NA ROLOJU NA ŠPORTNEM DNEVU SM9 ROLAH. NADELI Snd 51 SUTN/Kf IN ZACELI Z VAJAMI- I6RAU S NO SE ČRNfoA MOŽA. PILO JE LFPO. na izletu sno m mm ZANIMIVE 5TVAM. v ŠOU SMO SE WUČIU. Rolah, ko SMO 'SE VOZILI, 5M0 5E UČILI PROffETNE- ZMAKE. 111 SARA Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč ji, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Praznik občine Zavrč, že šestnajsti zapored, je bil praznik dosežkov in vseh njenih novih uspehov. Od lanskega do letošnjega praznika jih ni bilo malo. Občinski praznik pa je bil znova prava priložnost za praznovanje in veselje, trenutek, ki daje zadovoljstvo in hkrati napoved, da se razvoj lokalne skupnosti tukaj še ne bo ustavil. Osrednje slovesnosti v soboto, 11. avgusta, so se udeležili tudi mnogi vabljeni gostje ter v velikem številu občanke in občani. Praznik občine je priložnost za pregled minulega dela, predvsem pa enkratna priložnost, ko se občina predstavi z dosežki in uspešno zaključenimi naložbami, je v uvodnem pozdravnem nagovoru poudaril tudi prvi mož zavr-ške občine, župan Miran Vuk. Uvodni pozdravni nagovor na prireditvi je imel župan občine Zavrč Miran Vuk, slavnostna govornica na osrednji slovesnosti ob 16. prazniku občine Zavrč pa je bila podžupanja Marta Bosilj, ki je v svojem nagovoru poudarila: »Vsi soustvarjamo lepšo prihodnost — pogoje za kvalitetnejše življenje v naši lepi neokrnjeni naravi čisto na vzhodnem delu Haloz, kjer obema Zavre lezi. Številčno nas ni veliko, pa vendar vsi soustvarjamo po svojih močeh in sposobnostih eden Spoštovane občanke in občani! Pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč so naredili prijeten uvod v slovesnost, ko so zapeli slovensko himno. na enem področju, drugi spet drugje. Občinski svet, župan in občinska uprava se skupaj trudimo doseči zastavljene cilje. Od lanskega praznovanja do danes smo izpolnili kar nekaj potreb oz. želja občanov: 1. modernizacija poti Belski Vrh—Labiš 2. modernizacija javne poti Korenjak-Vesenjak 3. modernizacija poti Kore-njak-Skok 4. ureditev poti, razsvetljave in vodovodnih priključkov na pokopališču 5. modernizacija javne poti Goričak-Pintarič 6. modernizacija javne poti Goričak—Masten 7. sanacija plazov v Belskem Vrhu in Hrastovcu »Vsi soustvarjamo lepšo prihodnost - pogoje za kvalitetnejše življenje v naši lepi neokrnjeni naravi čisto na vzhodnem delu Haloz, kjer občina Zavrč leži,« je slavnostni nagovor pričela podžupanja Marta Bosilj. Letos pa so stroji v naši občini bolj malo ropotali. Recesija seže v vsak najmanjši kotiček naše domovine Slovenije. Tudi občino Zavrč je dosegla. Župan, občinski svet in občinska uprava smo zavzeto delali, pripravljali projekte, se prijavljali na razpise, a na noben razpis še nismo dobili odgovora iz države. V proračunu načrtujemo za investi- cije 1,1 milijona evrov. Nekaj pa smo že postorili, kar smo občani tudi opazili: postavili smo ekološke otoke, zaključili smo projekt krožišča in kanalizacije, na katero se občani sedaj priključujemo. Posebna zahvala tistim, ki so omogočili osvetlitev igrišča. "VZTRAJALI BOMO NAPREJ, DA DOSEŽEMO ZASTAVLJENE CILJE" V načrtu imamo: izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v osrednjem delu Goričaka, ureditev vaškega jedra v okolici občinske zgradbe, pločnik in javno razsvetljavo v Hrastovcu, odsek za Švabovo, prav tako izgradnjo pločnika in javne razsvetljave za odcep Turški Vrh. Kljub recesiji pa nismo izgubili upanja. Vztrajali bomo naprej, da dosežemo zastavljene cilje, saj imamo projekte pripravljene. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo država sredstva razdeljevala pravičneje, saj je že davno svetovni ekonomist zapisal: Država je lahko dobrohotna, ne sme pa si privoščiti nepravičnosti. Slovenski človek tudi v preteklosti ni bil nikoli toliko zgro- žen, da ne bi upal in verjel v boljšo prihodnost. To vrlino upanje imamo tudi mi občanke in občani občine Zavrč, župan, občinski svet in občinska uprava občine Zavrč. Zato se bomo skupaj še naprej borili za napredek naše občine in za lažje življenje. Za prijaznejše in varnejše življenje v občini poskrbijo tudi naša društva in organizacije. Čeprav smo po številu majhni, imamo devet zelo dejavnih društev. Razveseljivo in spodbudno pa je, da smo letos bogatejši še za eno društvo - konjeniško. Društva so pripravila veliko prireditev, na katerih je lahko vsak občan našel nekaj zase. Niso pa uspešna samo naša društva, ampak tudi naši osnovnošolski otroci in mladinci, za kar jim gre tudi čestitka.« PRIZNANJA IN ČESTITKE NAGRAJENCEM V LETU 2012 Tudi ob letošnjem prazniku občine Zavrč so bila podeljena najvišja občinska priznanja in plaketa, posebne županove čestitke pa je bila deležna mlada obetavna športnica Veronika Domjan. Podelitev 'IsOtBSJ? <2s£JV so opravili župan Miran Vuk, podžupan Janko Lorbek in direktorica občinske uprave Zavrč Evelin Makoter Jabloč-nik. Priznanje Občine Zavrč v zahvalo za izkazano požrtvovalnost in prostovoljstvo je prejela gasilska mladinska desetina PGD Zavrč pod vodstvom mentorja Emila Kočevarja Območne gasilske zveze Ptuj junija 2010, kjer so zasedli prvo mesto. Zaradi izrednih uspehov se je mladinski desetini PGD Zavrč oktobra 2011 uspelo uvrstiti na tekmovanje Podravske regije. Dosegli so odlično drugo mesto. Visok uspeh na regijski ravni v letu 2011 je zagotovil gasilski mladinski desetini pod vodstvom mentorja Emila vstopnico na državno mladin- 1 ■Bini ■1] mm 3B MV BB s M Mladinska desetina z direktorico občinske uprave, županom in podžupanom Vsako društvo ima svojo kroniko, letnice in ljudi, ki so pomembni za razvoj in prepoznavnost društva. Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč je v zadnjih letih vpisalo v svojo matično knjigo veliko število mladih članov, ki zastopajo društvo na različnih gasilsko-športnih tekmovanjih. Pred nekaj leti so kot pionirji v gasilske vrste vstopili Luka Domjan, Gregor Kotolen-ko, Tine Kotolenko, Danijel Borak, Katja Stumberger, Tjaša Radeka, Denis Potočnik, Leon Kukec in Jan Težak. Ti pionirji so postali mladinci - mladinska desetina PGD Zavrč — in se pod vodstvom mentorja Emila Kočevarja urijo in tekmujejo na gasil-sko-športnih tekmovanjih. Svojo pripadnost društvu so pokazali s požrtvovalnostjo in borbenostjo na tekmovanju sko gasilsko tekmovanje, ki je bilo junija letos na Ptuju. Tudi tukaj je mladinska desetina dosegla visok uspeh. Uspeh na gasilsko-športnem področju pa ne pride samo od velike želje, temveč je odvisen predvsem od volje in požrtvovalnosti tekmovalcev ter mentorja. Naši mladinski desetini in mentorju pa volje in požrtvovalnosti vsekakor ne manjka. Vsa leta, odkar so postali gasilci, so velik del prostega časa namenili urjenju in učenju o gasilstvu preko gasilskih športnih iger in tekmovanj. Zadnja leta je bil njihov trud poplačan z doseganjem zavidljivih uspehov in rezultatov. S tem se je povečal tudi sloves društva kot tudi prepoznavnost in ugled občine Zavrč v bližnji in daljni okolici. Kljub svoji mladosti je mladinska skupina z mentorjem Emilom Kočevarjem vzgled praporščak društva in to svoji generaciji kot tudi vsem funkcijo prostovoljno ter nad-drugim, saj že sedaj izkazujejo vse častno opravlja še sedaj, svojo prostovoljnost in doka- Ob vsakem času in vseh zujejo gasilski slogan »V služ- vremenskih neprilikah gre s bi ljudstva, na pomoč«. praporom na mesto pogreba Ivan Vuzem prejema priznanje iz rok župana. Priznanje Občine Zavrč za večletno prizadevno delo v Društvu upokojencev Zavrč je prejel Ivan Vuzem Ivan Vuzem iz Hrastovca 129 se je v Društvo upokojencev včlanil 1. januarja leta 1992 ter še v istem letu postal član upravnega odbora društva in poverjenik za člane v delu naselja Hrastovec. Po odhodu tedanjega predsednika gospoda Simoniča je prevzel funkcijo predsednika društva. To funkcijo je opravljal zelo vestno. Ob razvitju novega prapora društva leta 1998 je postal naših članov; pa naj bo to v domači občini ali v bližnji okolici, tudi preko državne meje (veliko članov je namreč iz Hrvaške, zato pogosto opravlja zadnje slovo tudi tam, pa tudi po drugih krajih po Sloveniji). Vsa leta kot poverjenik obiskuje člane društva upokojencev v zgornjem delu Hrastovca, pobira letno članarino, obvešča o izletih in srečanjih ter obiskuje bolne in pomoči potrebne občane, predvsem v prednovoletnih dneh. Priznanje Občine Zavrč za večletno uspešno in prizadev- Anton Turščak je bil dolgoletni prizadevni čebelar Plaketo Občine Zavrč je prevzel Robert Vuzem, podpredsednik NK Zavrč. no delo na področju čebelarstva je prejel Anton Turščak Anton Turščak se je rodil 29. decembra 1929. Zaposlen je bil na Kmetijskem kombinatu kot traktorist, sedaj je v pokoju. Cebelariti je začel že davnega leta 1964 in od takrat naprej je vztrajen ter uspešen čebelar na AŽ-panjih. Pokazal se je kot izkušen in uspešen vzreditelj čebeljih matic. Cebelaril je tudi z 80 panji. S svojim delom je pokazal izjemno skrb za naravo ter čisto človeku in živalim prijetno in zdravo okolje. Zaradi starosti in zdravstvenih težav je sicer v društvu prenehal aktivno delovati leta 2007, ostal pa je zvest član čebelarskega društva in zavzet borec za zdravo okolje. Plaketo Občine Zavrč za izjemne rezultate in dosežke v letu 2012 in nasploh v zadnjem obdobju je prejelo Športno društvo Zavrč Športno društvo Zavrč je bilo ustanovljeno leta 1969, torej pred 43 leti. Društvo je nastalo iz spontane želje po udejstvovanju na športnem področju, v začetku predvsem v nogometu, ki je še sedaj vodilna sekcija društva. Združevalo je mlade iz vseh devetih vasi in okoliških krajev Zavrča, ki so sčasoma glede na interese ustanovili različne sekcije. V začetku so bile štiri, potem nekaj časa dvanajst, danes pa spet delujejo le smučarska, šahovska, teniška in kot največja in vodilna nogometna sekcija — Nogometni klub Zavrč. NK Zavrč je zelo uspešen in ambiciozen nogometni klub, za katerega je bilo leto 2012 prelomno leto. Iz tretje lige, kjer preprosto ni imel prave konkurence, je prešel v drugo slovensko nogometno ligo. Tudi v slovenskem pokalnem tekmovanju so presegli vsa pričakovanja in po več kot dostojnem odporu izpadli šele v četrtfinalu proti aktualnemu slovenskemu prvaku Mariboru. NK Zavrč se lahko pohvali z jasno zastavljenimi cilji in vizijo nadaljnjega delovanja in s poštenostjo. Svojim igralcem nudi vse pogoje za uspešno delovanje, tako kadrovske kot infrastrukturne. Klub se namreč lahko pohvali z zgledno urejenim glavnim in pomožnim igriščem ter vsemi pripadajočimi objekti ter z najnovejšo pridobitvijo — razsvetljavo na glavnem igrišču. Klub ima torej vse pogoje, da v sezoni 2012/2013 zaigra v drugi slovenski nogometni ligi in ponese Zavrč še višje na slovenski nogometni sceni. Za konec pa še čestitka in aplavz športnici Veroniki Domjan V občini Zavrč so na koncu slovesnosti poskrbeli še za manjše presenečenje, ki je bilo namenjeno mladi, izjemni in obetavni športnici, Zavrčanki Veroniki Domjan, ki se tudi v letošnji tekmovalni sezoni dokazuje z odličnimi rezultati. Veronika je dijakinja športne gimnazije na Ptuju, članica Atletskega kluba Ptuj in članica državne mladinske atletske reprezentance. Veronika je tek začela trenirati v šolskem letu 2006/2007 v ptujskem atletskem klubu. Med njenimi najbolj opaznimi uspehi in odličnimi tekmovalnimi rezultati bi danes težko naredili izbor, pa vendarle velja omeniti Veronikine naslednje izjemne športne dosežke in rezultate v aktualni atletski sezoni: odlična je bila v suvanju krogle na mitingu v Slovenski Bistrici, na državnem prvenstvu v metih v Domžalah je 25. februarja v metanju diska osvojila 1. mesto, 26. februarja je nastopila tudi na državnem prvenstvu v suvanju krogle v Slovenski Bistrici in tudi tam stala na najvišji stopnički. 