&9gadfti m zasem Mbmnz Prve posledice pobega albanskega kralja Zoga Bobeg alban&kega kralja Zoga z družino m epremstvom je odvrnil od vladarja narod, ki je bil prepričan, da bo osnoval kraJj s svojo telesno stražo ali gardo odpor napram Italiji. Skoro brez odpora je zasedla vso Albanijo. Po zasedfoi albanske prestolice Tirane se jc pripeljal vanjo v letalu italijanski zunanji minister grof Ciano, kateremu se je ie predstavila od it&lijanske oblasti imenovana nova albanska vlada pod predsedBtvom Džaferja Ipi. Nova začasna vlada je sklicala uatavotvortio Bkupšično dne 12. aprila popoLdne. Seji je predsedoval predsednik albanskega parlanieaita Gaferjadi, ki se je zalivalil Mussoliniju, da je poslal Albaiieem ca pomoč svoia vojsko. Zbrani odličniki so odobrili predsednikovo zahvalo. Omenjeni zahvali je sledil predlog zakona o osebni zvezi med Albanijo in Italijo. Ali z drugimi besedami: albanska ustavotvorna skupščina je ponudila albansko kraljevsko krono italijanskemu kralju in abesinskemu cesarju. Predlog o osebni zvezi je bil soglasno sprejet. Prečitana so že bila imena članov nove vlade, na kar je sporočii. ¦rastopstvo skupščine najnovejše sklepe italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, kateri se je za to priliko ponovno pripeljal v Tirano z letalom. Nova albanska vlada pod predsedstvom Šefket Verlacija, katero je imenovala ustavotvorna skupščina, je prevzela 13. aprila oblast iii so začeli njeni predstavniki delovati v vseh državnih ustanovah. Po prevzemu oblasti od strani nove vlade se je vrnil 13. aprila italijanski zunanji minister grof Ciano v letalu iz albanske prestolice Tirane nazaj v Rim. Na seji korporacijske skupščine, ki je bila v četrtek ob desetih zvečer v Rimu, je ekupščina sprejela ponudbo albanskega zastopstva italijanskemu kralju in cesarju, naj sprejme alban&ko krono. Zato je albansko zastopstvo, ki je bilo sestavljeno iz najuglednejših predstavnikov, prišlo v itedelio v Rim in jzrocilo italijanskemu cesarju albansko kraljevsko krono'. Gb tej priliki so bile v Rimu velike slavnostL Po vsej Italiji so bile ta dan razobešene italijanske in albanske zastave." Ka<li zasedbe Aibauije zajamčene meje Grčiji in Komimiji Zasedba Albanije je potisnila v ospreilje vprašanje ravnovesja treh. velesil na Sredozemskem morju in se čutita hudo prizadeti Anglija ter Francija. Radi albanskih. dogodkov sta bila sklicana 13. aprila angleški in francoBki parlament. Angleški ui franeoski ministrski predsednik sta podala obširni poročili o zasedbi Albanije. Zaključek poslanskih zbornic v Londonu in Parizu je: Anglija in Francija jamčita pomoč Grčiji in Romuniji, ako bi kdo ogrožal meje teh dveh držav. Jamstvena obveza za Grčijo in Romunijo je enaka kakor ona za Poljsko. Da dobi angleško-francosko jamstvo Grčiji vso resnost, se je zbralo med sredozemskim otokom Malta Ln grškim Jon» skim morjein 180 angleškili vojiiih ladij. To brodovje bi naj za primer, da bi se lotila Italija kakega grškega otoka, z vso naglico zasedlo vsa grška pristanišča. Poleg aagleških ladij križarijo po Sredozemskem morju v znak demonstracije proti Italiji francoske vojne ladje, katerim so se pridružile še nekatere sovjetske, ki so priplule iz Črnega morja skozi Dardanele in Bo&por.