NA ROLOJU
NA ŠPORTNEM DNEVU SM9 ROLAH. NADELI Snd 51 SUTN/Kf IN ZACELI Z VAJAMI- I6RAU S NO SE ČRNfoA MOŽA. PILO JE LFPO.
na izletu sno m mm
ZANIMIVE 5TVAM.
v ŠOU SMO SE WUČIU.
Rolah, ko SMO 'SE VOZILI,
5M0 5E UČILI PROffETNE-
ZMAKE.
111
SARA
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč ji, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo
gospodinjstva v občini brezplačno.
Praznik občine Zavrč, že šestnajsti zapored, je bil praznik dosežkov in vseh njenih novih uspehov. Od lanskega do letošnjega praznika jih ni bilo malo. Občinski praznik pa je bil znova prava priložnost za praznovanje in veselje, trenutek, ki daje zadovoljstvo in hkrati napoved, da se razvoj lokalne skupnosti tukaj še ne bo ustavil. Osrednje slovesnosti v soboto, 11. avgusta, so se udeležili tudi mnogi vabljeni gostje ter v velikem številu občanke in občani.
Praznik občine je priložnost za pregled minulega dela, predvsem pa enkratna priložnost, ko se občina predstavi z dosežki in uspešno zaključenimi naložbami, je v uvodnem pozdravnem nagovoru poudaril tudi prvi mož zavr-ške občine, župan Miran Vuk.
Uvodni pozdravni nagovor na prireditvi je imel župan občine Zavrč Miran Vuk, slavnostna govornica na osrednji slovesnosti ob 16. prazniku občine Zavrč pa je bila podžupanja Marta Bosilj, ki je v svojem nagovoru poudarila: »Vsi soustvarjamo lepšo prihodnost — pogoje za kvalitetnejše življenje v naši lepi neokrnjeni naravi čisto na vzhodnem delu Haloz, kjer obema Zavre lezi. Številčno nas ni veliko, pa vendar vsi soustvarjamo po svojih močeh in sposobnostih eden
Spoštovane občanke in občani!
Pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč so naredili prijeten uvod v slovesnost, ko so zapeli slovensko himno.
na enem področju, drugi spet drugje. Občinski svet, župan in občinska uprava se skupaj trudimo doseči zastavljene cilje. Od lanskega praznovanja do danes smo izpolnili kar nekaj potreb oz. želja občanov:
1.	modernizacija poti Belski Vrh—Labiš
2.	modernizacija javne poti Korenjak-Vesenjak
3.	modernizacija poti Kore-njak-Skok
4.	ureditev poti, razsvetljave in vodovodnih priključkov na pokopališču
5.	modernizacija javne poti Goričak-Pintarič
6.	modernizacija javne poti Goričak—Masten
7.	sanacija plazov v Belskem Vrhu in Hrastovcu
»Vsi soustvarjamo lepšo prihodnost - pogoje za kvalitetnejše življenje v naši lepi neokrnjeni naravi čisto na vzhodnem delu Haloz, kjer občina Zavrč leži,« je slavnostni nagovor pričela podžupanja Marta Bosilj.
Letos pa so stroji v naši občini bolj malo ropotali. Recesija seže v vsak najmanjši kotiček naše domovine Slovenije. Tudi občino Zavrč je dosegla. Župan, občinski svet in občinska uprava smo zavzeto delali, pripravljali projekte, se prijavljali na razpise, a na noben razpis še nismo dobili odgovora iz države. V proračunu načrtujemo za investi-
cije 1,1 milijona evrov. Nekaj pa smo že postorili, kar smo občani tudi opazili: postavili smo ekološke otoke, zaključili smo projekt krožišča in kanalizacije, na katero se občani sedaj priključujemo. Posebna zahvala tistim, ki so omogočili osvetlitev igrišča.
"VZTRAJALI BOMO NAPREJ,
DA DOSEŽEMO ZASTAVLJENE CILJE"
V načrtu imamo: izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v osrednjem delu Goričaka, ureditev vaškega jedra v okolici občinske zgradbe, pločnik in javno razsvetljavo v Hrastovcu, odsek za Švabovo, prav tako izgradnjo pločnika in javne razsvetljave za odcep Turški Vrh.
Kljub recesiji pa nismo izgubili upanja. Vztrajali bomo naprej, da dosežemo zastavljene cilje, saj imamo projekte pripravljene. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo država sredstva razdeljevala pravičneje, saj je že davno svetovni ekonomist zapisal: Država je lahko dobrohotna, ne sme pa si privoščiti nepravičnosti. Slovenski človek tudi v preteklosti ni bil nikoli toliko zgro-
žen, da ne bi upal in verjel v boljšo prihodnost. To vrlino upanje imamo tudi mi občanke in občani občine Zavrč, župan, občinski svet in občinska uprava občine Zavrč. Zato se bomo skupaj še naprej borili za napredek naše občine in za lažje življenje.
Za prijaznejše in varnejše življenje v občini poskrbijo tudi naša društva in organizacije. Čeprav smo po številu majhni, imamo devet zelo dejavnih društev. Razveseljivo in spodbudno pa je, da smo letos bogatejši še za eno društvo - konjeniško. Društva so pripravila veliko prireditev, na katerih je lahko vsak občan našel nekaj zase. Niso pa uspešna samo naša društva, ampak tudi naši osnovnošolski otroci in mladinci, za kar jim gre tudi čestitka.«
PRIZNANJA IN ČESTITKE NAGRAJENCEM V LETU 2012
Tudi ob letošnjem prazniku občine Zavrč so bila podeljena najvišja občinska priznanja in plaketa, posebne županove čestitke pa je bila deležna mlada obetavna športnica Veronika Domjan. Podelitev
'IsOtBSJ? <2s£JV
so opravili župan Miran Vuk, podžupan Janko Lorbek in direktorica občinske uprave Zavrč Evelin Makoter Jabloč-nik.
Priznanje Občine Zavrč v zahvalo za izkazano požrtvovalnost in prostovoljstvo je prejela gasilska mladinska desetina PGD Zavrč pod vodstvom mentorja Emila Kočevarja
Območne gasilske zveze Ptuj junija 2010, kjer so zasedli prvo mesto. Zaradi izrednih uspehov se je mladinski desetini PGD Zavrč oktobra 2011 uspelo uvrstiti na tekmovanje Podravske regije. Dosegli so odlično drugo mesto.
Visok uspeh na regijski ravni v letu 2011 je zagotovil gasilski mladinski desetini pod vodstvom mentorja Emila vstopnico na državno mladin-

		1	
■Bini ■1]	mm	3B MV	BB s M
Mladinska desetina z direktorico občinske uprave, županom in podžupanom
Vsako društvo ima svojo kroniko, letnice in ljudi, ki so pomembni za razvoj in prepoznavnost društva. Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč je v zadnjih letih vpisalo v svojo matično knjigo veliko število mladih članov, ki zastopajo društvo na različnih gasilsko-športnih tekmovanjih.
Pred nekaj leti so kot pionirji v gasilske vrste vstopili Luka Domjan, Gregor Kotolen-ko, Tine Kotolenko, Danijel Borak, Katja Stumberger, Tjaša Radeka, Denis Potočnik, Leon Kukec in Jan Težak. Ti pionirji so postali mladinci - mladinska desetina PGD Zavrč — in se pod vodstvom mentorja Emila Kočevarja urijo in tekmujejo na gasil-sko-športnih tekmovanjih. Svojo pripadnost društvu so pokazali s požrtvovalnostjo in borbenostjo na tekmovanju
sko gasilsko tekmovanje, ki je bilo junija letos na Ptuju. Tudi tukaj je mladinska desetina dosegla visok uspeh.
Uspeh na gasilsko-športnem področju pa ne pride samo od velike želje, temveč je odvisen predvsem od volje in požrtvovalnosti tekmovalcev ter mentorja. Naši mladinski desetini in mentorju pa volje in požrtvovalnosti vsekakor ne manjka. Vsa leta, odkar so postali gasilci, so velik del prostega časa namenili urjenju in učenju o gasilstvu preko gasilskih športnih iger in tekmovanj. Zadnja leta je bil njihov trud poplačan z doseganjem zavidljivih uspehov in rezultatov. S tem se je povečal tudi sloves društva kot tudi prepoznavnost in ugled občine Zavrč v bližnji in daljni okolici.
Kljub svoji mladosti je mladinska skupina z mentorjem
Emilom Kočevarjem vzgled praporščak društva in to svoji generaciji kot tudi vsem funkcijo prostovoljno ter nad-drugim, saj že sedaj izkazujejo vse častno opravlja še sedaj, svojo prostovoljnost in doka- Ob vsakem času in vseh zujejo gasilski slogan »V služ- vremenskih neprilikah gre s bi ljudstva, na pomoč«.	praporom na mesto pogreba
Ivan Vuzem prejema priznanje iz rok župana.
Priznanje Občine Zavrč za večletno prizadevno delo v Društvu upokojencev Zavrč je prejel Ivan Vuzem
Ivan Vuzem iz Hrastovca 129 se je v Društvo upokojencev včlanil 1. januarja leta 1992 ter še v istem letu postal član upravnega odbora društva in poverjenik za člane v delu naselja Hrastovec. Po odhodu tedanjega predsednika gospoda Simoniča je prevzel funkcijo predsednika društva. To funkcijo je opravljal zelo vestno.
Ob razvitju novega prapora društva leta 1998 je postal
naših članov; pa naj bo to v domači občini ali v bližnji okolici, tudi preko državne meje (veliko članov je namreč iz Hrvaške, zato pogosto opravlja zadnje slovo tudi tam, pa tudi po drugih krajih po Sloveniji).
Vsa leta kot poverjenik obiskuje člane društva upokojencev v zgornjem delu Hrastovca, pobira letno članarino, obvešča o izletih in srečanjih ter obiskuje bolne in pomoči potrebne občane, predvsem v prednovoletnih dneh.
Priznanje Občine Zavrč za večletno uspešno in prizadev-
Anton Turščak je bil dolgoletni prizadevni čebelar

Plaketo Občine Zavrč je prevzel Robert Vuzem, podpredsednik NK Zavrč.
no delo na področju čebelarstva je prejel Anton Turščak
Anton Turščak se je rodil 29. decembra 1929. Zaposlen je bil na Kmetijskem kombinatu kot traktorist, sedaj je v pokoju. Cebelariti je začel že davnega leta 1964 in od takrat naprej je vztrajen ter uspešen čebelar na AŽ-panjih. Pokazal se je kot izkušen in uspešen vzreditelj čebeljih matic. Cebelaril je tudi z 80 panji.
S svojim delom je pokazal izjemno skrb za naravo ter čisto človeku in živalim prijetno in zdravo okolje. Zaradi starosti in zdravstvenih težav je sicer v društvu prenehal aktivno delovati leta 2007, ostal pa je zvest član čebelarskega društva in zavzet borec za zdravo okolje.
Plaketo Občine Zavrč za izjemne rezultate in dosežke v letu 2012 in nasploh v zadnjem obdobju je prejelo Športno društvo Zavrč
Športno društvo Zavrč je bilo ustanovljeno leta 1969, torej pred 43 leti. Društvo je nastalo iz spontane želje po udejstvovanju na športnem področju, v začetku predvsem v nogometu, ki je še sedaj vodilna sekcija društva. Združevalo je mlade iz vseh devetih vasi in okoliških krajev Zavrča, ki so sčasoma glede na interese ustanovili različne sekcije. V začetku so bile štiri, potem nekaj časa dvanajst, danes pa spet delujejo le smučarska, šahovska, teniška in kot največja in vodilna nogometna sekcija — Nogometni klub Zavrč.
NK Zavrč je zelo uspešen in ambiciozen nogometni klub, za katerega je bilo leto 2012 prelomno leto. Iz tretje lige, kjer preprosto ni imel prave
konkurence, je prešel v drugo slovensko nogometno ligo. Tudi v slovenskem pokalnem tekmovanju so presegli vsa pričakovanja in po več kot dostojnem odporu izpadli šele v četrtfinalu proti aktualnemu slovenskemu prvaku Mariboru.
NK Zavrč se lahko pohvali z jasno zastavljenimi cilji in vizijo nadaljnjega delovanja in s poštenostjo. Svojim igralcem nudi vse pogoje za uspešno delovanje, tako kadrovske kot infrastrukturne. Klub se namreč lahko pohvali z zgledno urejenim glavnim in pomožnim igriščem ter vsemi pripadajočimi objekti ter z najnovejšo pridobitvijo — razsvetljavo na glavnem igrišču. Klub ima torej vse pogoje, da v sezoni 2012/2013 zaigra v drugi slovenski nogometni ligi in ponese Zavrč še višje na slovenski nogometni sceni.
Za konec pa še čestitka in aplavz športnici Veroniki Domjan
V občini Zavrč so na koncu slovesnosti poskrbeli še za manjše presenečenje, ki je bilo namenjeno mladi, izjemni in obetavni športnici, Zavrčanki Veroniki Domjan, ki se tudi v letošnji tekmovalni sezoni dokazuje z odličnimi rezultati. Veronika je dijakinja športne gimnazije na Ptuju, članica Atletskega kluba Ptuj in članica državne mladinske atletske reprezentance. Veronika je tek začela trenirati v šolskem letu 2006/2007 v ptujskem atletskem klubu. Med njenimi najbolj opaznimi uspehi in odličnimi tekmovalnimi rezultati bi danes težko naredili izbor, pa vendarle velja omeniti Veronikine naslednje izjemne športne dosežke in rezultate v aktualni atletski sezoni: odlična je bila
v suvanju krogle na mitingu v Slovenski Bistrici, na državnem prvenstvu v metih v Domžalah je 25. februarja v metanju diska osvojila 1. mesto, 26. februarja je nastopila tudi na državnem prvenstvu v suvanju krogle v Slovenski Bistrici in tudi tam stala na najvišji stopnički. 3. marca je bila na državnem prvenstvu na Hrvaškem v Splitu v disciplini disk znova v ospredju, 10. marca je na državnem prvenstvu v metih v Domžalah znova stala na najvišji stopnički, zmage pa je nanizala še na ekipnem državnem prvenstvu na Ptuju 13. maja, ko je zmagala v metu diska in suvanju krogle. Z reprezentanco je konec maja nastopila tudi v sosednji Italiji in bila tretja v metu krogle in
diska. 1. in 2. junija je bilo v Novi Gorici ekipno državno prvenstvo za člane in članice, Veronika je v metu diska znova stala na najvišji stopnički, izkazala se je le nekaj dni kasneje v Slovenj Gradcu na tekmi mladinski četveroboj, kjer je z odliko opravila reprezentančni nastop.
Veronika je potem še kar zmagovala, najprej v Mariboru, na Atletskem pokalu Slovenije za člane in članice, na najvišji stopnički je stala na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v Mariboru, v Ravnah pa je na državnem prvenstvu za starejše mladinke in mladince v metu diska osvojila 1. mesto, v metu krogle 2. mesto. 7. in
8.	julija je Veronika nadaljevala z odlično sezono: v Kopru

