Ptitulii* piaftaim ▼ gotovini _______ Le^o LXm., št. I47 V Ljubljani, sreda 2. jutija 19JO Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popokin*. izvzemS: nedelj« In praznike. — laserati do dO petri a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večH inserati netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. taserami davek do se hej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Knaflova ul. 5 Teieion št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Gralski trg 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel 1<*X N0VOMEST0. UiibUacska cesta, te*. 5t. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10-551 • • • „Vračamo se s čutom hvaležnosti in iskrenega bratstva Izjava češkoslovaškega ministra narodne obrambe dr« Viskovskega o vsesokolskem zletu - Manifestacija solidarnosti narodov Male antante — »Hočemo mir, biti pa moramo pripravljeni" Zagreb, 2. julija. Na povratku s vse-sokalskega žileta je prispeta včeraj popoldne češkoslovaška delegacija z ministrom narodne obrambe dT. Karlom Viškovskim v Zagreb. Minister Viškov-rfri je med postankom v Zagrebu sprejel novinarje ter jim podal naslednjo pomembno izjavo: . »Ne pripisujem važnosti vsesokol-skemu zletu saimo z gledišča fizične vzgoje, nego tudi z narodno-potitične-gp stališča notranje in zoinanje politike. Ta zlet je bžl tem bolj zoačiiten, ker se je vršil v času, ko je zasedala v štrb-skem Plesoi konferen. Male antante in ker so sodelovale na tem zletu vse države Male antante. Med njihovimi gim-fiastičruimi organizacijami se je pokazala popolna harmoniva. Vsi mi smo čuti? in čutimo iskreno sodelovanje med zavezniškimi narodi Male antante. Ta zlet je razen tega še pokazal tu-dr popolno samodisciplino teh narodov tako, da lahko nriimo gledamo na vse slučaje, pa tudi na najtežje, kadar bo- mo moralii vzeti v zašči-to bilo lastne interese, bilo Interese zaveznišk h narodov Male antante. Sokolska Ideja sc je pokazala za sposobno, da konsolidira notranje življenje naših narodov in odnošaje med nami in našimi zavezniki. Svetovna zgodovina minulih deset h let nas je ujedinila v najvišlih liričnih c Šilih in narodi, nekdaj podjarmljeni tujim narodom in ločeni drug od drugega, so si ustanovili nove svobodne države. Politično zvezo, ki sme jo vzpostavili v teh težkih časih, moramo sedaj poglobiti in ojačati z vsemi sredstvi. Vsaka od naših držav bo imela z zavezniki in z vel'kimi državami sveta toliko večjo vrednost, čim bolj bo konsolidirana, politično in gospodarsko, in čim bol>j bo pacifiicirana na znotraj, ker bo tem bolj odporna, s čemer se poveča njena moč in njen mednarodni ugled. Mi moramo naše najvažnejše notranje PToblerne najpreje rešit; vsak zase, da bomo potem lahko z močnejšim poletom pristopili k večjim akcijam celo- kupne Male antante in izpolnil vse one veddke naloge, ki jih ena država sama zase ne bi mogla ustvariti in ki pr -padajo in tudii v bodoče morajo pripadati Mari a-ntantri. To je v prvi vrsti osiguranje naše samostojnosti in miru. Ce tudi nimamo noben h agresivnih namenov, moramo biti tudi v vojnem pogledu pripravljeni. Mi potrebujemo mir, ker je mir za nas izhodna točka nadalj-nega dela. S pomočjo našega zavezništva v Mali antanti bomo branili naše gospodarske interese, v koliko so skupni ali zelo blizu. Končujem s tem* da nosimo zelo globoke vtise z zleta v Beogradu. Vračamo se s čutom velike hvaležnosti do jugjoslovenskega naroda, ki je tudi pri tej priliki pokazal iskreno bratstvo. Čutimo, da leže te simpatije do nas globoko v srcih naroda. Baš to pa ie trajno osiguranje našega zavezništva, ker samo tako zavezništvo ima ceno, ki ni umetno ustvarjeno, marveč izvira globoko iz srca vsega naroda.