3. marca je bila na državnem prvenstvu na Hrvaškem v Splitu v disciplini disk znova v ospredju, 10. marca je na državnem prvenstvu v metih v Domžalah znova stala na najvišji stopnički, zmage pa je nanizala še na ekipnem državnem prvenstvu na Ptuju 13. maja, ko je zmagala v metu diska in suvanju krogle. Z reprezentanco je konec maja nastopila tudi v sosednji Italiji in bila tretja v metu krogle in diska. 1. in 2. junija je bilo v Novi Gorici ekipno državno prvenstvo za člane in članice, Veronika je v metu diska znova stala na najvišji stopnički, izkazala se je le nekaj dni kasneje v Slovenj Gradcu na tekmi mladinski četveroboj, kjer je z odliko opravila reprezentančni nastop. Veronika je potem še kar zmagovala, najprej v Mariboru, na Atletskem pokalu Slovenije za člane in članice, na najvišji stopnički je stala na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v Mariboru, v Ravnah pa je na državnem prvenstvu za starejše mladinke in mladince v metu diska osvojila 1. mesto, v metu krogle 2. mesto. 7. in 8. julija je Veronika nadaljevala z odlično sezono: v Kopru Županova čestitka odlični športnici Veroniki Domjan. na DP za člane in članice je v metu diska znova stala na naj-višji stopnički, v suvanju krogle pa je pristala na 3. mestu. Čestitamo! V KULTURNEM PROGRAMU TUDI POČITNIKARJI Z ISKRICAMI IZ ŠOLSKEGA ŽIVLJENJA Bogat in zanimiv je bil tudi kulturni program, ki je spremljal letošnjo slovesnost ob prazniku občine Zavrč. Slovensko himno so zapeli pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, završke učenke in učenci OŠ Cirkulane - Zavrč pa so praznik obogatili z nekaj |i\J tihi-Ji %i Slovesnosti v Zavrču so se udeležili tudi mnogi gostje iz Slovenije in Hrvaške, na osrednji slovesnosti pa je bilo pristnih tudi veliko občank in občanov, med njimi tudi častni občan Franc Simonič. Brez dobrot završkih gospodinj si praznovanja v občini Zavrč skoraj ne moremo zamisliti. iskricami iz šolskega življenja, v ospredje pa so postavili našo domovino Slovenijo. V sproščenem vzdušju je potekal tudi neuradni del slovesnosti, ko so nastopile Iskrice, Boštjan Konečnik in Tanja Žagar. Tatjana Mohorko Fotografije: Rado Škrjanec, TM Počitnikarji, učenci OS Cirkulane - Zavrč, so znova pokazali veliko domiselnosti in igrivosti. Otroška folklorna skupina je ponos šole in občine, zato jih je bilo lepo videti tudi na slovesnosti ob občinskem prazniku. Pred letošnjo osrednjo slovesnostjo se je na svečani seji sestal tudi završki občinski svet z županom Miranom Vukom. 2mDS£=/? 5S&V Ko se društva predstavijo Vpetek, 10. avgusta, je bil v kulturi dvorani v Goričaku prijeten dogodek, posvečen prazniku občine Zavrč. Tudi letos je potekal pod naslovom Društveni večer, v sliki in besedi pa je moderator večera Rado Škrjanec predstavil vsa društva in sekcije skozi njihovo delo in dosežke. Za uvodni pozdrav je poskrbela podžupanja Marta Bosilj, ki je poudarila, da je svet lep, če vidiš lepe stvari, in v društvih završke občine zagotovo ni videti slabih. So samo lepe in dobre plati v delovanju društev, ki se vsako po svojih najboljših močeh trudijo narediti čim več in v dobro občine ter njene promocije. Svoje bogato znanje in izkušnje je v društvenem večeru z Zavrčani delila še zgodovinarka Marija Hernja Masten. Tokrat je samo na kratko spregovorila o bogati zgodovini Zavrča, ki se v zgodovinskih zapisih prvič omenja leta 1430. V društvenem večeru pa smo letos lahko spoznali delovanje Čebelarskega društva Zavrč, Društva rejcev drobnice, Dru- Letošnji društveni večer v občini Zavrč si bo mogoče zapomniti tudi po zelo zanimivem kratkem predavanju o zgodovini Zavrča, ki ga je pripravila zgodovinarka Marija Hernja Masten. Ujeli smo jo v pogovoru z direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in njenim možem Mitjem. Čestitka članu LD Zavrč Slavku Rihtariču, ki je osvojil pokal Občine Zavrč v streljanju na glinaste golobe. S suhimi in zelo domiselnimi aranžmaji je letošnji občinski praznik zelo olepšala tudi domačinka Nada Prelog. štva gospodinj Zavrč, Konjeniškega kluba Bori, KUD Maksa Furjana Zavrč, Lovske družine Zavrč, TD Zavrč, sekcije pohodništvo, PGD Zavrč, DU Zavrč, ŠD Zavrč in O RK Zavrč. TM Foto: TM Zanimive trenutke druženja je bilo mogoče ujeti tudi v prostorih društva upokojencev, kjer so razstavo aranžmajev in slik obogatili še završki čebelarji. Ti so že poskrbeli za čebelarski podmladek. Z najnovejšo pridobitvijo izpihovalnikom dima so se predstavili tudi završki gasilci. 'bQ(DSSd? Spoštovane članice in člani N.Si, spoštovane občanke in občani! Življenje vsakega posameznika je polno, konča pa se v trenutku in takrat v bolečini onemimo. Prav vsakdo doprinese v svet nekaj dobrega in zapusti sled v naših srcih. Na žalost nas je takoj po veliki noči zapustil naš tedanji predsednik OO N.Si Zavrč gospod Franc Težak. Udarci usode so ga precej preizkušali, a vedno je imel rad življenje, se ga veselil in načrtoval. Bil je predsednik stranke, kakršnega si lahko vsak želi. Vsi, ki smo bili z njim in ob njem, ga ne bomo nikoli pozabili. Čas prehitro mineva in prišel je julij. V stranki smo se odločili, da priredimo redni letni zbor članov in volilno konferenco OO N.Si Zavrč. Ta je bila v soboto, 14. julija, ob 20. uri v prostorih gostilne Gregurec v Zavrču. Dogodka se je udeležilo veliko število članov OO N.Si Zavrč in povabljenih gostov. Ker je bil to volilni občni zbor, smo člani OO N.Si Zavrč izvolili novi občinski odbor. Najprej smo razrešili staro in izvolili novo vodstvo. Nov predsednik je postal Slavko Pravdič, podpredsednika sta Barbara Omers in Franc Pohorec ter svetovalec predsednika Robert Žnidarič. Prav tako je bil potrjen predlog novih članov IO (izvršilnega odbora) N.Si Zavrč. Novoizvoljeni predsednik je predstavil program dela za leto 2012, v katerem je poudaril, da bo nadaljeval z dobrim delom, ki ga je nasledil od tedanjega predsednika Franca Težaka. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi povabljeni gostje: Simon Kolmanič, Janez Rožmarin in Dušan Rojko. Vsak je v govoru predstavil svoja stališča in aktualne dogodke na politični sceni. Spoštovane članice, člani, sovaščanke in sovaščani! Živimo v času, ko vlada zateguje pas tudi tistim, ki so najbolj šibki, ampak ker smo že leta navajeni trdega življenja, bomo s pridnim delom naših marljivih rok prebrodili tudi to krizo in dokazali, da znamo preživeti tudi v najhujših časih. Tako bomo tudi mi v OO N.Si v Zavrču nadaljevali s pridnim in trdim delom, da bo uspeh viden na vsakem koraku. Zato smo se odločili, da bomo proti koncu leta 2012 oziroma v začetku leta 2013 organizirali 2. zbor za vrednote, v spomladanskem delu prihodnjega leta pa nameravamo izpeljati 1. športno srečanje članic in članov v občini Zavrč. Ker je v jesenskem času pred nami spet volilni čas, ko bomo Slovenke in Slovenci volili novega predsednika države Republike Slovenije, naj povem, da za predsednika kandidira tudi dr. Milan Zver iz stranke SDS, ki ga podpira tudi stranka N.Si. Prosimo vse volivke in volivce, da se udeležijo volitev in oddajo svoj glas dr. Milanu Zveru. Lep pozdrav in srečno! OO N.Si Zavrč Vključeni v projekt Kolesarček Najmlajši so se vozili s štirikolesniki na za to posebej postavljenem poligonu na šolskem igrišču. Otroci so bili zelo navdušeni, pri tem uživali in se veliko naučili tudi o varnosti. Foto: Dušanka Kotolenko Petek, 8. junija, so otroci vrtca Zavrč preživeli malo drugače. Vozili so se s štirikolesniki po poligonu, ki je bil postavljen na igrišču. Namen programa je bil, da smo otroke preko igre poučili, kako se vesti v prometnem okolju, tako da bodo postali bolj previdni in vestni udeleženci v prometu. Postavljeni so bili v vlogo voznika in doživljali dogodke, kot jih opažajo in zaznavajo vozniki v pravem prometu. Prav tako so bili otroci postavljeni v vlogo pešca, ki mora pravilno prečkati prometno cestišče na poligonu. Vsi otroci so bili zelo navdušeni, pri tem uživali in se veliko tudi naučili. Cilj projekta Kolesarček je, da se otroci seznanjajo z varnim vedenjem in se učijo ravnati varno v bližnji okolici (v prometu, vrtcu), spoznavanje osnovnega varnega gibanja ter ozavešča-nje skrbi za lastno varnost in varnost drugih. Vzgojiteljica Dušanka Kotolenko Kolesarčki V petek, 8. 6. 2012, smo na naši šoli izvajali program prometne vzgoje za mlajše. Namen programa je, da otroke preko igre na neprisiljen način poučimo, kako se vesti v prometnem okolju. Učenci in otroci iz vrtca smo bili postavljeni v vlogo voznika štirikolesnika na nožni pogon. Doživljali smo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v prometu. Prav tako so učenci bili postavljeni v vlogo pešca, ki mora pravilno prečkati prometno cestišče na poligonu. V vlogi voznika sem užival, saj sem moral neprestano upoštevati prometne predpise in opazovati avtomobile, da se v koga ne zaletim in povzročim nesreče. V imenu otrok se zahvaljujem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na občinski ravni, da so nam omogočili ure vožnje. Marko Vidovič, 5. b Kolesarski izpit Tako kot vsako leto v petem razredu, je tudi letos naša generacija opravljala kolesarski izpit. Zbrali smo se v četrtek, 14. 6. 2012, na šolskem dvorišču. Izpita sva se zelo veselila, saj sva zaupala vase in v najino znanje. Najprej nam je gospod policist Robert Ovčar pregledal kolesa, če so tehnično brezhibna. Vsi vozniki tehnično brezhibnih koles so dobili nalepko varno kolo. Sledila še je vožnja po cesti in spretnostna vožnja na poligonu. Izpitna komisija nas je pohvalila. Gospod Lorbek nam je na koncu še zaploskal in izročil čokolade ter odsevne telovnike za varno udeležbo v prometu. Za to pozornost zahvala Svetu za preventivo v cestnem prometu Zavrč. Alex Žnidarič, Kevin Vesenjak, 5. b MOJA MUCA Moji muci je ime Lili. Je majhna in pisane barve, rumene, bele in črne. Ima svetlo modre oči. Za jesti ji dam brikete. Rada se igram z njo. Imam jo v hiši in spi zraven mene. Ko se zbudim, greva na sprehod. Preden greva na sprehod, ji dam mleko in brikete. Ko prideva domov, greva počivat. Ko se spočijeva, se igrava in zelo jo imam rada. I v'\ p_Ol a N. E Y ' v v y ! _ A. MfcTA MOJ PES KONČALI SMO 2. RAZRED Ko sem prvič prišla v šolo, sem bila vesela. Komaj sem čakala, da spoznam učiteljico. Ko sem jo spoznala, mi je bila všeč. V drugem razredu mi je bilo še bolj všeč kot v prvem. V prvem smo se veliko igrali, v drugem pa že veliko učili. Spoznali smo tiskane in pisane črke, se naučili brati, risali smo in računali. Komaj čakam, da grem v tretji razred. Tudi počitnic se veselim. Rada imam svojo učiteljico. Anita Kelc, 2. b Jaz imam doma psa. Ime mu je Bolfi. Dajem mu hrano. Rad se igra. Je črne barve in ima rjavo liso. Če mi kam gremo, Bolfi počaka doma. Bolfi je priden pes. Včasih pa je poreden, podi muco. Ko pridem iz šole, skače na mene. Ima svojo hiško. Če mu vržem palico, gre po njo. Rad odnaša čevlje. Vsi skrbimo za njega. Želim si, da bi bil Bolfi priden. Rok Kelc Vnuk, 2. b