Županova čestitka odlični športnici Veroniki Domjan.

na DP za člane in članice je v metu diska znova stala na naj-višji stopnički, v suvanju krogle pa je pristala na 3. mestu. Čestitamo!
V KULTURNEM PROGRAMU TUDI POČITNIKARJI Z ISKRICAMI IZ
ŠOLSKEGA ŽIVLJENJA
Bogat in zanimiv je bil tudi kulturni program, ki je spremljal letošnjo slovesnost ob prazniku občine Zavrč. Slovensko himno so zapeli pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, završke učenke in učenci OŠ Cirkulane - Zavrč pa so praznik obogatili z nekaj
		
|i\J		
	tihi-Ji %i	
Slovesnosti v Zavrču so se udeležili tudi mnogi gostje iz Slovenije in Hrvaške, na osrednji slovesnosti pa je bilo pristnih tudi veliko občank in občanov, med njimi tudi častni občan Franc Simonič.
Brez dobrot završkih gospodinj si praznovanja v občini Zavrč skoraj ne moremo zamisliti.
iskricami iz šolskega življenja, v ospredje pa so postavili našo domovino Slovenijo. V sproščenem vzdušju je potekal tudi neuradni del slovesnosti, ko so nastopile Iskrice,
Boštjan Konečnik in Tanja Žagar.
Tatjana Mohorko
Fotografije: Rado Škrjanec, TM
Počitnikarji, učenci OS Cirkulane - Zavrč, so znova pokazali veliko domiselnosti in igrivosti.
Otroška folklorna skupina je ponos šole in občine, zato jih je bilo lepo videti tudi na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Pred letošnjo osrednjo slovesnostjo se je na svečani seji sestal tudi završki občinski svet z županom Miranom Vukom.
2mDS£=/? 5S&V
Ko se društva predstavijo
Vpetek, 10. avgusta, je bil v kulturi dvorani v Goričaku prijeten dogodek, posvečen prazniku občine Zavrč. Tudi letos je potekal pod naslovom Društveni večer, v sliki in besedi pa je moderator večera Rado Škrjanec predstavil vsa društva in sekcije skozi njihovo delo in dosežke.
Za uvodni pozdrav je poskrbela podžupanja Marta Bosilj, ki je poudarila, da je svet lep, če vidiš lepe stvari, in v društvih završke občine zagotovo ni videti slabih. So samo lepe in dobre plati v
delovanju društev, ki se vsako po svojih najboljših močeh trudijo narediti čim več in v dobro občine ter njene promocije.
Svoje bogato znanje in izkušnje je v društvenem večeru z Zavrčani delila še zgodovinarka Marija Hernja Masten. Tokrat je samo na kratko spregovorila o bogati zgodovini Zavrča, ki se v zgodovinskih zapisih prvič omenja leta
1430.
V društvenem večeru pa smo letos lahko spoznali delovanje Čebelarskega društva Zavrč, Društva rejcev drobnice, Dru-
Letošnji društveni večer v občini Zavrč si bo mogoče zapomniti tudi po zelo zanimivem kratkem predavanju o zgodovini Zavrča, ki ga je pripravila zgodovinarka Marija Hernja Masten. Ujeli smo jo v pogovoru z direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in njenim možem Mitjem.
Čestitka članu LD Zavrč Slavku Rihtariču, ki je osvojil pokal Občine Zavrč v streljanju na glinaste golobe.
S suhimi in zelo domiselnimi aranžmaji je letošnji občinski praznik zelo olepšala tudi domačinka Nada Prelog.
štva gospodinj Zavrč, Konjeniškega kluba Bori, KUD Maksa Furjana Zavrč, Lovske družine Zavrč, TD Zavrč, sekcije pohodništvo, PGD Zavrč, DU Zavrč, ŠD Zavrč in O RK Zavrč.
TM Foto: TM
Zanimive trenutke druženja je bilo mogoče ujeti tudi v prostorih društva upokojencev, kjer so razstavo aranžmajev in slik obogatili še završki čebelarji. Ti so že poskrbeli za čebelarski podmladek.
Z najnovejšo pridobitvijo izpihovalnikom dima so se predstavili tudi završki gasilci.
'bQ<B£=R
Završko krožišče odprli v petek trinajstega
Svečana otvoritev novozgrajenega krožišča na državni cesti Rl-228 je bila za občino Zavrč in tukajšnje prebivalce zares poseben dan, saj so v uporabo predali zelo pomembno pridobitev, ki bo veliko prispevala tudi k večji varnosti občank in občanov obmejne občine. Krožišče povezuje Ptuj z Zavrčem in Zavrč z mejnim prehodom Drenovec.
V petek, 13. julija, ko je bila glavna cesta Ptuj—Zavrč spet odprta za promet in ovire pri gradu Bori odstranjene, so se županu občine Zavrč Miranu Vuku, podžupanji Marti Bosilj, podžupanu Janku Lorbku in drugim sodelavcem ter občanom v novem in lepo urejenem krožišču pridružili tudi nekateri gostje, med njimi državnozborski poslanec Branko Marinič, direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko, odgovorni vodja projekta Matej Lapajne in kipar ter avtor skulpture haloški piitar Franc Tobias. Podžupan Lorbek je v osrednjem nagovoru med drugim povedal, da je izgradnja tega krožišča skupni projekt Mini-
strstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste in občine Zavrč. Za njegovo izvedbo so se začeli dogovarjati že ob širjenju mednarodnega mejnega prehoda Zavrč. Država je takrat prisluhnila željam občine in s skupnimi močmi ter prizadevanji so prišli do želenega cilja.
»Izgradnja krožišča je za našo občino izrednega pomena. Z njegovo izvedbo se je povečala pretočnost vozil v smeri mejnega prehoda, našim občanom pa je omogočeno lažje vključevanje v promet v času povečanega tovornega prometa na mejnem prehodu. Krožišče predstavlja tudi ukrep za umirjanje hitrosti, zato se je s tem bistveno povečala varnost vseh udeležencev v prometu in ne nazadnje je videz samega krožišča pripomogel k večji urejenosti naselja Zavrč. Novozgrajeno krožišče pa na koncu predstavlja tudi usmeritev za izgradnjo bodoče povezovalne ceste z glavno cesto Hajdina-Ormož. V tem primeru mora Ministrstvo za infrastrukturo in okolje z občinama Gorišnica in Zavrč strniti moči za čimprejšnjo izgradnjo, saj je trasa, čeprav
V novem krožišču so zaplesali člani otroške FS OŠ Cirkulane - Zavrč, se predstavili v šaljivi točki in povedali nekaj lepih mislih o haloški pokrajini in domovini.
S prerezom vrvice so župan občine Zavrč Miran Vuk, poslanec Branko Marinič, direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik ter učenki OŠ Cirkulane - Zavrč Ema Vuk in Nina Potočnik simbolično odprli krožišče na državni cesti Rl-228.
kratka, dokaj zahtevna, ker poteka skozi Naturo 2000.
Svoj nagovor zaključujem z željo, naj bo novo krožišče prijazno vsem udeležencem v prometu, voznicam in voznikom pa naj omogoči čim manj preglavic pri vključevanju v promet. Hkrati se prav
posebej poudaril, da bo nova pridobitev bistveno izboljšala varnost na tem območju, predvsem pa pretok prometa tik pred državno mejo. Dotaknil se je tudi trase bodoče hitre ceste Hajdina-Ormož in povedal, da potekajo intenzivni pogovori tudi na to temo,
Za varnost so nekaj časa v krožišču skrbeli tudi završki gasilci.
vsem zahvaljujem za korektno in ustvarjalno sodelovanje, katerega rezultat je današnja otvoritev,« je zaključil podžupan Lorbek.
O pomenu nove pridobitve za obmejno občino je spregovoril tudi Gregor Ficko, ki je predstavil potek projekta in
ter izrazil upanje, da bo do izvedbe projekta prišlo čim prej.
SREČEVANJA S RUTARJEM BODO ŠE KAKO ZANIMIVA
Haloškega piitarja, skulp-

V neposredni bližini krožišča je tudi ena od kulturnozgodovinskih znamenitosti Zavrča, na novo zgrajena kapela, posvečena sv. Miklavžu, tudi zavetniku splavarjev. Končno umetniško podobo je kapeli dal slikar, častni občan Franc Simonič. Blagoslov je opravil dekan Emil D rev, župnik sosednje župnije Sveta Barbara v Cirkulanah.
turo, ki krasi prvo in za zdaj tudi edino krožišče na območju završke občine, obdaja še 9 barvnih granitnih plošč, ki simbolizirajo vseh 9 naselij v občini Zavrč. Mojster Tobias pa je za otvoritveno slovesnost zapisal: »Pojem haloški pil tar je zame posebnost, ki jo prištevam k zaslužnim etnografskim in umetniškim prvinam,
sam sem se piitarja lotil tudi v pesnitvi pred desetimi leti. S piitarjem se bodo v krožišču Zavrč srečevali tisti, ki sicer tovrstnega garača poznajo, ne predstavljajo pa si strmin haloških vinogradov, po katerih ti roboti na ukrivljenih hrbtih nosijo grozdje na vrhove, v kleti. Material, nerjavno jeklo in barvni graniti so
SLOVESNOST OBOGATILI Z GLASBO IN PLESOM
Kulturni utrinek k slovesnosti ob otvoritvi krožišča so dodali učenci OS Cirkulane - Zavrč in harmonikar, absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Primož Zvir. Blagoslov krožišča in na novo zgrajene kapele, posvečene sv. Miklavžu, je opravil dekan Emil D rev, župnik župnije Sveta Barbara v Cirkulanah.
samo simbol trdoživosti ali n ih tehnologij. Na zdravje, nesmrtnosti piitarjeve volje, piitarom!« njegove moči in spomina, ki	TM
ga zasluži tudi v dobi sodob- Foto: Lidija Domjan in TM
Z igranjem na harmoniko je slovesnost obogatil izjemen harmonikar Primož Zvir.
Novost pri prometu z zemljišči
Zakon o uravnoteženju javnih financ / ZUJF/ (Uradni list RS, št. 40/2012) prinaša nekatere novosti tudi za občane. V
138.	členu določa davčne stopnje zaradi spremembe namembnosti zemljišč, v
139.	členu pa zahteva, da mora zavezanec za odmero davka ob nakupu, prodaji ali menjavi priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v »zemljišče za gradnjo stavb«, iz katerega morata biti (zraven drugih podatkov) razvidna datum spremembe namembnosti in velikost parcele, ki ima namembnost »zemljišča za gradnjo stavb«.
Davčne stopnje, določene v 138. členu ZUJF za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča, znašajo: 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje
minilo manj kot eno leto; 15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta; in 5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.
Ta določila so pomembna predvsem za občane, ki želijo neko parcelo prodati ali kupiti ali menjati. Že do sedaj je občan v teh primerih potreboval potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki ga je na podlagi vloge pripravila Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, novost pa je dodatna vsebina, ki je v potrdilu zapisana samo v primeru, ko se v postopku ugotovi, da gre za zemljišče, ki je namenjeno gradnji stavb, in sprememba namembnosti (npr. iz kmetijskih
ali gozdnih zemljišč v zemljišča, namenjena za gradnjo stavb) ni starejša od deset let. V tem primeru so v tretji točki potrdila za opredelitvijo namenske rabe dodani še podatki o velikosti (površina parcele, namenjene za gradnjo stavb) in datumu spremembe namembnosti. Brez navedenih podatkov prometa z zemljiščem ne bo mogoče speljati.
Da občanom prihranimo dodatne poti po uradih, smo prilagodili tudi obrazec za vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi, ki ga (kakor do sedaj) lahko pridobijo na sedežu občine ali na spletni strani http://www.sou-info.si/.
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju

Gibanje teles izpod čopiča Franca Simoniča
Likovni umetnik in častni občan občine Zavrč Franc Simonič se je v domačem kraju, v Zavrču, ob letošnjem občinskem prazniku predstavil s svojimi novejšimi deli iz cikla Gibanje teles.
Foto: M. Ozmec
V okviru 16. praznika občine Zavrč so v soboto, 4. avgusta, v prostorih Društva upokojencev v Zavrču odprli razstavo likovnih del domačina, častnega občana Franca Simoniča, pod naslovom Gibanje teles. V imenu občine Zavrč sta domačemu umetniku čestitala podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in podpredsednik DU Zavrč Zlatko Notesberg. Razstava likovnih del Gibanje teles je bila na ogled do nedelje, 12. avgusta, ko se je v občini tudi zaključilo praznovanje občinskega praznika.
Umetnik Franc Simonič je bil rojen 11. novembra 1942 v Zavrču. Osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici, šolanje pa nadaljeval na Srednji tekstilni šoli v Mariboru. Študij likovne vzgoje je pričel na Pedagoški akademiji v Mariboru, nato pa ob delu diplomiral tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njegovo diplom-
sko delo o Luigiju Kasimir-ju je pomemben prispevek k poznavanju tega znamenitega grafika, ki je bil rojen na Ptuju. Največ slika v olji tehniki, akrilu, akvarelu, gvašu in pastelu, občasno pa ustvarja tudi z risbo, linorezom in jedkanico. Motivi njegovih del so v glavnem arhitektura, pejsaži in portreti. Posebej so mu pri srcu motivi iz rojstnih Haloz. Franc Simonič se drži načela, da v svoje slike vnaša svoje občutke, s tem pa nam tudi pove, kaj želi z njimi sporočiti.
Svoja dela je velikokrat razstavljal v krajih naše nekdanje domovine — Zagrebu, Koprivnici, Krapini, Varaždinu in drugje. Številne razstave pa je imel tudi po Sloveniji. Zaradi pomembnega prispevka k promociji in prepoznavanju domačega kraja in haloškega človeka je bil Franc Simonič proglašen za častnega občana občine Zavrč, za svoj pomem-
ben prispevek na likovnem področju pa je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel veliko oljenko Mestne občine Ptuj. Sicer pa še vedno aktivno sodeluje v likovni sekciji Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki ji je zvest že od njenega začetka, saj je bil eden od ustanovnih članov. Razstavo tokratnih del v
domačem okolju, kjer so Simoničeve razstave že skoraj stalnica, je umetnik naslovil Gibanje teles, saj se je omejil le na dela, ki jih je ustvaril v lanskem in letošnjem letu ob svetovnem dnevu plesa, v glavnem med nastopi plesalcev ptujskega Plesnega centra Mambo.
TM
Nagrajeni vinarji občine Zavrč v letu 2012
PRIIMEK	IME		SORTA	LETNIK	OCENA	PRIZNANJE
BELŠAK	IVAN	ZAVRČ	LAŠKI RIZLING	2011	18,23	ZLATO
BELŠAK	IVAN	ZAVRČ	ZVRST	2011	18,20	ZLATO
BELŠAK	FRANC	ZAVRČ	LAŠKI RIZLING	2011	18,20	ZLATO
BELŠAK	IVAN	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2011	18,20	ZLATO
BELŠAK	FRANC	ZAVRČ	ZVRST	2011	18,13	ZLATO
BELŠAK	SLAVKO	ZAVRČ	KERNER	2011	18,10	ZLATO
BELŠAK	LOVRO	ZAVRČ	ZVRST	2011	17,60	SREBRNO
BOSILJ	IVAN	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2011	18,27	ZLATO
BRATUŠA	DUŠAN	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2011	18,30	ZLATO
BRATUŠA	DUŠAN	ZAVRČ	SAUVIGNON	2011	18,20	ZLATO
BREGAR	MITJA	PTUJ	CHARDONNAV	2011	18,03	SREBRNO
FAJFAR	MIHAEL	ŠMARTNO OB PAKI	DIŠEČI TRAMINEC PT	2010	18,87	ZLATO
FAJFAR	MIHAEL	ŠMARTNO OB PAKI	LAŠKI RIZLING	2010	18,47	ZLATO
FAJFAR	MIHAEL	ŠMARTNO OB PAKI	SAUVIGNON	2010	18,30	ZLATO

FAJFAR	MIHAEL	ŠMARTNO OB PAKI	RUMENI MUŠKAT	2011	18,27	ZLATO
FAJFAR	MIHAEL	ŠMARTNO OB PAKI	RENSKI RIZLING	2010	18,23	ZLATO
FAJFAR	ANDREJ	ZAVRČ	ŠIPON	2011	18,13	ZLATO
KOKOT	KONRAD	ZAVRČ	LAŠKI RIZLING	2011	18,40	ZLATO
KOKOT	ROBERT	ZAVRČ	RENSKI RIZLING	2011	18,23	ZLATO
KRAJNC	JANEZ	ZAVRČ	TRAMINEC	2011	18,23	ZLATO
LORBEK	JANKO	ZAVRČ	ZVRST	2011	17,73	SREBRNO
MAJCENOVIČ	ALEŠ	ZAVRČ	ŠIPON	2011	18,10	ZLATO
MAJHEN	BOŠTJAN	ZAVRČ	ZVRST	2011	18,10	ZLATO
MEZNARIČ	JANEZ	MARKOVCI	ŠIPON	2011	18,10	ZLATO
MEZNARIČ	JANEZ	MARKOVCI	LAŠKI RIZLING	2011	18,07	SREBRNO
MEZNARIČ	JANEZ	MARKOVCI	ZVRST	2011	17,77	SREBRNO
MIHALINEC	SIMON	ZAVRČ	ZVRST	2011	17,57	SREBRNO
PONGRAC	MARIJAN	PTUJ	ŠIPON	2011	17,67	SREBRNO
TEŽAK	JOŽE	ZAVRČ	ZVRST	2011	18,03	SREBRNO
TEŽAK	MARTIN	ZAVRČ	ZVRST	2011	17,83	SREBRNO
VESENJAK	BOŠTJAN	ZAVRČ	ZVRST	2011	17,93	SREBRNO
VUK	MIRAN	ZAVRČ	SAUVIGNON	2011	18,17	ZLATO
VUK	MIRAN	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2011	18,10	ZLATO
VUK	MIRAN	ZAVRČ	MODRI PINOT	2009	18,07	SREBRNO
VUZEM	IVAN	ZAVRČ	TRAMINEC	2011	18,27	ZLATO
VUZEM	IVAN	ZAVRČ	SAUVIGNON	2011	18,17	ZLATO
ZAVEC	JANKO IN MILICA	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2011	18,10	ZLATO
ZEMLJARIČ	SREČKO	MARKOVCI	ZVRST	2011	18,00	SREBRNO
ŽNIDARIČ	VLADO	ZAVRČ	LAŠKI RIZLING	2011	18,27	ZLATO
ŽNIDARIČ	VLADO	ZAVRČ	SAUVIGNON	2011	18,20	ZLATO
ŽNIDARIČ	KARL	ZAVRČ	ZVRST	2011	18,03	SREBRNO
ŽNIDARIČ	KARL	ZAVRČ	CHARDONNAV	2011	18,20	ZLATO
ŽUNA	MARTIN	CIRKULA- NE	KERNER	2011	18,10	ZLATO

13. mednarodni šahovski turnir v Zavrču
Zmage med ekipami so se po lanskem zmagoslavju ekipe Zavrča letos veselili člani ekipe Ličina pred Žetalami in ekipo Zavrča v postavi: Martin Majcenovič, Dušan Majcenovič, Stanko Nikolič, Franjo Lazar in Iztok Majcenovič.
V počastitev praznika občine Zavrč se je v soboto, 4. avgusta, v kulturni dvorani odvijal že 13■ tradicionalni šahovski turnir. Organizator turnirja je Športno društvo Zavrč, šahovska sekcija, v sestavi Martin Majcenovič, Dragica Kolednik, Franc Bratuša, Franc Vajda in Roman Belšak.
Po pozdravu glavnega organizatorja turnirja Martina Majcenoviča in svetnika Roberta Vuzma ter krajšem kulturnem programu se je začel boj na 64 šahovskih poljih. Vodja tekmovanja je bila Dragica Kolednik, glavni šahovski sodnik pa Boris Žlender. Na letošnjem turnirju je sodelovalo 38 tekmovalcev.
Tekmovanje je potekalo za naslove v absolutni konku-
renci, mladinski konkurenci, najboljši domačin (Zavrčan) in ekipno. Za ekipno tekmovanje se je prijavilo šest klubov (Cestica — HR, Žetale, Ptuj, Gornja Voča - HR, ekipa bratov in sestre Ličina ter Zavrč). Sodelovali so torej tudi šahisti iz Hrvaške. Odigralo se je 7 kol po pravilih hitropoteznega šaha. Po razburljivem zadnjem 7. kolu je zmagovalec 13. tradicionalnega šahovskega turnirja postal Igor Iljaž pred Mladenom Florjanom in Dušanom Ličino. Pokal za najboljšega domačina je letos prejel pobudnik in organizator šahovskih turnirjev v Zavrču Martin Majcenovič. Zmage med ekipami so se po lanskem zmagoslavju ekipe Zavrča letos veselili člani ekipe Ličina pred Žetalami in ekipo Zavrča v
postavi: Martin Majcenovič, Dušan Majcenovič, Stanko Nikolič, Franjo Lazar in Iztok Majcenovič.
NAGRADE ZA NAJBOLJŠE ŠAHISTE
Šahovska prireditev je bila tudi letos organizirana na visoki kakovostni ravni. K temu so svoj delež prispevali: občina Zavrč kot glavni sponzor, organizacijski odbor turnirja, društvo gospodinj Zavrč, gasilsko društvo Zavrč in OŠ Cirkulane - Zavrč. Hvala vsem.
Tudi prostorski pogoji so bili za igranje odlični. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim sponzorjem, ki so prispevali praktične nagrade. Z njimi
smo lahko nagradili prav vse šahiste in šahistke. Zahvaljujemo se tudi Mineji Gabrovec in Martinu Tetičkoviču ter Tereziji Zebec za odlično izveden kulturni program. Turnir smo zaključili ob dobri hrani s prijetnim druženjem. Vsem šahistom in šahistkam čestitamo za uspehe in kličemo na svidenje na 14. šahovskem turnirju v Zavrču prihodnje leto.
Roman Belšak
V družbi najboljših šahistov v Zavrču
REZULTATI TURNIRJA
		
1. Igor Iljaž	1. Ličina	1. Aljaž Lozinšek
2. Mladen Florjan (HR)	2. Žetale	2. Timotej Trančar Kokot
3. Dušan Ličina	3. Zavrč	3. Žan Hrnčič
4. Martin Majcenovič	4. Ptuj	
5. Matej Ličina	5. Cestica (HR)	
6. Janko Bohak	6. Gornja Voča (HR)	
7. Anita Vrabič		
8. Stanislav Polajžar		
2siQB£=/?
Praznični večer ljudske pesmi
KUD Maksa Furjana iz Zavrča je tudi ob letošnjem občinskem praznovanju v soboto, 4. avgusta, v kulturni dvorani v Goričaku pripravilo tradicionalni večer ljudskih pesmi pod naslovom Cez haloške griče naj pesem doni. Nastopilo je 12 ljudskih pevskih skupin oz. blizu 100pevk in pevcev, v imenu občine pa jim je zaželel dobrodošlico podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
V prijetnem pevskem veče- Marije Rampre, Sestre Kopin-ru so poleg domače skupine ske iz Cirkulan, ki jih vodi ljudskih pevk KUD Maksa Marija Kokol, pevke ljudskih Furjana, ki jih vodi Milena pesmi Kulturnega društva Potočnik, zapele pevke kato- Sela pod vodstvom Antonije liškega kulturnega društva Kaučevič, Ljudski pevci Kul-Kidričevo pod vodstvom turnega društva DU Grajena
Pogled na prireditveni oder in med občinstvo, ki je spremljalo nastope ljudskih pevcev in godcev.	Foto: M. Ozmec

SBiiBSh
Na prireditvi Čez haloške griče naj pesem doni so nastopile tudi domače ljudske pevke KUD Maksa Furjana.
pod vodstvom Albina Krambergerja, zaigrali in zapeli so člani hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci pod vodstvom Franca Pani-kvarja, Ljudski pevci skupine Trta domačega KUD Zavrč, ki jih vodi Martin Tetičkovič, Pevke društva gospodinj Vitomarci pod vodstvom Ljudmile Kocuvan, Podgorški vaški pevci DU Podgorci, ki jih vodi Kristina Skrlec, pevke Ptujske upokojenke DPD
Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Zamuda, zapela sta tudi Ivan S vaj gl in Mineja Gabrovec ter ljudski pevci Prešmentani faloti KPD Stoperce, ki jih vodi Anton Galun. Vsi nastopajoči so prejeli pisno zahvalo in suhi cvetni aranžma domačinke Nade Prelog, za konec pa so združili pevske moči in glasove ter skupaj zapeli ljudsko En hribček bom kupil.
TM
Spoštovane občanke in občani!
Kot običajno bi vam tudi ob tokratni izdaji občinskega glasila rad namenil nekaj vsebin iz dela državnega zbora RS. Ge naredim kratko analizo dela sedanjega, že mojega tretjega mandata, moram priznati, da je ta, vsaj do sedaj,
najzahtevnejši. Vsebine zakonov se vrstijo kot po tekočem traku. Stanje, v katerem smo se znašli, terja takojšnje spremembe posameznih zakonskih vsebin. Za nami je pol leta dela vlade Janeza Janše. Oceno dela sedanje vlade prepuščam vam, spoštovane občanke in občani.
Upam, da so sprejeti ukrepi za sanacijo stanja države zadostni, da se spremembe zakonov tudi dejansko upoštevajo, saj se nam v nasprotnem primeru zna zgoditi, da bi morala vlada in parlament poseči po še ostrejših ukrepih za uravnoteženje javnih financ.
Kaj bo prinesel državni proračun za leti 2013 in 2014 za občino Zavrč na področju cestne infrastrukture? Nedavni plaz izpod gradu Bori narekuje sprejetje trajnejših rešitev. Že ob otvoritvi krožišča na državni cesti v Zavrču smo napovedali novo povezavo preko Drave na hitro cesto Ptuj-Ormož. Upam, da bo predlagana postavka potrjena pri obravnavi proračuna v DZ, seveda pa bodo tudi postavke za redna investicijska vzdrževanja državnih cest. Upam, da bo občina uspešna tudi pri črpanju sredstev po posameznih razpisih državne-
ga oziroma evropskega denarja.
Naj zaključim z optimizmom, da za vsakim slabim vremenom pride izboljšanje. Upam, da bo tako tudi tokrat, čeprav mi mnogi ljudje tožijo, da je težko, a so pripravljeni potrpeti, samo da se izboljša in normalizira situacija na področju javnih financ.
Lepo vas pozdravljam do prihodnje izdaje vašega glasila, ko bo ponovno dober dan!
Branko Marinič,
poslanec DZ RS