KONČALI SMO DRUGI RAZRED Tudi v drugem razredu smo imeli učiteljico Dragico. Najboljša ura mi je bila likovna vzgoja, ker smo veliko ustvarjali. Učiteljica nas je dosti naučila, pisati in brati, računati, pri okolju smo sadili cvetlice. Tudi pri krosu sem bila zadovoljna, ker sem dobila zlato medaljo. Zato je bilo v drugem razredu najboljše. Z7ffi d Zoja Domjan, 2. b NA ŠOLSKI EKSKURZIJI Učenci četrtih in petih razredov smo bili skupaj na šolski ekskurziji. Zjutraj ob 7. uri smo se zbrali pred šolo. Pot nas je vodila proti Rogatcu, kjer je bil naš prvi postanek. Ogledali smo si muzej na prostem. Po ogledu smo se okrepčali in nadaljevali pot proti jami Pekel. V jami Pekel je bilo čudovito. Ogledali smo si kapnike stalagmite, stalaktite in videli tudi steber. Za trenutek je v jami ugasnila luč, tako da smo podoživeli jamo Pekel v pravem pomenu besede. Sledil je ogled Hermanovega brloga v Celju in obisk nakupovalnega centra. Na ekskurziji smo spoznali veliko novega, se zabavali in uživali. Učenci 4. b Z AVTOBUSOM V BELO KRAJINO 25. 5. 2012 smo se 6. razredi skupaj odpravili na enodnevni izlet v Belo krajino. Pot do tja je minila zelo hitro, saj smo se na avtobusu zabavali, smejali in se veselili novih spoznanj ter se pogovarjali, kakšna pričakovanja ima kateri od nas. Ko smo prispeli v Belo krajino, smo si najprej ogledali muzej s starinami, ki mi ni bil preveč zanimiv. Nato je sledil ogled drugega muzeja s starim strelnim orožjem, s katerim smo se tudi malo poigrali, kar se mi je zdelo precej zanimivo, saj so to orožje uporabljali že naši predniki. Sledil je prosti čas za kosilo ter nakupovanje raznih spominkov, okraskov in razglednic. Za konec smo si ogledali še cerkev, nato smo se odpeljali domov. Domov smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Na samem izletu sem se imel zelo lepo, saj je bilo zelo zanimivo in kar je najbolj pomembno - zelo razgibano. Naj še povem, da sem se naučil veliko novega in se veselim naslednjega skupnega izleta. Miran Pohorec, 6. b MOJE ŽELJE V POČITNICAH Moje želje glede počitnic so velike. Vsako leto grem na morje v Split. Letos pa ne vem, kako bo zaradi babičinih zdravstvenih težav. A le upam, da bom lahko šla. Ce pa ne bom mogla iti, pa bom počitnice preživela doma. Moja največja želja je, da babica ozdravi. Nato pa, da bi šla na morje, v toplice, k botri in se peljala na letnih saneh. Rada bi dobila novo šolsko torbo, peresni-co, nova oblačila, čevlje. Komaj čakam, da bodo počitnice in se mi izpolnijo te skrite želje. S pomočjo moje pridnosti in malo sreče mi bo to uspelo. Viktorija Kuserbanj, 4. b lAN/a SLOVENIJA, MOJA DEŽELA „Zive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" (France Prešeren) Slovenija, moja preljuba in prečudovita dežela. Z ene strani morje, z druge pa prečudovita pokrajina vinogradov, ki je ena izmed naj lepših in najbolj priljubljenih dežel v Evropi. Vsaj jaz jo vidim tako. Rodil sem se na Ptuju in sedaj živim v Halozah. Ko sem bil še mlajši, sem imel zelo rad to pokrajino ob Dravi. Zdaj ko sem že malo starejši, pa pomagam znancem in drugim sorodnikom v vinogradu. Ponosen sem, da sem Haložan! O lepotah vinorodnih krajev govori tudi naslednja pesem: ,,En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil. Za stare, za mlade, za luštne ljudi — za vsakega trta rodi. Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži. Za stare, za mlade za luštne ljudi — za vsakega trta rodi. “ Seveda Haloze niso edina pokrajina v Sloveniji, ki ima naravna bogastva, kot so vinogradi, npr. Kras ima kraške pojave, na Primorskem imamo klife (visoke obalne stene merijo tudi do 100 m). Torej je Slovenija dežela tisočih naravnih čudes, ki jih moramo ohraniti in ne zapustiti! V Sloveniji so se rodili tudi številni pisatelji in pesniki, kot so Ivan Cankar, Prežihov Voranc, France Prešeren, Tone Pavček in številni drugi, ki se lahko primerjajo z ostalimi evropskimi avtorji (v uvodu je zapisana državna himna, sedma kitica Zdravljice). Vsi ti avtorji so znani kot veliki domoljubi, ki so ljubezen do domovine prenesli v svoja besedila. France Prešeren je najbolj znani slovenski pesnik, ki je v svoje pesmi prelil čustva, ki so ga vezala na njegovo rodno domovino. Meni osebno domovina pomeni nekaj, česar ne moreš izbrisati iz srca, saj je domovina ena in edina — tako kot mama. Klemen Ivančič, 7. b MOJA DOMOVINA Imenuje se Slovenija — to vsi vemo. Se pred vrtcem nam govorijo: »V Sloveniji je res lepo.« Ta naša ljuba domovina na globusu sveta res je pika, a tej naši kokoški marljivost, delo sta odlika. Pomembno je le to, da se med seboj razumemo, pa naj bo to prekmursko, koroško ali štajersko. Lahko tudi več jezikov govorimo, tako hitro se učimo. Pa tako majhni smo; v treh urah našo domovino prevozimo, če to le hočemo. V moji domovini so gore, reke, jame in potoki in tudi majčkeni otoki. Gradovi, cerkve hribčke nam krasijo, tu mladi, stari s pesmijo živijo. Ceste so speljane križem kražem; pokaži dobro voljo pa ti vse razkažem! Veste, moja domovina ni »kokoška«, moja dežela je eno veliko srce in ponosen sem, da sem del nje. Aljaž Lozinšek, 6. b LINO IN EVROPA Medvedek Lino v šoli uči se o Evropi in prav vsak dan je prvi v šolski klopi. Evropsko zastavo lepo nariše in je nikoli iz spomina ne izbriše. Lino Evropo zelo občuduje in evropski zrak prav rad vdihuje. Brska po internetu, da bi izvedel še več o Evropi, saj se toliko ne nauči v šolski klopi. Doma ima knjigo vseh zastav. Jo rad prinese v šolo, da o njej bi klepetal. Vpraša mamo, ali mu o Evropi lahko pove še kaj, želi si namreč, da ne ostane mu noben vprašaj. Ob koncu dneva v svojo sobo odhiti in se ob pogledu na zastavo prav