Aktivni in prizadevni prostovoljci Rdečega križa
ORK Zavrč je 20. maja pripravil peto srečanje starejših, bolnih in pomoči potrebnih. Dogodek so obogatili s kulturnim programom, pripravili pogostitev, potem pa so nadaljevali z družabnim srečanjem do večernih ur. Za prihodnje leto ostaja le ena velika želja organizatorjev, da sijih na srečanju v Zavrču zbere še več.
3.	junija so se člani ORK Zavrč zbrali na drugem srečanju krvodajalcev v gostišču Gregurec, ko so najbolj zvestim članom podelili tudi priznanja in se jim zahvalili za pripadnost organizaciji RK in darovano kri, ki rešuje življenja. Popoldan je minil
v prijetnem kramljanju, živo glasbo pa jim je tokrat podaril Mladen Gregurec, za kar se mu tudi iskreno zahvaljujejo,' zahvala pa tudi Tomažu, ki je priskrbel dobrote po sindikalni ceni, nam je zaupal Stanislav Ivančič, predsednik ORK Zavrč.
ZAVRŠKI KRVODAJALCI V VERŽEJU NA VSESLOVENSKEM SREČANJU
Izjemno doživetje za vse prostovoljce, člane Rdečega križa, pa je bilo vseslovensko srečanje krvodajalcev. Okrog 2000 se jih je zbralo 9. junija v Veržeju, posebno čast pa jim je izkazal tudi predsednik države dr. Danilo Turk in z njim so se za trenutek srečali tudi z Zavrčani. Prav gotovo lepo presenečenje na srečanju krvodajalcev pa je bil nastop
članice podmladka RK Mine-je, ki je s petjem in sproščenostjo na noge dvignila udeležence srečanja in dobila velik aplavz. »Tistega dne smo bili zares ponosni, da smo iz Zavrča, saj nas je spoznala celotna Slovenija. Obljubili smo jim, da pridemo tudi prihodnje leto, in upam, da se nam bodo takrat pridružili tudi drugi občani, ki so in so bili krvodajalci,« je z navdušenjem zaključil predsednik ORK Zavrč Stanislav Ivančič.
TM
Foto: arhiv ORK Zavrč
Na vseslovenskem srečanju krvodajalcev v Veržeju so imeli završki prostovoljci priložnost bližnjega srečanja s predsednikom države dr. Danilom Turkom.
SEZNAM KRVODAJALCEV OO RK ZAVRČ, KI PREJMEJO ZNAČKE ZA 5-, 15-, 20-, 25-, 30- in 35-KRAT DAROVANO KRI DO VKLJUČNO 30. aprila 2012
ZNAČKE ZA 5-KRAT
1. ARNEJČIČ Damjana	Hrastovec	5-krat
2. FORSTNARIČ Sonja	Hrastovec	5-krat
3. KLARIČ Rok	Hrastovec	6-krat
4. KOKOT Janez	Korenjak	5-krat
5. POLAK Martina	Moškanjci	5-krat
6. KOKOL Stanka	Hrastovec	6-krat
7. ZEBEC Jožef	Belski Vrh	5-krat
ZNAČKE ZA 15-KRAT
1. BAUMAN Sonja	Turški Vrh	15-krat
2. BELŠAK Terezija	Turški Vrh	15-krat
3. ZEBEC Jožef	Belski Vrh	15-krat
ZNAČKE ZA 20-KRAT
1. FAJFAR Milko	Brezovec	22-krat
2. ZEBEC Jožef	Belski Vrh	20-krat

ZNAČKE ZA 25-KRAT
1. LUŽNIK Brigita	Hrastovec	2 5-krat
2. ZEBEC Jožef	Belski Vrh	25-krat
ZNAČKE ZA 30-KRAT
1. IVANČIČ Smiljan	Hrastovec	30-krat
2. ZEBEC Jožef	Belski Vrh	30-krat
ZNAČKE ZA 35-KRAT
1. IVANČIČ Stanislav	H rastovec	36-krat
2. ZEBEC Jožef	Belski Vrh	35-krat
Dobitniki jubilejnih značk RK Slovenije, ki so pet- in večkrat darovali kri, ki rešuje življenja.	Foto: TM
ZNAČKE ZA 40-KRAT
ZNAČKE ZA 45-KRAT
1. KOZAR Nada	Gorenjski Vrh	40-krat		1. KOZAR Nada	Gorenjski Vrh	45-krat
V TD Zavrč tudi sekcija pohodništvo
Turistično društvo Zavrč ima več dejavnosti v občini, skozi leto pa poskrbi za več prireditev, posebna skrb pa je namenjena tudi urejenosti občine in sodelovanju društva na domala vsaki prireditvi.
Od leta 2010 v okviru TD deluje tudi sekcija pohodništvo, v katero se je vključilo že veliko občanov. V sekciji so letos spomladi izdali katalog pohodništva s predstavitvijo kulturnih znamenito-
sti završke občine. Društvo in sekcija sta zelo povezani ter dobro sodelujeta v dobro občine in za kar najboljšo promocijo završke občine.
Ob prazniku občine iskrene čestitke.
Martin Težak, Danica Vajda TD — sekcija pohodništvo
Jelkine sladke dobrote
V občini Zavrč so gospodinje, žene in dekleta, članice Društva gospodinj Zavrč, zelo ustvarjalne in družabne, znane pa so po odličnih pekovskih sladkih in slanih dobrotah. Z dobrotami obogatijo domala vse dogodke v občini Zavrč, sladke in slane dobrote pa so završke gospodinje pripravile tudi ob otvoritvi krožišča. Predsednica društva gospodinj Jelka Belšak jih je ob pomoči nekaterih prizadevnih članic ponujala kar v košari, iz katere je mamljivo dišalo.
TM

Od brega do brega s kolesom
V organizaciji Društva upokojencev Zavre, sekcije rekreacija, smo v petek popoldan izpeljali 2. kolesarjenje ob završki občinski meji. Vreme je bilo idealno za vožnjo, pokrajina čudovita in zato ne preseneča množična udeležba mladih in starejših kolesarjev. Ti so z užitkom premagovali naše mitii ravnice in strme bregove ter nato uživali v
adrenalinskih spustih.
Vmes smo imeli postanke, na katerih so naši gostitelji poskrbeli za hladno tekočo osvežitev in sladke prigrizke. Vsem gostiteljem (družini Kuserbanj, Težak, Majcenovič) se lepo zahvaljujemo, saj so mnoge prijetno presenetili s svojo ponudbo. Na cilju so naše zveste »kolesarke« postre-
Drugega kolesarjenja po završki občini, ob njeni občinski meji, se je udeležilo veliko rekreativnih kolesarjev, ki so dodatno poskrbeli za promocijo občine Zavrč.
Udeležba je bila množična, od najmlajših do malo starejših kolesarjev, ki sta jih navdušila haloška pokrajina in gostoljubnost domačinov, tudi vodstva občine. Ustavili so se tudi pred občinsko stavbo.
gle vse kolesarje z golažem in sladkimi dobrotami, ki so jih same pripravile, vse skupaj pa smo zalivali z donatorskim haloškim vinom. Ob zaključku so bili vsi zadovoljni, saj smo preživeli nepozaben popoldan, ki nam je nudil same lepe stvari.
Udeleženci so se zahvalili in izrazili željo, da se naslednje
leto spet vidimo in »zašvica-mo« ter da postane to kolesarjenje tradicionalno za občino Zavrč. Organizatorji pa bomo s svojim delom in ob pomoči občinske uprave to uresničili in na ta način promovirali naš Zavrč.
Peter Prelog,
DU Zavrč, sekcija rekreacije
Čebela in človek — prijatelja in sovražnika
V naravi se vsak dan srečujemo z izobiljem in lepoto okrog nas. Vse je popolno, božansko in se z besedami ne da opisati, vendar ...
... ko bo izginila čebela z obličja zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni opraševanja, ni rastlin, ni živali in ni človeka.
To je resnica, ki jo je zapisal Albert Einstein davnega leta 1949. Ali se dovolj dobro zavedamo teh besed enega najbolj inteligentnih in razgledanih ljudi, živečega na našem planetu? Zal ne, vendar kot v vsakem čebelarskem društvu imamo tudi v čebelarskem društvu Zavrč člani prav posebno nalogo — ohraniti čebele, ohraniti ravnovesje v naravi, ohraniti prijateljstvo med čebelami in ljudmi.
Zgodovina čebelarstva sega v čas po zadnji ledeni dobi. Takrat so nastale podvrste medonosne čebele. Prve dokaze o ukvarjanju s čebelami najdemo na jamskih slikah izpred 10.000 let pred našim štetjem. Človeku je bil med posladek, zato je iznašel različne načine, kako priti do medu, kar so pravzaprav začetki čebelarstva. Sčasoma pa ljudje niso več uničevali čebel, da bi prišli do medu, pač pa so odvzeli le del sladkih zalog. Pravo čebelarstvo se je razvilo s prenosom čebel iz njihovega prvotnega doma, gozda v bližino človeških bivališč. S tem so čebele postale spremljevalec ljudi, človek pa je iz čebeljih pridelkov razen sladkega in zdravega medu razvil tudi možnosti pridelovanja drugih zdravilnih sestavin, kot so: propolis, čebelji strup, matični mleček in cvetni prah. Med je od nekdaj poznano
sredstvo, ki pomaga celiti rane, opekline, ture, kar je tudi potrjeno z najnovejšimi raziskavami. Deluje protimikrobno na številne patogene mikroorganizme, pospešuje obnavljanje tkiva, zmanjšuje bolečino in neugoden zadah kronične rane, povečuje prekrvavitev in zmanjšuje nastajanje škodljivih prostih radikalov. Med spodbuja
{Se nadaljuje na strani 21)

Novi ekološki otoki v občini Zavrč
Spoštovani občani in občanke!
V mesecu maju smo na petih različnih lokacijah po občini Zavrč postavili nove ekološke otoke. Lokacije so bile izbrane tako, da so enakomerno razporejene po občini in da so dostopne čim večjemu številu prebivalcev. Projekt Postavitev ekoloških otokov v občini Zavrč je bil izbran kot predmet sofinanciranja na podlagi odločitve organa odločanja LAS Haloze »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«.
Novi ekološki otoki so postavljeni na naslednjih lokacijah:
1.	lokacija: parcelna št. 128/1, k. o. Hrastovec (pri Majceno-
vičevi farmi)
2.	lokacija: parcelna št. 791, k. o. Hrastovec (odcep za Koju-hovje)
3.	lokacija: parcelna št. 429, k. o. Gorenjski Vrh (proti Janžu)
4.	lokacija: parcelna št. 1022, k. o. Hrastovec (Bimarovo)
5.	lokacija: parcelna št. 625/10, k. o. Turški Vrh (odcep proti Šešku)
Pozivamo vse občane in občanke, da varujejo svoje okolje in ločujejo odpadke. Da bi se izognili morebitnim nejasnostim, prilagamo tudi navodila za ločevanje odpadkov na ekoloških otokih.
NAVODILA ZA LOČEVANJE ODPADKOV
Vrste namenskih posod
V posodo za papirno, kartonsko embalažo in papir na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: karton, lepenko, drugo papirno embalažo, časopise, revije, zvezke, knjige, kataloge, prospekte, kuverte, ovojni papir, papirne vrečke, koledarje, pisarniški papir
Večjih kosov kartonske embalaže ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Razrežemo jih na manjše kose ali jih sami dostavimo na zbirni center Gajke ali vrnemo prodajalcu.
Posoda ima rdeč pokrov in je označena z nalepko:

V posodo za plastično embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, kečap, olje, kis ...), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastično embalažo higienskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sirne namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst), manjše kose embalažnega stiropora ...
Večjih kosov embalaže iz stiropora ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Dostaviti jih je treba na zbirni center Gajke ali jih vrnemo prodajalcu.
V posodo za kovinsko embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo: pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konzerve), pokrove kozarcev za vlaganje, čisto aluminijasto folijo in druge drobne kovinske odpadke ...
Vso embalažo stisnemo na najmanjšo prostornino in tako prihranimo pri prostoru.
V posodo za stekleno embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo: steklenice pijač in jedi, stekleno embalažo začimb, zdravil in kozmetičnih sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov ...
Za vso embalažo velja, da mora biti prazna. Najbolje je, da jo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in krpo. Označevalnih nalepk ni potrebno odstranjevati.

V posodo za biološko razgradljive odpadke odlagamo: ostanke od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov ...), ostanke hrane, kosti, star kruh in pecivo, ostanke hrane iz pločevink, ostanke mlečnih izdelkov, kavno goščo in kavne filtre, čaj in čajne vrečke, lase, perje in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke) ...
Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papirja. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah.
Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostirajmo na domačem kompostniku.
Kosovne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med kosovne odpadke sodijo: pohištvo, talne obloge, vzmetnice, kopalniška oprema, kolesa, smuči, smučarski čevlji, vrtno orodje, leseni in plastični zaboji ter večji predmeti*, igrače, kovinski predmeti, avtomobilski deli ...
*Večji predmeti so tisti, ki so večji od nogometne žoge.
Med odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) spadajo hladilni in zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, TV-sprejemniki in računalniški monitorji ter sijalke. OEEO ne sodi med kosovne odpadke in jo je treba ločeno zbirati in oddajati ali prepuščati zbiralcu odpadkov. OEEO lahko oddamo tudi prodajalcu, kjer smo kupili novo, lahko jo sami pripeljemo na zbirni center, nikakor pa ne sodi v posodo za ostanek odpadkov, tudi manjši kosi, kot so vvalkmani, mobilni telefoni, daljinski upravljavci, elektronske igračke, ročne ure ipd., ne!
Nevarne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med nevarne odpadke sodijo: čistila, pesticidi*, kisline, baze, kemikalije, razkužila, redčila, barve, laki, topila, lepila, smole, motoma, strojna in hidravlična olja, jedilna olja, maščobe, maziva, polirna sredstva za avtomobile, črnila, gnojila, tekoča goriva, strupi za glodavce, polže, žuželke in druge strupene snovi, osvežilci zraka, zaščitna sredstva proti rjavenju in zmrzovanju, silikonski kiti, alkoholi, kozmetični izdelki, zdravila, sredstva za zaščito lesa ter embalaža z ostanki vseh navedenih snovi, baterije in akumulatorji*, kartuše in tonerji tiskalnikov in fotokopirnih strojev, katalizatorji, oljni filtri, naoljene krpe, termometri, varčne, cevne in živosrebrne žarnice, živo srebro ...
*Pesticide, akumulatorje in baterije lahko oddamo tudi večini prodajalcev, pri katerih kupujemo nove tovrstne izdelke.
Gradbene odpadke v manjših količinah pripeljemo na zbirni center Gajke. Večje količine gradbenih odpadkov pa lahko odpeljemo k predelovalcu gradbenih odpadkov. Nam najbližji je Franc Zuran, s. p., Formin 8 b, 2272 Gorišnica. Predelava poteka ob lokalni cesti iz smeri Muretincev proti Zagojičem. Med gradbene odpadke sodijo: zidna in strešna opeka, beton, betonski strešniki, keramične ploščice, sanitarna keramika, tlakovci, asfalt, izolacijski materiali, azbestne strešne kritine*, mešanice naštetih materialov.
*Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest, morajo biti že med prevozom zloženi na paleti in oviti s folijo, sprejemajo pa se na zbirnem centru Gajke.
Ostanek komunalnih odpadkov so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki so: plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), papir za peko, tube hrane, krem in zobne kreme, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek ...
Pri uvrščanju odpadkov poskusimo z izločanjem. Predstavljajmo si, da se na našem radiatorju pokvari glava termostatskega ventila. Ne moremo ga uvrstiti v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin odpadkov. Sestavljen je iz plastike in kovine in nihče od nas ne pričakuje, da ga bomo razstavili. Odvržemo ga v posodo za ostale odpadke. Ali pa stara očala, ki jih najdemo v omari. Sestavljena so iz različnih materialov in prav tako ne sodijo v nobeno od naštetih skupin odpadkov. Odvržemo jih v posodo za ostale odpadke.
Občinska uprava občine Zavrč
Pogledali smo na enega od novih ekoloških otokov v občini in se prepričali, da naši občani v veliki meri upoštevajo navodila in s tem varujejo okolje.

rast koristnih bakterij v prebavilih, ki imajo pomembno vlogo pri odpornosti telesa za razne bolezni. Znaten je pozitivni vpliv na imunsko stanje človeka, znižuje nivo hole-
sterola in zmanjšuje alergične reakcije. Z raziskavami so ugotovili pozitivno delovanje pri obolenjih vseh organskih sistemov človeka. Pomembna je tudi ugotovitev, da med izbolj-
šuje učinek konvencionalnih zdravil, vključno s citostatiki pri zdravljenju raznih tumorjev. Za celjenje ran se uporablja medeni obliž, ki je pripravljen na poseben način. Njegovo učinkovitost so preverili tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
Toliko o medu v tem prispevku, o drugih zdravilnih čebeljih pridelkih in čebelarskih izdelkih pa kdaj drugič. Le kak dober mesec nazaj smo člani CD Zavrč pridobili nov prostor, kjer se bomo lahko sestajali, družili in izmenjevali izkušnje na čebe-
larskem področju. Vendar ta prostor ne bo namenjen samo članom CD, ampak tudi drugim občanom, saj vas bomo na tem mestu lahko vsaj malo poučili o sožitju s čebelami, predstavili naše pripomočke pri čebelarjenju ter čebelje pridelke in čebelarske izdelke. Zahvala za to veliko pridobitev gre vztrajnim in pridnim članom CD Zavrč kot tudi občini Zavrč in njenemu vodstvu.
Naj medi!
Slavko Pravdič,
član CD Zavrč
Prve konjeniške igre v Zavrču prava atrakcija
Ker ima Konjeniški klub Bori od aprila dalje novi sedež v občini Zavrč — na posestvu našega župana — se nam je zdelo edino prav, da tudi naše društvo nekaj prispeva k obeležitvi 16. praznika občine Zavrč. V ta namen smo v nedeljo, 5. avgusta, v popoldanskem času organizirali prve konjeniške igre na posestvu župana Mirana Vuka.
Kljub temu da je bil izredno vroč poletni dan, temperature so se namreč dvignile krepko
nad 30 stopinj, so nas občani in obiskovalci od vsepovsod presenetili s številnim obiskom. Postregli smo jim s pecivom završkih gospodinj, bogračem, pečenim jagenjčkom in seveda s tistim, zaradi česar so prišli: atraktivnim konjeniškim tekmovanjem v dveh disciplinah — spretnostni vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju. V spretnostni vožnji se je pomerilo 9 dvovpreg, med njimi tudi par lipicank iz županovega hleva. Prvo mesto je zasedel Aleš Ozmec iz domačega dru-
V spretnostni vožnji se je pomerilo 9 dvovpreg, med njimi tudi par lipicank iz županovega hleva.
V spretnostnem jahanju se je pomerilo 16 tekmovalcev, prvo mesto pa je osvojila Katarina Pungračič iz KK Bori s precejšnjo prednostjo pred drugimi. Drugo mesto je osvojil Andrej Kekec iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih, tretje mesto pa je pripadlo predsedniku KK Bori Petru Horvatu.
Zanimivo je bilo spremljati tudi dresurno točko ob spremljavi glasbe.
Foto: Tamara Pungračič
štva, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Andrej in Anton Kekec, oba iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih.
KATARINA PUNGRAČIČ NAJBOLJŠA V SPRETNOSTNEM JAHANJU
V spretnostnem jahanju se
je pomerilo 16 tekmovalcev, naj mlajša tekmovalka je bila stara komaj 7 let. Prvo mesto je osvojila Katarina Pungračič iz domačega društva s precejšnjo prednostjo pred drugimi, drugo mesto Andrej Kekec iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih, tretje mesto pa je pripadlo našemu predsedniku Petru Horvatu. Po tekmovalnem delu so za
popestritev tri naše članice, Katarina Pungračič, Valentina Križnjak in Kristina Kuča, predstavile dresurno točko ob glasbeni spremljavi. Ko je proti večeru vročina končno malo popustila, smo obiskovalce malo popeljali s kočijami po posestvu.
Naša želja je, da bi lahko konjeniške igre priredili vsako leto in da bi postale tradicio-
nalne. Je pa res, da nam brez pomoči završkih gospodinj, gasilcev in drugih zaslužnih posameznikov ne bi uspelo, zato se jim iskreno zahvaljujemo za odlično sodelovanje. Seveda pa gre največja zahvala našemu županu, da nam je odstopil prostor za prireditev.
Pa na svidenje drugo leto!
Marjana Logar Kelc, tajnica KK Bori
Završki mladinci na državnem tekmovanju na Ptuju
Na Ptuju, na Mestnem stadionu, je v soboto, 2. junija, potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki gaje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in MO Ptuj organizirala Območna gasilska zveza Ptuj. Nastopilo je 189 enot pionirk, pionirjev, mladink in mladincev, skupaj torej 1900 mladih, na veselje mnogih pa so na državnem tekmovanju nastopili tudi mladinci PGD Zavrč z mentorjem Emilom Kočevarjem. Na koncu so zasedli odlično 12. mesto. Nastopili sta tudi enoti iz Hrvaške (Gardinovec) in Madžarske (Becsehely).
Pionirke in pionirji so se pomerili v vaji z ved rovko, štafeti na 400 metrov z ovirami in vaji razvrščanja. Mla-
dinke in mladinci so tekmovali v vaji z ovirami, štafeti na 400 metrov z ovirami ter vaji razvrščanja. Tekmovanje je odlično potekalo, pri izvedbi pa so bili v veliko pomoč prostovoljni gasilci in gasilke iz OGZ Ptuj, tudi PGD Zavrč. Na zaključni prireditvi so mladim spregovorili dr. Stefan Čelan, župan MO Ptuj, dr. Milan Zver, evropski poslanec, Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, slavnostni govornik pa je bil Aleš Hojs, minister za obrambo RS. Najboljše enote med mladinkami in mladinci se bodo pripravljale za nastop na mladinski gasilski olimpijadi, ki bo prihodnje leto v Mulhousu v Franciji.
TM
Foto: RŠ
Priprave na nastop
Skozi ovire
Vloženi trud in napori so pripeljali do odličnih rezultatov.
PRVE TRI EKIPE V POSAMEZNIH KATEGORIJAH
Pionirke: 1. PGD Bukovci, 2. PGD Ljubljana Rudnik, 3. PGD Hrušica. Pionirji: 1. PGD Dobračeva, 2. PGD Bukovci, 3. PGD Ljubljana Rudnik. Mladinke: 1. PGD Zbilje, 2. PGD Ljubljana Rudnik, 3. PGD Prevoje. Mladinci: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. PGD Nova Cerkev, 3. PGD Poljčane.

Rejci drobnice Haloze združeni od leta 2000
Društvo rejcev drobnice Haloze (DRD Haloze) je bilo ustanovljeno leta 2000. Namen ustanovitve je bil povezati rejce, da bi lažje pridobivali znanje o reji drobnice in si med seboj izmenjevali izkušnje. Na začetku je društvo imelo nekaj deset članov z območja Cirkulan, Zavrča in občine Videm.
Z leti se je število članov povečalo, saj so se v društvo včlanili rejci iz celotnih Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter tudi Slovenskih goric. Danes je v društvo včlanjenih več kot 120 članov, ki prihajajo iz 11 različnih občin, še vedno pa se pridružujejo tudi novi člani. Glavnina članov prihaja iz območja občin Zavrč, Cirkulane, Videm in Majšperk.
JANKA LORBKA NA MESTU PREDSEDNIKA ZAMENJAL IVAN HEMETEK
Na letošnjem volilnem občnem zboru so člani društva izvolili novo vodstvo. Na lastno željo se je po dveh mandatih od vodenja poslovil uspešni predsednik Janko Lorbek. Prav tako se je po
dvanajstih letih zagnanega dela na mestu tajnice poslovila Matilda Golc. Oba sta seveda ostala v organih društva in s svojimi izkušnjami pomagata pri delu DRD Haloze še naprej. Člani so za predsednika DRD Haloze izvolili Ivana Hemetka iz Cirkulan, za tajnico Valerijo Cafuta, blagajničarka pa je še naprej ostala Danica Ranil iz Cirkulan. Predsednica nadzornega odbora je postala Irena Zorec s Ptuja, mesto predsednice disciplinske komisije pa je bilo zaupano Vidi Dimitrijevih iz občine Videm.
Na letošnjem občnem zboru so se člani zahvalili za delo dosedanjemu predsedniku Janku Lorbku in mu ob tej priložnosti podarili zahvalno plaketo. Ob dosedanjem predsedniku je treba izpostaviti še požrtvovalno delo mnogih članov z območja občine Zavrč: Slavka Belšaka z družino, Ivana in Zinko Ogrizek, Zinko in Jožeta Težaka, Vido Milunič, Boštjana Vesenjaka, Roberta Vesenjaka ... Zraven njih je član DRD Haloze tudi župan občine Zavrč Miran Vuk.
DRD Haloze je letos organiziralo strokovno predavanje za rejce drobnice, ki se ga je ude-
V okviru bala so pripravili tudi zanimivo razstavo živali.
V osrednjem delu prireditve so podelili priznanja Naj rejca 2012.
ležilo skoraj 60 članov. Prav tako je stalnica, da se organizira strokovna ekskurzija. V maju smo se tako člani DRD Haloze podali v Belo krajino. Ogledali smo si rejsko kmetijo Ogulin, kjer gojijo ovce JSR in belokranjsko pramen-ko. Drugi del dneva pa smo izkoristili za ogled in pokušnjo dobrot na 30. Vinski vigredi v Metliki. Dan smo
mi Ivan Hemetek. Prav tako smo predstavili striženje ovac. Udeležbo na tem sejmu smo izrabili za promocijo društva in naše osrednje prireditve — ovčje-kozjega bala.
ŽE DESETIČ USPEŠNI Z OVČJE-KOZJIM BALOM NA BORLU
Naš tradicionalni že deseti ovčje-kozji bal je potekal v
Na Borlu so kuhali tudi golaž. Najboljšega je po strokovni oceni pripravila ekipa kmetije Težak, drugi so bili Gruntovčani, tretja pa kmetija Drobnič.
zaključili na vinsko-turistični kmetiji Suklje. Konec maja pa smo člani društva sodelovali na kmetijsko obrtniškem sejmu v Lenartu. Izmed naših članov so se na tej razstavi predstavili z burskimi kozami Irena Zorec in JSR ovca-
soboto, 7. julija, pred gradom Bori v Dolanah. Kljub težavam s soglasjem s strani Ministrstva za kulturo nam je dodatne skrbi povzročil še plaz pod gradom Bori, kar se je poznalo tudi na številu obiskovalcev.