luštno nasmeji. Monika Liber, 6. b Prijateljstvo me naredi srečnejšega V mojem življenju je veliko vrednot, na prvem mestu pa je prijateljstvo. Prijateljev je veliko, a malo je pravih. Tisti pravi so kakor luč sredi noči; te nasmejijo in spravijo v dobro voljo, kadar je najtežje. Kdor pa išče prijatelje brez napak, bo ostal brez njih. Sem človek, ki z lahkoto navezujem prijateljstva. Imam veliko prijateljev, vendar obstajajo tudi neka merila, po katerih jih razvrščam med dobre in boljše. Ti se delijo na šolske prijatelje in prijatelje, s katerimi se družim izven šole. Nimam pa rad zahrbtnih ljudi, ki govorijo eno, delajo pa drugo. V šoli imam veliko pravih prijateljev, ampak vsak človek ima svoje pogoje in svoje razmišljanje, kakšen bi moral biti pravi prijatelj. S šolskimi prijatelji smo se spoznali, ko smo bili stari malo več kot leto. Skupaj smo obiskovali vrtec. Iz vrtca smo stopili v prvi razred in ostali skupaj vse do danes. Moj ožji krog prijateljev je takšen: nihče ne pije alkohola, ne kadi, toda vsi smo nori na žogo. Čeprav imamo zjutraj prepoved nogometa, se nekje vedno najde žoga, da se lahko že pred poukom zapodimo za njo, in to je za nas zakon. Zgodi se tudi, da skupaj kakšno ušpičimo, npr. — izpraznimo šolo. Nekega dne sem slučajno imel v torbi dezodorant, ki je prišel v sošolčeve roke, senzor za dim je bil malo preblizu in vklopil se je alarm. Nam je to bilo sprva smešno, učiteljem pa niti malo ne. Šola je bila v trenutku prazna. Ko smo opravili razgovore in se je vse uredilo, sem začel razmišljati in se vprašal: »Ali je to bilo zares potrebno?« Zraven nogometa pa imava z dobrim prijateljem še en hobi, motokros. Najlep- ši trenutek do danes je bil zame, ko sem prvič preskočil mizo na progi v Mačkov-cih. Se sam ne vem, kako mi je to uspelo glede na to, da sem bil na progi šele drugič. S prijateljem se večkrat spomniva tega podviga in o tem razpravljava. V veliko veselje mi je, da je bil z menoj, zato velja zapisati misel: »Tvoj prijatelj je vedno tam, kamor si ne upaš sam, zate se žrtvuje, tebe občuduje.« Največ, kar lahko storim za prijatelja, je preprosto to, da sem mu sam iskren prijatelj. Nimam bogastva, da bi mu ga dal. Če ve, da sem srečen, ko je z menoj, je dovolj. Ni mu treba druge nagrade. Ali ni prav v tem božanskost prijateljstva? Leon Kukec, 8. b Drobtinice iz šolskega življenja 9. b-razreda V zadnjih štirih letih sem se naučila slovenski jezik in spoznala veliko dobrih prijateljev. To mi bo ostalo v najlepšem spominu. Anastazija Gedzyk V devetih letih sem spoznal veliko dobrih prijateljev. V spominu mi bodo ostali naši lepi trenutki. Alen Fostnarič V najlepšem spominu mi bo ostala šolska ekskurzija. Spoznala sem, da je zelo lepo biti osnovnošolec. Janja Škrinjar Postali smo mojstri v pretvarjanju in igranju. Za naše delo bi lahko dobili oskarja. Katja Štumberger V 8. razredu sva s sošolko iz zabave naredili poplavo na stranišču in odšli mokri k naslednji učni uri, a učiteljica ni nič opazila. Larisa Žula V času nultih ur je potekalo timsko delo, sicer zelo cenjeno v šolstvu — prepisovanje domačih nalog. Larisa Lorbek V teh devetih letih sem imel pogostokrat srečo, kajti mama se ni vedno javila na telefon. Danijel Borak Pri pisnem preizkusu se je splačalo pogledati na levo in desno, saj mi je to prineslo kakšno točko več. Mitja Širovnik Malokrat sem naredil domačo nalogo; ko pa sem jo, je bila zelo površna. Danijel Levanič Zaradi številnih nerodnosti je velik čudež, da sem preživela. Lucija Hameršak V devetih letih sem spoznal veliko prijateljev. Najraje sem igral nogomet in pisal pesmice. Rad se bom spominjal osnovnošolskih dni. Rok Veselič Nastala so nova prijateljstva. Med poukom sem rad poklepetal in ponagajal. Po pouku pa smo najraje igrali nogomet. Martin Kokot Učitelji so nas večkrat nasmejali, včasih pa oropali dobre volje. Teja Klarič Ko se na šoli kaj zgodi, vedno povprašajo po 9. razredu. Tjaša Radeka Na teh devet let nas veže veliko lepih spominov, ki bodo ostali v kotičkih naših src. Ana Ropič V tem času sem spoznal veliko prijateljev; z njimi sem se družil in igral nogomet. Med poukom pa sem velikokrat nagajal in klepetal. Aleš Juršek V teh letih sem se veliko naučila in spoznala veliko novega. Najbolj všeč so mi bile šolske ekskurzije, najboljša pa je bila letošnja. Urška Pungračič V 2. razredu sem prišla v novo okolje, ki ga nisem poznala, ampak sedaj imam nove, dobre prijatelje, s katerimi doživimo veliko lepega. Barbara Feldin V skupnih letih šolanja smo postali navezani drug na drugega, praktično nerazdružljivi. Vanesa Rojko IA0S£=/e ffcSsV Udeležba učencev OŠ Cirkulane - Zavrč na šolskih športnih tekmovanjih v šolskem letu 2011/2012 Nogometna ekipa dečkov U-8 OŠ Cirkulane - Zavrč Športna tekmovanja so se, kot je že nekaj let v navadi, začela z najbolj množičnim — z jesenskim medobčinskim krosom v Vidmu. Iz naše šole se je tekmovanja udeležilo 43 učencev: 25 iz Cirkulan, 18 iz Zavrča. Po odhodu nekaterih odličnih atletov so bili rezultati letos nekoliko slabši, kljub temu smo dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najbolj so izstopali Larisa Zula, ki je osvojila 4. mesto, Benjamin Petrovič (7. mesto) in Janja Škrinjar (8. mesto). Vseeno pa smo se veselili zmage, pri dijakinjah je namreč zmagala naša nekdanja učenka Marina Rutinski. V oktobru so se začela tekmovanja v ekipnih športih za starejše dečke in deklice. Letos smo se udeležili nogometnih, rokometnih in odbojkarskih tekmovanj. Prvič po dolgih letih smo se z moško ekipo prijavili na rokometno tekmovanje. Polfinalni turnir je bil v oktobru v Gorišnici. Ekipa je dosegla tretje mesto, kar ni bilo dovolj za finale, je pa bila to dobra izkušnja za naprej. Sledila so nogometna tekmovanja, ki so najštevilnejša, saj v moški konkurenci praktično ni šole brez sodelujoče ekipe, tudi pri deklicah se prijavlja vedno več šol. Deklice so polfinalni turnir medobčinskega tekmovanja igrale 17. 