V osrednjem delu prireditve s kulturnim programom so nastopili Prešmentani faloti iz Stoperc, ustni harmonikarji Slavki, skeč sta zaigrala Mateja Vidovič in Matej Cafuta, celoten program pa je povezoval Igor Belšak. Obiskovalce je nagovoril predsednik DRD Haloze. Med gosti so bili prisotni župan občine Cirkulane Janez Jurgec, župan občine Videm Friderik Bračič in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. S strokovne plati je navzoče nagovorila mag. Marjeta Ženko, državna selekcio-narka iz KGZ Celje. S svojo prisotnostjo nas je pozdravila tudi gospa Marijana Cvirn, predstavnica Zveze društev
rejcev Slovenije.
V okviru bala smo pripravili razstavo živali: burske koze (Irena Zorec), srnaste koze (Milica Bedrač), ovce JSR (Ivan Hemetek), tibetanski in himalajski mini kozliček (Renata in Robert Krajnc). Posebnost razstave je bila lama, ki je v lasti kmetije Krajnc iz Pristave pri Cirkulanah, in jagenjček, ki se je sprehajal kar med obiskovalci. Organizirali smo tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Najboljši golaž je po strokovni oceni pripravila ekipa kmetije Težak, drugi so bili Gruntovčani, tretja pa kmetija Drobnič.
IZBRALI NAJ REJCA 2012, NAJBOLJ SPRETNI PA SO SE POMERILI V ŠALJIVIH IGRAH
V osrednjem delu prireditve so bila podeljena priznanja za izbor Naj rejca 2012. Na podlagi strokovnih ocen komisije, ki ji je predsedovala mag. Marjeta Ženko iz Kmetijskega zavoda Celje, je naziv Naj rejec 2012 v kategoriji A (do 15 živali) dobila kmetija Eko Nordik s Ptuja — gospa Sonja Butolen. V kategoriji B (nad 15 živali) pa je bila najboljša kmetija Milana Koreza iz Jelovic, občina Majšperk. V popoldanskem času je pote-
kalo še tekmovanje v šaljivih pastirskih igrah, kjer je med petimi ekipami prvo mesto osvojila ženska ekipa Konjeniškega kluba Bori, druga je bila ekipa Cobani, tretja pa ekipa Zorro. Prav tako so naši izurjeni strižci Ron Metz, Damjan Drobnič in doktorica veterine Katja Kokot predstavili striženje ovac.
Kljub številnim prireditvam v bližnji okolici in zapori ceste si je bal ogledalo več kot dva tisoč obiskovalcev in gostov, kar nam daje zadovoljstvo in veselje, da bomo lahko tudi drugo leto organizirali 11. ovčje-kozji bal.
DRD Haloze
Upokojenci in rekreacija
Spet se je ponudila priložnost, da vam napišem, kaj se dogaja na področju rekreacije v našem društvu. Da se ljudje radi družimo in iščemo nove izzive, so dokazali naši člani, ki radi igrajo šah. V Gorišnici so se udeležili regijskega tekmovanja.
Osvojili so prvo mesto, kar jim sedaj zagotavlja tekmovanje na višjem republiškem nivoju, ki bo jeseni v Mariboru. Naše članice pa privlači igra pikado. Ugodili smo njihovim željam in si najprej izposodili in kasneje nabavili nova pikada. V juniju so se udeležile regijskega tekmovanja, ki so ga organizirali v Vitomarcih. Ker je igranje pikada zelo mamljivo, smo se odločili, da organiziramo srečanje ženskih ekip tudi v našem domu.
Se vedno pa želimo postaviti plato za viseče kegljišče, kar bi obogatilo naš kraj in nam dalo novo priložnost za druženje. Vse rekreacijske dejavnosti ohranjamo, vas pa vabimo, da se nam pridružite in prinesete še kakšno novo idejo.
Peter Prelog,
DU Zavrč, sekcija rekreacije
Člani Društva upokojencev Zavrč smo se sredi junija odpravili na celodnevni izlet. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali do Jesenic, nato v Italijo, mimo Trbiža po Kanalski dolini, ker še živijo zamejski Slovenci, v Rezijo, ki je najbolj zahodna in zaradi naravnih pregrad ločena dolina
Po Reziji in Benečiji
na drugi strani Kanina. Tu so zamejski Slovenci ohranili posebno narečje, stare običaje in jezik ter kulturne posebnosti. Na predstavi v kulturnem domu smo spoznali življenje v dolini, nekaj rezijanskih pesmi in plesov.
Pot smo nadaljevali proti Pušji vasi, kjer
smo obiskali znamenito cerkev s krstilnico. Čeprav je bila vas v potresu 1976 do tal porušena, so ji dali v dvajsetletni obnovi do potankosti takratno podobo. Ogledali smo si tudi kripte s slavnimi mumijami. Nadaljevali smo do Čedada, sprehod po Hudičevem mostu nad reko

Nadižo nas je peljal do stolni- peljali mimo Špetra Slovenov, ce in spoznali smo preteklost proti prehodu Robič in Mosta znamenitega mesta.	na Soči, kjer smo se vkrcali
Po dolini Nadiže smo se na ladjo Lucija ter med plov-
Završki upokojenci so uživali na skupnem druženju in zanimivi turi po Reziji in Benečiji.
Foto: arhiv DU
SLS.
Slovenska ljudska stranka
SLS
Slovenska ljudska stranka OO SLS ZAVRČ
Spoštovane občanke in občani!
Iskrene čestitke ob 16. prazniku občine Zavrč in čestitke ob prazniku velike mase.
Naša želja je, da bi lahko ob letošnjem praznovanju pisali o stabilnem gospodarstvu, o stabilnosti bank in splošni blaginji. Zal ni tako. Se vedno se srečujemo s slabim položajem nacionalnih bank, z nekonkurenčnim in nestabilnim gospodarstvom, ideološkim razhajanjem in socialno šibkostjo.
Slovenska ljudska stranka se v okviru koalicije po vseh svojih močeh trudi prispevati čim več k stabilnejšemu gospodarstvu in čimprejšnjem izhodu iz gospodarskega krča, ki se posledično odraža tudi na črpanju evropskih sredstev ter investicijah in razvoju na lokalni ravni. Zavedamo se resnosti trenutne situacije, trudimo se delati dobro in prepričani smo, da nam bo kljub trenutnim razmeram s trdim delom, znanjem in vztrajnostjo uspelo slediti zastavljenim ciljem. Se enkrat čestitke ob občinskem in cerkvenem prazniku z željo, da skupaj delamo dobro ter skupaj nadaljujemo graditi boljši in prijaznejši jutri.
OO SLS ZAVRČ Janko Lorbek, predsednik
bo po zeleno-modrem jezeru uživali v presenečenjih, ki jih je pripravil kapetan s svojo posadko, izostala ni niti poroka po starih mornarskih običajih in pogostitev (pozno kosilo). Po pristanku smo nadaljevali pot proti domu in v Zavrč prispeli v zelo rani uri naslednjega dne.
Po razgovoru med člani lah-
ko zapišem, da je bil izlet dobro organiziran, veseli in zadovoljni smo si rekli "nasvidenje na naslednji turi".
Vida Milunič, tajnica DU
SDS
Spoštovane občanke in občani
občine Zavrč!
Ob 16. občinskem prazniku občine Zavrč Občinski odbor Slovenske demokratske stranke vsem občankam in občanom čestita ob našem skupnem prazniku.
Vsak človek v naši lokalni skupnosti je zelo pomemben. Vsak ima svoje talente, znanja, izkušnje in zmožnosti, ki jih lahko in mora izkoristiti v naše skupno dobro. Vsak zase lahko naredi malo, skupaj zmoremo zelo veliko. Ni dobrega posameznika brez dobre skupnosti in ni dobre skupnosti brez dobrih posameznikov.
Ne sme in ne more nam biti vseeno, v kakšni občini živimo. Delajmo skupaj za naše skupno dobro, brez izključevanj, strpno, pošteno, pogumno in odločno na vseh področjih. Želimo živeti v čisti, zeleni in neokrnjeni naravi, ki je naš biser, ki pa ga velikokrat premalo spoštujemo in upoštevamo.
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Zavrč podpira vse tiste projekte, ki prispevajo k višji kakovosti življenja v naši občini in k boljšemu počutju naših občank in občanov. Želimo, znamo in zmoremo biti enakopraven partner pri vseh odločitvah, ki pomembno sooblikujejo življenje v naši občini. Gre za izgradnjo kanalizacijskega sistema, izgradnjo cestne in internetne infrastrukture, izgradnjo pločnikov in vaškega jedra, delovanje društev, čistilne ekološke akcije, športne in kulturne prireditve, postavitev ekoloških otokov in številne druge projekte.
Prijetno, poletno in veselo praznovanje 16. občinskega praznika občine Zavrč.
Mag. Dušan Rojko,
predsednik OO SDS Zavrč
2>(DSSd?
Spoštovane članice in člani N.Si, spoštovane občanke
in občani!
Življenje vsakega posameznika je polno, konča pa se v trenutku in takrat v bolečini onemimo. Prav vsakdo doprinese v svet nekaj dobrega in zapusti sled v naših srcih. Na žalost nas je takoj po veliki noči zapustil naš tedanji predsednik OO N.Si Zavrč gospod Franc Težak. Udarci usode so ga precej preizkušali, a vedno je imel rad življenje, se ga veselil in načrtoval. Bil je predsednik stranke, kakršnega si lahko vsak želi. Vsi, ki smo bili z njim in ob njem, ga ne bomo nikoli pozabili.
Čas prehitro mineva in prišel je julij. V stranki smo se odločili, da priredimo redni letni zbor članov in volilno konferenco OO N.Si Zavrč. Ta je bila v soboto, 14. julija, ob 20. uri v prostorih gostilne Gregurec v Zavrču. Dogodka se je udeležilo veliko število članov OO N.Si Zavrč in povabljenih gostov. Ker je bil to volilni občni zbor, smo člani OO N.Si Zavrč izvolili novi občinski odbor. Najprej
smo razrešili staro in izvolili novo vodstvo. Nov predsednik je postal Slavko Pravdič, podpredsednika sta Barbara Omers in Franc Pohorec ter svetovalec predsednika Robert Žnidarič. Prav tako je bil potrjen predlog novih članov IO (izvršilnega odbora) N.Si Zavrč.
Novoizvoljeni predsednik je predstavil program dela za leto 2012, v katerem je poudaril, da bo nadaljeval z dobrim delom, ki ga je nasledil od tedanjega predsednika Franca Težaka. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi povabljeni gostje:	Simon
Kolmanič, Janez Rožmarin in Dušan Rojko. Vsak je v govoru predstavil svoja stališča in aktualne dogodke na politični sceni.
Spoštovane članice, člani, sovaščanke in sovaščani! Živimo v času, ko vlada zateguje pas tudi tistim, ki so najbolj šibki, ampak ker smo že leta navajeni trdega življenja, bomo s pridnim delom naših
marljivih rok prebrodili tudi to krizo in dokazali, da znamo preživeti tudi v najhujših časih. Tako bomo tudi mi v OO N.Si v Zavrču nadaljevali s pridnim in trdim delom, da bo uspeh viden na vsakem koraku. Zato smo se odločili, da bomo proti koncu leta
2012	oziroma v začetku leta
2013	organizirali 2. zbor za vrednote, v spomladanskem delu prihodnjega leta pa nameravamo izpeljati 1. športno srečanje članic in članov v občini Zavrč.
Ker je v jesenskem času pred nami spet volilni čas, ko bomo Slovenke in Slovenci volili novega predsednika države Republike Slovenije, naj povem, da za predsednika kandidira tudi dr. Milan Zver iz stranke SDS, ki ga podpira tudi stranka N.Si. Prosimo vse volivke in volivce, da se udeležijo volitev in oddajo svoj glas dr. Milanu Zveru.
Lep pozdrav in srečno!
OO N.Si Zavrč
Vključeni v projekt Kolesarček
Najmlajši so se vozili s štirikolesniki na za to posebej postavljenem poligonu na šolskem igrišču.
Otroci so bili zelo navdušeni, pri tem uživali in se veliko naučili tudi o varnosti.	Foto: Dušanka Kotolenko
Petek, 8. junija, so otroci vrtca Zavrč preživeli malo drugače. Vozili so se s štirikolesniki po poligonu, ki je bil postavljen na igrišču.
Namen programa je bil, da smo otroke preko igre poučili, kako se vesti v prometnem okolju, tako da bodo postali bolj previdni in vestni udeleženci v prometu. Postavljeni so bili v vlogo voznika in doživljali dogodke, kot jih opažajo in zaznavajo vozniki v pravem prometu. Prav tako so bili otroci postavljeni v
vlogo pešca, ki mora pravilno prečkati prometno cestišče na poligonu.
Vsi otroci so bili zelo navdušeni, pri tem uživali in se veliko tudi naučili. Cilj projekta Kolesarček je, da se otroci seznanjajo z varnim vedenjem in se učijo ravnati varno v bližnji okolici (v prometu, vrtcu), spoznavanje osnovnega varnega gibanja ter ozavešča-nje skrbi za lastno varnost in varnost drugih.
Vzgojiteljica
Dušanka Kotolenko
Kolesarčki
V	petek, 8. 6. 2012, smo na naši šoli izvajali program prometne vzgoje za mlajše. Namen programa je, da otroke preko igre na neprisiljen način poučimo, kako se vesti v prometnem okolju. Učenci in otroci iz vrtca smo bili postavljeni v vlogo voznika štirikolesnika na nožni pogon. Doživljali smo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v prometu. Prav tako so učenci bili postavljeni v vlogo pešca, ki mora pravilno prečkati prometno cestišče na poligonu. V vlogi voznika sem užival, saj sem moral neprestano upoštevati prometne predpise in opazovati avtomobile, da se v koga ne zaletim in povzročim nesreče.
V	imenu otrok se zahvaljujem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na občinski ravni, da so nam omogočili ure vožnje.
Marko Vidovič, 5. b
Kolesarski izpit
Tako kot vsako leto v petem razredu, je tudi letos naša generacija opravljala kolesarski izpit.
Zbrali smo se v četrtek, 14. 6. 2012, na šolskem dvorišču. Izpita sva se zelo veselila, saj sva zaupala vase in v najino znanje. Najprej nam je gospod policist Robert Ovčar pregledal kolesa, če so tehnično brezhibna. Vsi vozniki tehnično brezhibnih koles so dobili nalepko varno kolo. Sledila še je vožnja po cesti in spretnostna vožnja na poligonu.
Izpitna komisija nas je pohvalila. Gospod Lorbek nam je na koncu še zaploskal in izročil čokolade ter odsevne telovnike za varno udeležbo v prometu. Za to pozornost zahvala Svetu za preventivo v cestnem prometu Zavrč.
Alex Žnidarič, Kevin Vesenjak, 5. b

MOJA MUCA
Moji muci je ime Lili. Je majhna in pisane barve, rumene, bele in črne. Ima svetlo modre oči. Za jesti ji dam brikete. Rada se igram z njo. Imam jo v hiši in spi zraven mene. Ko se zbudim, greva na sprehod. Preden greva na sprehod, ji dam mleko in brikete. Ko prideva domov, greva počivat. Ko se spočijeva, se igrava in zelo jo imam rada.
I v'\ p_Ol a N. E
Y '	v
v y !
_ A.
MfcTA
MOJ PES
KONČALI SMO 2. RAZRED
Ko sem prvič prišla v šolo, sem bila vesela. Komaj sem čakala, da spoznam učiteljico. Ko sem jo spoznala, mi je bila všeč. V drugem razredu mi je bilo še bolj všeč kot v prvem. V prvem smo se veliko igrali, v drugem pa že veliko učili. Spoznali smo tiskane in pisane črke, se naučili brati, risali smo in računali. Komaj čakam, da grem v tretji razred. Tudi počitnic se veselim. Rada imam svojo učiteljico.
Anita Kelc, 2. b
Jaz imam doma psa. Ime mu je Bolfi. Dajem mu hrano. Rad se igra. Je črne barve in ima rjavo liso. Če mi kam gremo, Bolfi počaka doma. Bolfi je priden pes. Včasih pa je poreden, podi muco. Ko pridem iz šole, skače na mene. Ima svojo hiško. Če mu vržem palico, gre po njo. Rad odnaša čevlje. Vsi skrbimo za njega. Želim si, da bi bil Bolfi priden.
Rok Kelc Vnuk, 2. b
KONČALI SMO DRUGI RAZRED
Tudi v drugem razredu smo imeli učiteljico Dragico. Najboljša ura mi je bila likovna vzgoja, ker smo veliko ustvarjali. Učiteljica nas je dosti naučila, pisati in brati, računati, pri okolju smo sadili cvetlice. Tudi pri krosu sem bila zadovoljna, ker sem dobila zlato medaljo. Zato je bilo v drugem razredu najboljše.
Z7ffi d
Zoja Domjan, 2. b
NA ŠOLSKI EKSKURZIJI
Učenci četrtih in petih razredov smo bili skupaj na šolski ekskurziji. Zjutraj ob 7. uri smo se zbrali pred šolo. Pot nas je vodila proti Rogatcu, kjer je bil naš prvi postanek. Ogledali smo si muzej na prostem. Po ogledu smo se okrepčali in nadaljevali pot proti jami Pekel. V jami Pekel je bilo čudovito. Ogledali smo si kapnike stalagmite, stalaktite in videli tudi steber. Za trenutek je v jami ugasnila luč, tako da smo podoživeli jamo Pekel v pravem pomenu besede.
Sledil je ogled Hermanovega brloga v Celju in obisk nakupovalnega centra. Na ekskurziji smo spoznali veliko novega, se zabavali in uživali.
Učenci 4. b
Z AVTOBUSOM V BELO KRAJINO
25. 5. 2012 smo se 6. razredi skupaj odpravili na enodnevni izlet v Belo krajino. Pot do tja je minila zelo hitro, saj smo se na avtobusu zabavali, smejali in se veselili novih spoznanj ter se pogovarjali, kakšna pričakovanja ima kateri od nas.
Ko smo prispeli v Belo krajino, smo si najprej ogledali muzej s starinami, ki mi ni bil preveč zanimiv. Nato je sledil ogled drugega muzeja s starim strelnim orožjem, s katerim smo se tudi malo poigrali, kar se mi je zdelo precej zanimivo, saj so to orožje uporabljali že naši predniki. Sledil je prosti čas za kosilo ter nakupovanje raznih spominkov, okraskov in razglednic. Za konec smo si ogledali še cerkev, nato smo se odpeljali domov.
Domov smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Na samem izletu sem se imel zelo lepo, saj je bilo zelo zanimivo in kar je najbolj pomembno - zelo razgibano. Naj še povem, da sem se naučil veliko novega in se veselim naslednjega skupnega izleta.
Miran Pohorec, 6. b
MOJE ŽELJE V POČITNICAH
Moje želje glede počitnic so velike. Vsako leto grem na morje v Split. Letos pa ne vem, kako bo zaradi babičinih zdravstvenih težav. A le upam, da bom lahko šla. Ce pa ne bom mogla iti, pa bom počitnice preživela doma. Moja največja želja je, da babica ozdravi. Nato pa, da bi šla na morje, v toplice, k botri in se peljala na letnih saneh. Rada bi dobila novo šolsko torbo, peresni-co, nova oblačila, čevlje. Komaj čakam, da bodo počitnice in se mi izpolnijo te skrite želje. S pomočjo moje pridnosti in malo sreče mi bo to uspelo.
Viktorija Kuserbanj, 4. b
lAN/a

SLOVENIJA, MOJA DEŽELA
„Zive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!"
(France Prešeren)
Slovenija, moja preljuba in prečudovita dežela. Z ene strani morje, z druge pa prečudovita pokrajina vinogradov, ki je ena izmed naj lepših in najbolj priljubljenih dežel v Evropi. Vsaj jaz jo vidim tako. Rodil sem se na Ptuju in sedaj živim v Halozah. Ko sem bil še mlajši, sem imel zelo rad to pokrajino ob Dravi. Zdaj ko sem že malo starejši, pa pomagam znancem in drugim sorodnikom v vinogradu. Ponosen sem, da sem Haložan! O lepotah vinorodnih krajev govori tudi naslednja pesem:
,,En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil.
Za stare, za mlade, za luštne ljudi — za vsakega trta rodi.
Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži.
Za stare, za mlade za luštne ljudi — za vsakega trta rodi. “
Seveda Haloze niso edina pokrajina v Sloveniji, ki ima naravna bogastva, kot so vinogradi, npr. Kras ima kraške pojave, na Primorskem imamo klife (visoke obalne stene merijo tudi do 100 m). Torej je Slovenija dežela tisočih naravnih čudes, ki jih moramo ohraniti in ne zapustiti! V Sloveniji so se rodili tudi številni pisatelji in pesniki, kot so Ivan Cankar, Prežihov Voranc, France Prešeren, Tone Pavček in številni drugi, ki se lahko primerjajo z ostalimi evropskimi avtorji (v uvodu je zapisana državna himna, sedma kitica Zdravljice). Vsi ti avtorji so znani kot veliki domoljubi, ki so ljubezen do domovine prenesli v svoja besedila. France Prešeren je najbolj znani slovenski pesnik, ki je v svoje pesmi prelil čustva, ki so ga vezala na njegovo rodno domovino.
Meni osebno domovina pomeni nekaj, česar ne moreš izbrisati iz srca, saj je domovina ena in edina — tako kot mama.
Klemen Ivančič, 7. b
MOJA DOMOVINA
Imenuje se Slovenija — to vsi vemo.
Se pred vrtcem nam govorijo:
»V Sloveniji je res lepo.«
Ta naša ljuba domovina na globusu sveta res je pika, a tej naši kokoški marljivost, delo sta odlika.
Pomembno je le to, da se med seboj razumemo, pa naj bo to prekmursko, koroško ali štajersko.
Lahko tudi več jezikov govorimo,
tako hitro se učimo.
Pa tako majhni smo; v treh urah našo domovino
prevozimo, če to le hočemo.
V moji domovini so gore, reke, jame in potoki in tudi majčkeni otoki.
Gradovi, cerkve hribčke nam krasijo,
tu mladi, stari s pesmijo živijo. Ceste so speljane križem kražem; pokaži dobro voljo pa ti vse razkažem!
Veste, moja domovina ni »kokoška«,
moja dežela je eno veliko srce in ponosen sem, da sem del nje.
Aljaž Lozinšek, 6. b
LINO IN EVROPA
Medvedek Lino v šoli uči se o Evropi in prav vsak dan je prvi v šolski klopi. Evropsko zastavo lepo nariše in je nikoli iz spomina ne izbriše.
Lino Evropo zelo občuduje
in evropski zrak prav rad vdihuje.
Brska po internetu,
da bi izvedel še več o Evropi,
saj se toliko ne nauči v šolski klopi.
Doma ima knjigo vseh zastav.
Jo rad prinese v šolo, da o njej bi klepetal.
Vpraša mamo,
ali mu o Evropi lahko pove še kaj,
želi si namreč, da ne ostane mu noben vprašaj.
Ob koncu dneva v svojo sobo odhiti
in se ob pogledu na zastavo prav luštno nasmeji.
Monika Liber, 6. b

Prijateljstvo me naredi srečnejšega
V	mojem življenju je veliko vrednot, na prvem mestu pa je prijateljstvo. Prijateljev je veliko, a malo je pravih. Tisti pravi so kakor luč sredi noči; te nasmejijo in spravijo v dobro voljo, kadar je najtežje. Kdor pa išče prijatelje brez napak, bo ostal brez njih. Sem človek, ki z lahkoto navezujem prijateljstva. Imam veliko prijateljev, vendar obstajajo tudi neka merila, po katerih jih razvrščam med dobre in boljše. Ti se delijo na šolske prijatelje in prijatelje, s katerimi se družim izven šole. Nimam pa rad zahrbtnih ljudi, ki govorijo eno, delajo pa drugo.
V	šoli imam veliko pravih prijateljev, ampak vsak človek ima svoje pogoje in svoje razmišljanje, kakšen bi moral biti pravi prijatelj. S šolskimi prijatelji smo se spoznali, ko smo bili stari malo več kot leto. Skupaj smo obiskovali vrtec. Iz
vrtca smo stopili v prvi razred in ostali skupaj vse do danes. Moj ožji krog prijateljev je takšen: nihče ne pije alkohola, ne kadi, toda vsi smo nori na žogo. Čeprav imamo zjutraj prepoved nogometa, se nekje vedno najde žoga, da se lahko že pred poukom zapodimo za njo, in to je za nas zakon. Zgodi se tudi, da skupaj kakšno ušpičimo, npr. — izpraznimo šolo. Nekega dne sem slučajno imel v torbi dezodorant, ki je prišel v sošolčeve roke, senzor za dim je bil malo preblizu in vklopil se je alarm. Nam je to bilo sprva smešno, učiteljem pa niti malo ne. Šola je bila v trenutku prazna. Ko smo opravili razgovore in se je vse uredilo, sem začel razmišljati in se vprašal: »Ali je to bilo zares potrebno?«
Zraven nogometa pa imava z dobrim prijateljem še en hobi, motokros. Najlep-
ši trenutek do danes je bil zame, ko sem prvič preskočil mizo na progi v Mačkov-cih. Se sam ne vem, kako mi je to uspelo glede na to, da sem bil na progi šele drugič. S prijateljem se večkrat spomniva tega podviga in o tem razpravljava. V veliko veselje mi je, da je bil z menoj, zato velja zapisati misel: »Tvoj prijatelj je vedno tam, kamor si ne upaš sam, zate se žrtvuje, tebe občuduje.«
Največ, kar lahko storim za prijatelja, je preprosto to, da sem mu sam iskren prijatelj. Nimam bogastva, da bi mu ga dal. Če ve, da sem srečen, ko je z menoj, je dovolj. Ni mu treba druge nagrade. Ali ni prav v tem božanskost prijateljstva?
Leon Kukec, 8. b
Drobtinice iz šolskega življenja 9. b-razreda
V zadnjih štirih letih sem se naučila slovenski jezik in spoznala veliko dobrih prijateljev. To mi bo ostalo v najlepšem spominu.
Anastazija Gedzyk
V devetih letih sem spoznal veliko dobrih prijateljev. V spominu mi bodo ostali naši lepi trenutki.
Alen Fostnarič
V najlepšem spominu mi bo ostala šolska ekskurzija. Spoznala sem, da je zelo lepo biti osnovnošolec.
Janja Škrinjar
Postali smo mojstri v pretvarjanju in igranju. Za naše delo bi lahko dobili oskarja.
Katja Štumberger
V 8. razredu sva s sošolko iz zabave naredili poplavo na stranišču in odšli mokri k naslednji učni uri, a učiteljica ni nič opazila.
Larisa Žula
V času nultih ur je potekalo timsko delo, sicer zelo cenjeno v šolstvu — prepisovanje domačih nalog.
Larisa Lorbek
V teh devetih letih sem imel pogostokrat srečo, kajti mama se ni vedno javila na telefon.
Danijel Borak
Pri pisnem preizkusu se je splačalo pogledati na levo in desno, saj mi je to prineslo kakšno točko več.
Mitja Širovnik
Malokrat sem naredil domačo nalogo; ko pa sem jo, je bila zelo površna.
Danijel Levanič
Zaradi številnih nerodnosti je velik čudež, da sem preživela.
Lucija Hameršak
V devetih letih sem spoznal veliko prijateljev. Najraje sem igral nogomet in pisal pesmice. Rad se bom spominjal osnovnošolskih dni.
Rok Veselič
Nastala so nova prijateljstva. Med poukom sem rad poklepetal in ponagajal. Po pouku pa smo najraje igrali nogomet.
Martin Kokot
Učitelji so nas večkrat nasmejali, včasih pa oropali dobre volje.
Teja Klarič
Ko se na šoli kaj zgodi, vedno povprašajo po 9. razredu.
Tjaša Radeka
Na teh devet let nas veže veliko lepih spominov, ki bodo ostali v kotičkih naših src.
Ana Ropič
V tem času sem spoznal veliko prijateljev; z njimi sem se družil in igral nogomet. Med poukom pa sem velikokrat nagajal in klepetal.
Aleš Juršek
V teh letih sem se veliko naučila in spoznala veliko novega. Najbolj všeč so mi bile šolske ekskurzije, najboljša pa je bila letošnja.
Urška Pungračič
V 2. razredu sem prišla v novo okolje, ki ga nisem poznala, ampak sedaj imam nove, dobre prijatelje, s katerimi doživimo veliko lepega.
Barbara Feldin
V skupnih letih šolanja smo postali navezani drug na drugega, praktično nerazdružljivi.
Vanesa Rojko
IA0S£=/e ffcSsV
Udeležba učencev OŠ Cirkulane - Zavrč na šolskih športnih tekmovanjih v šolskem letu 2011/2012
Nogometna ekipa dečkov U-8 OŠ Cirkulane - Zavrč
Športna tekmovanja so se, kot je že nekaj let v navadi, začela z najbolj množičnim — z jesenskim medobčinskim krosom v Vidmu. Iz naše šole se je tekmovanja udeležilo 43 učencev: 25 iz Cirkulan, 18 iz Zavrča. Po odhodu nekaterih odličnih atletov so bili rezultati letos nekoliko slabši, kljub temu smo dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najbolj so izstopali Larisa Zula, ki je osvojila 4. mesto, Benjamin Petrovič (7. mesto) in Janja Škrinjar (8. mesto). Vseeno pa smo se veselili zmage, pri dijakinjah je namreč zmagala naša nekdanja učenka Marina Rutinski.
V oktobru so se začela tekmovanja v ekipnih športih za starejše dečke in deklice. Letos smo se udeležili nogometnih, rokometnih in odbojkarskih tekmovanj. Prvič po dolgih letih smo se z moško ekipo prijavili na rokometno tekmovanje. Polfinalni turnir je bil v oktobru v Gorišnici. Ekipa je dosegla tretje mesto, kar ni bilo dovolj za finale, je pa bila to dobra izkušnja za naprej.
Sledila so nogometna tekmovanja, ki so najštevilnejša, saj v moški konkurenci praktično ni šole brez sodelujoče ekipe, tudi pri deklicah se prijavlja vedno več šol. Deklice so polfinalni turnir medobčinskega tekmovanja igrale 17. 11. 2011 v Juršincih. Po kar nekaj letih se žal naši ekipi ni uspelo uvrstiti v finale, osvojile so končno 5. mesto, velja pa omeniti, da smo nastopili z mlado ekipo, ki bo svoj talent pokazala v naslednjih letih. Tu še posebej velja izpostaviti učenko 5. razreda, Niko
Pijan.
Tudi fantom se ni uspelo s predtekmovanja, ki je bilo 15. 11. v novi telovadnici OŠ Ljudski vrt, uvrstiti naprej, kar je bilo rahlo razočaranje, saj je imela ekipa veliko kvalitetnih posameznikov, težava pa je v tem, da so fantje iz dveh lokacij in niso uigrani, kar je težava pri vseh ekipnih športih na naši šoli. Na odbojkarskih tekmovanjih sta prav tako sodelovali obe ekipi, moška in ženska. Odbojkarski medobčinski četrtfinale smo organizirali pri nas v Zavrču, ekipa je osvojila 3. mesto, kar je bilo premalo za finale. Je pa bilo zato vzdušje v telovadnici zelo dobro in naši učenci so za srčno igro prejeli velik aplavz. Deklice so tekmovale v Kidričevem in tudi one se niso uvrstile v finale.
Zelo veseli smo, da se športnih tekmovanj zelo radi udeležujejo tudi naj mlajši. Ze tretje leto smo vključeni v projekt Rad igram nogomet. V Zavrču smo organizirali predtekmovalni turnir za učence do 8 let, ki se ga je udeležilo pet ekip, poleg naše šolske ekipe še NK Stojnci, NK Golgeter Hajdina, NK Aluminij in NK Podvinci. Naša ekipa, ki so jo sestavljali Jaka Domjan, Luka Radeka, Martin Golc in Tomi Kolednik, je osvojila 3. mesto. Zmagali so Podvinci, ki pa so edini poraz doživeli prav proti naši ekipi. Vsi udeleženci so prejeli pokale, čeprav v tem tekmovanju rezultat ni v ospredju. Tudi letos smo tekmovali v planinski orientaciji. Z dvema ekipama B-kategorije in eno ekipo A-kategorije smo se udeležili prvega tekmovanja
v Gornji Radgoni. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo osvojili 8., 9. in 10. mesto. Predvsem smo pokazali veliko znanja iz planinske šole. Naslednja tekma je bila spomladi v Lovrencu na Pohorju. Tam so nas nekoliko ovirale slabe vremenske razmere, vendar smo tekmovanje kljub temu uspešno zaključili.
V aprilu in maju so potekala malonogometna tekmovanja za mlajše dečke in deklice. Letos smo se udeležili nogometnega tekmovanja za deklice in sprejeli tudi prošnjo za organizacijo polfinalnega turnirja v Zavrču. Deklicam je malo zmanjkalo za preboj v finale, vseeno pa je treba izpostaviti velik interes, ki ostaja za ženski nogomet, kljub odhodu številnih odličnih nogometašic, ki so nekaj let zaporedoma dosegale vrhunske rezultate. Glede števila zainteresiranih deklic, ki so ob torkih imele tudi treninge v okviru interesne dejavnosti ŠŠT, bi lahko sestavili tri enakovredne ekipe. Zaradi teh dejstev lahko v prihodnje spet pričakujem ponovni vzpon na vrh, kjer smo prejšnja leta kar nekaj časa vztrajali.
Že četrto leto zapored smo bili soorganizator spomladanskega medobčinskega krosa, ki ga prirejamo pri osnovni šoli v Zavrču. Učenci so dosegli dobre rezultate, kljub temu da se kar nekaj učencev, ki so bili favoriti, tekmovanja ni udeležilo, kar nas malo žalosti. Vidnejši rezultati: Martina Križanec (5. a) - 3. mesto, Larisa Zula (9. b) — 2. mesto, Miran Pohorec (6. b)
—	6. mesto, Tia Krajnc (7. a)
—	8. mesto.
V maju in juniju so potekala tekmovanja v atletiki. Na medobčinskem prvenstvu na Ptuju smo dosegli naslednje rezultate (omenjeni so boljši od 8. mesta):
Patrik Vinter - 3. mesto, 60 m starejši dečki, Alen Fošna-rič — 1. mesto, krogla starejši dečki, štafeta 4 x 100 m — 4. mesto, starejši dečki, Blaž Belšak — 8. mesto, 600 m mlajši dečki, Tia Krajnc - 8. mesto, 300 m mlajše deklice, Natalija Pauko — 6. mesto, višina mlajše deklice, Danijel Borak
—	5. mesto, višina starejši dečki, Gregor Kotolenko - 7. mesto, višina mlajši dečki, Urška Pungračič - 7. mesto, višina starejše učenke.