11. 2011 v Juršincih. Po kar nekaj letih se žal naši ekipi ni uspelo uvrstiti v finale, osvojile so končno 5. mesto, velja pa omeniti, da smo nastopili z mlado ekipo, ki bo svoj talent pokazala v naslednjih letih. Tu še posebej velja izpostaviti učenko 5. razreda, Niko Pijan. Tudi fantom se ni uspelo s predtekmovanja, ki je bilo 15. 11. v novi telovadnici OŠ Ljudski vrt, uvrstiti naprej, kar je bilo rahlo razočaranje, saj je imela ekipa veliko kvalitetnih posameznikov, težava pa je v tem, da so fantje iz dveh lokacij in niso uigrani, kar je težava pri vseh ekipnih športih na naši šoli. Na odbojkarskih tekmovanjih sta prav tako sodelovali obe ekipi, moška in ženska. Odbojkarski medobčinski četrtfinale smo organizirali pri nas v Zavrču, ekipa je osvojila 3. mesto, kar je bilo premalo za finale. Je pa bilo zato vzdušje v telovadnici zelo dobro in naši učenci so za srčno igro prejeli velik aplavz. Deklice so tekmovale v Kidričevem in tudi one se niso uvrstile v finale. Zelo veseli smo, da se športnih tekmovanj zelo radi udeležujejo tudi naj mlajši. Ze tretje leto smo vključeni v projekt Rad igram nogomet. V Zavrču smo organizirali predtekmovalni turnir za učence do 8 let, ki se ga je udeležilo pet ekip, poleg naše šolske ekipe še NK Stojnci, NK Golgeter Hajdina, NK Aluminij in NK Podvinci. Naša ekipa, ki so jo sestavljali Jaka Domjan, Luka Radeka, Martin Golc in Tomi Kolednik, je osvojila 3. mesto. Zmagali so Podvinci, ki pa so edini poraz doživeli prav proti naši ekipi. Vsi udeleženci so prejeli pokale, čeprav v tem tekmovanju rezultat ni v ospredju. Tudi letos smo tekmovali v planinski orientaciji. Z dvema ekipama B-kategorije in eno ekipo A-kategorije smo se udeležili prvega tekmovanja v Gornji Radgoni. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo osvojili 8., 9. in 10. mesto. Predvsem smo pokazali veliko znanja iz planinske šole. Naslednja tekma je bila spomladi v Lovrencu na Pohorju. Tam so nas nekoliko ovirale slabe vremenske razmere, vendar smo tekmovanje kljub temu uspešno zaključili. V aprilu in maju so potekala malonogometna tekmovanja za mlajše dečke in deklice. Letos smo se udeležili nogometnega tekmovanja za deklice in sprejeli tudi prošnjo za organizacijo polfinalnega turnirja v Zavrču. Deklicam je malo zmanjkalo za preboj v finale, vseeno pa je treba izpostaviti velik interes, ki ostaja za ženski nogomet, kljub odhodu številnih odličnih nogometašic, ki so nekaj let zaporedoma dosegale vrhunske rezultate. Glede števila zainteresiranih deklic, ki so ob torkih imele tudi treninge v okviru interesne dejavnosti ŠŠT, bi lahko sestavili tri enakovredne ekipe. Zaradi teh dejstev lahko v prihodnje spet pričakujem ponovni vzpon na vrh, kjer smo prejšnja leta kar nekaj časa vztrajali. Že četrto leto zapored smo bili soorganizator spomladanskega medobčinskega krosa, ki ga prirejamo pri osnovni šoli v Zavrču. Učenci so dosegli dobre rezultate, kljub temu da se kar nekaj učencev, ki so bili favoriti, tekmovanja ni udeležilo, kar nas malo žalosti. Vidnejši rezultati: Martina Križanec (5. a) - 3. mesto, Larisa Zula (9. b) — 2. mesto, Miran Pohorec (6. b) — 6. mesto, Tia Krajnc (7. a) — 8. mesto. V maju in juniju so potekala tekmovanja v atletiki. Na medobčinskem prvenstvu na Ptuju smo dosegli naslednje rezultate (omenjeni so boljši od 8. mesta): Patrik Vinter - 3. mesto, 60 m starejši dečki, Alen Fošna-rič — 1. mesto, krogla starejši dečki, štafeta 4 x 100 m — 4. mesto, starejši dečki, Blaž Belšak — 8. mesto, 600 m mlajši dečki, Tia Krajnc - 8. mesto, 300 m mlajše deklice, Natalija Pauko — 6. mesto, višina mlajše deklice, Danijel Borak — 5. mesto, višina starejši dečki, Gregor Kotolenko - 7. mesto, višina mlajši dečki, Urška Pungračič - 7. mesto, višina starejše učenke. Na področnem tekmovanju, ki je bilo letos prav tako na Ptuju, so odmevnejše rezultate dosegli: Patrik Vinter - 3. mesto, 60 m starejši dečki, Alen Fošnarič — 4. mesto, krogla starejši dečki, štafeta 4 x 100 m — 7. mesto, starejši dečki, Danijel Borak - 9. mesto, višina starejši dečki. Učenec Patrik Vinter se je z odličnim časom 7,49 s predtekmovanja, kjer je bil prvi, a se je ob tem poškodoval, uvrstil na državno prvenstvo v Kopru, ki je bilo 6. 6. 2012. Tam je dosegel končno 14. mesto. Novost v letošnjem letu na naši šoli je tekmovanje v plesu. Vključili smo se v projekt Šolski plesni festival. Letos smo se odločili sodelovati v posamični kate- goriji sodobnih plesov z učenci tretjega triletja. Učenci so se morali naučiti tri plesne koreografije v zvrsteh hip-hop, latino in pop. V okviru interesne dejavnosti in pri urah športne vzgoje smo pridno vadili, v Cirkulanah je plesalke vodila tudi učiteljica Janja Solina. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 18 plesalk, ki so prejela bronasta priznanja. Sest učenk (Tjaša Radeka, Lucija Hameršak, Špela Majcen, Bojana Pajn-kiher, Romina Zadravec in Tia Krajnc) se je uvrstilo na področno tekmovanje v Gorišnici, kjer so po mnenju številnih mentorjev pokazale odlično plesno znanje in sposobnosti. Za nastope so prejele srebrna priznanja. Veselimo se sodelovanja tudi v naslednjem šolskem letu, kjer si želimo priključiti tudi mlajše učence in plesne pare. Po daljšem času imamo tudi dobre judoiste. Tekmovanj se je udeležila učenka 5. a-razreda, Viktorija Zadravec, ki je zmagala na področnem tekmovanju in pokazala, da lahko v prihodnje računamo na odmevne rezultate in s tem promocijo naše šole na športnem področju. V okviru pogojev, ki jih imamo, mislimo, da smo delali in dosegli veliko dobrih rezultatov, najpomembneje pa se nam zdi dejstvo, da imajo naši otroci zelo radi šport. Mentorja: Mitja Vidovič in Maja Tašner Vrtec Zavrč Na zaključnem srečanju, ki seje odvijalo 14. junija 2012, smo se predstavili s spletom Igrali so se nekoč, igramo se danes. V goste smo povabili gospo Terezijo Zebec, članico skupine ljudskih pevcev Trta iz Zavrča in obenem našo nekdanjo sodelavko. V vlogi babice nam je posredovala nekaj utrinkov iz svojega otroštva. V zgodbi so trenutki iz sedanjosti trčili s preteklostjo. Pripovedovala nam je, da je bilo njeno otroštvo povsem drugačno. Pri hiši je bilo veliko otrok. Mama jih je jemala na delo, otroci so morali pri opravilih tudi pomagati. Imeli so tudi čas za igranje, ki je bilo povsem drugačno od sedanjega; zvečer po napornem dnevu pa so skupaj sedli in zapeli. iSfSI Foto: Laura Otroci so ob pripovedi prikazali te utrinke. Najmlajši so se predstavili kot ljudski godci, s pomočjo lesenega vozička in korpic so pripomogli pri spravilu krompirja z njive, medtem ko so starejši uprizorili pomoč pri luščenju koruze in se predstavili z otroško igro Rinčico talam ter ljudsko rajal-no igro Potujemo v Ameriko. Skupaj smo ob zvokih ustne harmonike zapeli nekaj ljudskih pesmic. Babica je svojo pripoved zaključila s sporočilom, da naj zadovoljstva ne iščemo v trgovinah, ampak v svojem srcu, v igri, druženju in petju. Sledil je tradicionalni ples minimaturantov in zahvala gospe ravnateljice Kristine Artenjak, ki je posebej poudarila pomen medgeneracijskega sodelovanja. Alenka Rižnar Srečanje letnikov '56 Lep spomin na srečanje izjemnega letnika v završki občini Foto: Mlakar, www.fotomlakar.si Leto 2012 je za generacijo 56-letnikov posebno in jubilejno. Prekrivata se letnica rojstva in leta starosti, saj bomo letos vsi dopolnili 56 let. Da bi obeležili ta zgodovinski trenutek, smo se v soboto, 30. junija, srečali v gostilni pri Habrijacku v Turškem Vrhu. Ob prijaznem pogovoru, dobri hrani in dobri haloški kapljici smo obujali spomine iz otroštva in osnovnošolskih let. Vsi smo bili mnenja, da smo generacija, katere otroštvo ni bilo preveč lahko. Vsak od nas bi lahko za ta čas napisal roman težkih, žalostnih, pa tudi veliko lepih nepozabnih trenutkov, s katerimi je prepleteno naše življenje. Vzgoja je bila v našem otroštvu drugačna, bila je bolj trda, več ali manj smo bili samora- stniki, naši starši pa so se borili in delali za preživetje včasih še zelo številnih haloških družin. Naše otroštvo ni bilo lahko, vendar nas je to krepilo in smo tako neopazno zrasli in se utrdili za kasnejše življenje. Bili smo vajeni skoraj vsega, delo nam je bilo vsakdanjost, noben korak nam ni bil odveč. Poti po blatu, visoki travi, visokem snegu, v slabi obleki in obutvi ali pa celo bosi, ravno to je bil največkrat tisti najlepši del naših haloških dni. Najlepše pa je bilo to, ker nas je bilo veliko in tako smo na poti iz šole, v šolo ali pa k maši pozabili na vse hudo, se veselili življenja ter spoznavali okolico in naravo ter svet okrog sebe. Vsak od nas ima sedaj svoje življenje, ki se je krepilo v naši lepi občini, in vsak od nas živi tako, kot zna in zmore. Dru- ženje smo popestrili tudi s krajšim pohodom po Turškem Vrhu ter ogledom županove kmetije in vinske kleti, kjer nam je upravnik kmetije ponudil v pokušino več vrst odličnih vin. Za izkazano gostoljubje se županu iskreno zahvaljujemo. Druženje se je končalo v zgodnjih jutranjih urah z obljubo in željo po srečanju čez štiri leta, ko jih bomo praznovali okroglih šestdeset. Janko Lorbek, organizacijski odbor Srečanje 60-letnikov Nekdanji sošolci so na skupnem druženju po dolgih letih zelo uživali. »Istega leta smo se rodili, skupaj v šolo smo hodili. 2 krat 30 smo prehodili, čas bi bil, da bi se zopet dobili in spomine obudili.« Zgornji verz je vabil na srečanje 60-letnikov občine Zavrč. Zbrali smo se 23. junija pri naši osnovni šoli. V naših časih je bila to stara šola, zdaj ima novo in moderno podobo. Zelo veliko sprememb je bilo vidnih v teh letih. Podali smo se po romarski poti pri cerkvi Device Marije. Obujali smo spomine. Nekoč so bili tukaj travniki in sadovnjaki, danes so tukaj vinogradi. Tisti, ki niso bili tukaj že nekaj časa, so z veseljem občudovali okolico. Oči so jim kar žarele, ker je veliko posameznikov šlo s trebuhom za kruhom. Spustili smo se do zelene doline, kjer sta nas čakala majhen prigrizek in pijača. Uživali smo pod brajdo v senci. Bilo je čudovito. Tudi na pokopališče nismo pozabili. Obiskali smo svoje sošolce, ki jih ni več med nami, ter svoje najdražje. Ko smo zapustili zeleno dolino, nas je pot vodila v Turški Vrh, v bar Veselič. Tam nas je čakalo okusno kosilo. Za popestritev srečanja smo imeli muzikanta s harmoniko ter fotografinjo. Imeli smo se zelo lepo. Pismo, ki mi ga je poslala tovarišica Minka Anderluh, sem prebrala pred kosilom. Bila je začetnica, zelo mlada in lepa. Imeli smo jo zelo radi. A na žalost se nam na srečanju ni mogla pridružiti. Čeprav udeležba ni bila velika, smo se imeli lepo. Smo generacija, ki je v mladosti okusila siromaštvo. Bili smo brez kruha, sla- bo oblečeni in obuti. Manjkalo nam je mnogo stvari. Kljub vsemu smo zrasli v poštene, prijazne in delavne ljudi. Naj še dolgo živijo letniki '52 v upanju, da se še kdaj srečamo. Pozdrav našim drugim sošolkam in sošolcem, ki se srečanja niso udeležili. Zahvala gre Milanovi soprogi in sinu Igorju za snemanje. Organizatorka Marija Kokot in pobudnik Milan Kotolenko ČEBE1ARSR0 DREŠTVO IAVRC Cvetni aranžmaji MdePtglik}