Na področnem tekmovanju, ki je bilo letos prav tako na Ptuju, so odmevnejše rezultate dosegli:
Patrik Vinter - 3. mesto, 60 m starejši dečki, Alen Fošnarič — 4. mesto, krogla starejši dečki, štafeta 4 x 100 m — 7. mesto, starejši dečki, Danijel Borak - 9. mesto, višina starejši dečki.
Učenec Patrik Vinter se je z odličnim časom 7,49 s predtekmovanja, kjer je bil prvi, a se je ob tem poškodoval, uvrstil na državno prvenstvo v Kopru, ki je bilo 6. 6. 2012. Tam je dosegel končno 14. mesto.
Novost v letošnjem letu na naši šoli je tekmovanje v plesu. Vključili smo se v projekt Šolski plesni festival. Letos smo se odločili sodelovati v posamični kate-
goriji sodobnih plesov z učenci tretjega triletja. Učenci so se morali naučiti tri plesne koreografije v zvrsteh hip-hop, latino in pop. V okviru interesne dejavnosti in pri urah športne vzgoje smo pridno vadili, v Cirkulanah je plesalke vodila tudi učiteljica Janja Solina. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 18 plesalk, ki so prejela bronasta priznanja. Sest učenk (Tjaša Radeka, Lucija Hameršak, Špela Majcen, Bojana Pajn-kiher, Romina Zadravec in Tia Krajnc) se je uvrstilo na področno tekmovanje v Gorišnici, kjer so po mnenju številnih mentorjev pokazale odlično plesno znanje in sposobnosti. Za nastope so prejele srebrna priznanja. Veselimo se sodelovanja tudi v naslednjem šolskem letu, kjer
si želimo priključiti tudi mlajše učence in plesne pare.
Po daljšem času imamo tudi dobre judoiste. Tekmovanj se je udeležila učenka 5. a-razreda, Viktorija Zadravec, ki je zmagala na področnem tekmovanju in pokazala, da lahko v prihodnje računamo na odmevne rezultate in s tem promocijo naše šole na športnem področju.
V okviru pogojev, ki jih imamo, mislimo, da smo delali in dosegli veliko dobrih rezultatov, najpomembneje pa se nam zdi dejstvo, da imajo naši otroci zelo radi šport.
Mentorja:
Mitja Vidovič in Maja Tašner
Vrtec Zavrč
Na zaključnem srečanju, ki seje odvijalo 14. junija 2012, smo se predstavili s spletom Igrali so se nekoč, igramo se danes. V goste smo povabili gospo Terezijo Zebec, članico skupine ljudskih pevcev Trta iz Zavrča in obenem našo nekdanjo sodelavko. V vlogi babice nam je posredovala nekaj utrinkov iz svojega otroštva. V zgodbi so trenutki iz sedanjosti trčili s preteklostjo.
Pripovedovala nam je, da je bilo njeno otroštvo povsem drugačno. Pri hiši je bilo veliko otrok. Mama jih je jemala na delo, otroci so morali pri opravilih tudi pomagati. Imeli so tudi čas za igranje, ki je bilo povsem drugačno od sedanjega; zvečer po napornem dnevu pa so skupaj sedli in zapeli.
iSfSI
Foto: Laura
Otroci so ob pripovedi prikazali te utrinke. Najmlajši so se predstavili kot ljudski godci, s pomočjo lesenega vozička in korpic so pripomogli pri spravilu krompirja z njive, medtem ko so starejši uprizorili pomoč pri luščenju koruze in se predstavili z otroško igro Rinčico talam ter ljudsko rajal-no igro Potujemo v Ameriko. Skupaj smo ob zvokih ustne harmonike zapeli nekaj ljudskih pesmic. Babica je svojo pripoved zaključila s sporočilom, da naj zadovoljstva ne iščemo v trgovinah, ampak v svojem srcu, v igri, druženju in petju.
Sledil je tradicionalni ples minimaturantov in zahvala gospe ravnateljice Kristine Artenjak, ki je posebej poudarila pomen medgeneracijskega sodelovanja.
Alenka Rižnar

Srečanje letnikov '56
Lep spomin na srečanje izjemnega letnika v završki občini
Foto: Mlakar, www.fotomlakar.si
Leto 2012 je za generacijo 56-letnikov posebno in jubilejno. Prekrivata se letnica rojstva in leta starosti, saj bomo letos vsi dopolnili 56 let. Da bi obeležili ta zgodovinski trenutek, smo se v soboto, 30. junija, srečali v gostilni pri Habrijacku v Turškem Vrhu.
Ob prijaznem pogovoru, dobri hrani in dobri haloški kapljici smo obujali spomine iz otroštva in osnovnošolskih let. Vsi smo bili mnenja, da smo generacija, katere otroštvo ni bilo preveč lahko. Vsak od nas bi lahko za ta čas napisal roman težkih, žalostnih, pa tudi veliko lepih nepozabnih trenutkov, s katerimi je prepleteno naše življenje.
Vzgoja je bila v našem otroštvu drugačna, bila je bolj trda, več ali manj smo bili samora-
stniki, naši starši pa so se borili in delali za preživetje včasih še zelo številnih haloških družin. Naše otroštvo ni bilo lahko, vendar nas je to krepilo in smo tako neopazno zrasli in se utrdili za kasnejše življenje. Bili smo vajeni skoraj vsega, delo nam je bilo vsakdanjost, noben korak nam ni bil odveč. Poti po blatu, visoki travi, visokem snegu, v slabi obleki in obutvi ali pa celo bosi, ravno to je bil največkrat tisti najlepši del naših haloških dni. Najlepše pa je bilo to, ker nas je bilo veliko in tako smo na poti iz šole, v šolo ali pa k maši pozabili na vse hudo, se veselili življenja ter spoznavali okolico in naravo ter svet okrog sebe.
Vsak od nas ima sedaj svoje življenje, ki se je krepilo v naši lepi občini, in vsak od nas živi tako, kot zna in zmore. Dru-
ženje smo popestrili tudi s krajšim pohodom po Turškem Vrhu ter ogledom županove kmetije in vinske kleti, kjer nam je upravnik kmetije ponudil v pokušino več vrst odličnih vin. Za izkazano gostoljubje se županu iskreno zahvaljujemo.
Druženje se je končalo v zgodnjih jutranjih urah z obljubo in željo po srečanju čez štiri leta, ko jih bomo praznovali okroglih šestdeset.
Janko Lorbek,
organizacijski odbor
Srečanje 60-letnikov
Nekdanji sošolci so na skupnem druženju po dolgih letih zelo uživali.
»Istega leta smo se rodili, skupaj v šolo smo hodili.
2 krat 30 smo prehodili, čas bi bil, da bi se zopet dobili in spomine obudili.«
Zgornji verz je vabil na srečanje 60-letnikov občine Zavrč. Zbrali smo se 23. junija pri naši osnovni šoli. V naših časih je bila to stara šola, zdaj ima novo in moderno podobo. Zelo veliko sprememb je bilo vidnih v teh letih. Podali smo se po romarski poti pri cerkvi Device Marije. Obujali smo spomine. Nekoč so bili tukaj travniki in sadovnjaki, danes so tukaj vinogradi.
Tisti, ki niso bili tukaj že nekaj časa, so z veseljem občudovali okolico. Oči so jim kar žarele, ker je veliko posameznikov šlo s trebuhom za kruhom. Spustili smo se do zelene doline, kjer
sta nas čakala majhen prigrizek in pijača. Uživali smo pod brajdo v senci. Bilo je čudovito. Tudi na pokopališče nismo pozabili. Obiskali smo svoje sošolce, ki jih ni več med nami, ter svoje najdražje.
Ko smo zapustili zeleno dolino, nas je pot vodila v Turški Vrh, v bar Veselič. Tam nas je čakalo okusno kosilo. Za popestritev srečanja smo imeli muzikanta s harmoniko ter fotografinjo. Imeli smo se zelo lepo. Pismo, ki mi ga je poslala tovarišica Minka Anderluh, sem prebrala pred kosilom. Bila je začetnica, zelo mlada in lepa. Imeli smo jo zelo radi. A na žalost se nam na srečanju ni mogla pridružiti. Čeprav udeležba ni bila velika, smo se imeli lepo. Smo generacija, ki je v mladosti okusila siromaštvo. Bili smo brez kruha, sla-
bo oblečeni in obuti. Manjkalo nam je mnogo stvari. Kljub vsemu smo zrasli v poštene, prijazne in delavne ljudi. Naj še dolgo živijo letniki '52 v upanju, da se še kdaj srečamo. Pozdrav našim drugim sošolkam in sošolcem, ki se srečanja niso
udeležili.
Zahvala gre Milanovi soprogi in sinu Igorju za snemanje.
Organizatorka Marija Kokot in pobudnik Milan Kotolenko

ČEBE1ARSR0
DREŠTVO
IAVRC
Cvetni aranžmaji
MdePtglik}