« Povratek zunanjega min. dr. Marinkovića Sinoči je odpotoval iz Bukarešte v Beograd — Komentarji Mirone-scuvega govora v diplomatskih krogih — Preprečene intrige proti Mali antanti Bukarešta, 2. jnilija. Jugoslovenski poslanik g. Colak-Antić je snoči priredil poslovilno večerjo na Čast zunanjemu ministru dr. Marinkoviou. Udeležba so se je vsi člani ru-rrrunske vlade, oelokupna diplomatski zbor in mnogi ugledni ruimunski politiki. Zunamji minister dr. Mariniković je ob 10. odpotovali v Beograd. Na kolodvor so ga spremil zunanji mindster Mironescu z osobjem zunanjega ministrstva, jugo-sSk>vens4ci, češko slo vaški in francoski poslanik ter mnogi ugiledni romunski polit Ski. Bukarešta, 2. julija. M. V diplomat, fcrogm živahno komentirajo govor ro- munskega zunanjega mrristra Mirone-sca, ki ga je imel na banketu v zunanjem ministrstvu, prirejenem na čast dr. Marinikoviću. Mironescu je v svojem'govoru povdarjal, da bi vsak poskus revi'zije mirovnih pogodb lahko dovedel do nove svetovne katastrofe, čemur se bo Mala antanta z vsemi sredstvi uprla. V diplomatskih krogih smatrajo ta govor kot odgovor na intrige neke velesile, ki je skušala preko Budimpešte vzbuditi nezaupanje med državami Male antante. Mironescu je s tem odiločno presekal te intrige in dal nedvoumno razumeti, da se Mala antanta me da speljati na stranpota. Kongres evropske carinske unije Carinska unija naj se ustvari potom grupacije sosednih držav — Mere za ublažitev gospodarske krize — Prihodnji kongres bo v Wa- shingtonu Pariz, 2. julija. AA. Kongres evropske carinske unije, ki zaseda v Parizu, je sklenil, da je potrebna splošna evropska carinska zveza, ki naj se ustvari na ta način, da se grupirajo sosednje države. Te skupine pa zopet med seboj. Upravni odbor mednarodne trgovske zbornice je pozval vse vlade, naj proučijo mere za ublažitev gospodarske krize ter pristopijo k ratifika- ciji ženevskih sklepov. Nato so na kongresu evropske carinske zveze sklenili, da se bo vršil v juniju 1931 ponoven sestanek, na katerem se bo razpravljalo o potrebnih sklepih za ublažitev gospodarske krize. Odbor je sklenil, da se bo vršil šesti kongres zveze v VVashingtonu od 4. do 8. maja leta 1931. Avstrijsko-italijanskoprijateljstvo Izmenjava pozdravnih brzojavk med kancelarjem dr. Schobrom in Mussolinijem — »Nastopila je srečnejša doba medsebojnih odnosa je v« ma in da je medsebojno zaupanje z razso-diščno pogodbo znova potrjeno.« Ministrski predsednik Mussolini je odgovoril s sledečo brzojavko: »Brzojavka, ki ste mi i o noslali ob priliki izmenjave ratificiranih pogodb me je zelo prijetno dimila. V trdnem prepričanju, da je nastopila z včeraj izmenjanimi ratificiranimi pogodbami nova srečnejša doba v razvoju odnošajev med Italijo in Avstrijo, pošiljam tudi jaz avstrijski vladi m ljudstvu najboljše in najtoplejše želje.« Dunaj, 2. julija d. Ob priliki izmenjave ratificiranih pogodb sklenjenih med Avstrijo in Italijo je poslal zvezni kancelar dr. Schober predsedniku italijanske vlade Mussoiiniju sledečo brzojavko: »Izmenjava ratificiranih pogodb o avstrij-sko-italijanski prijateljski in razsodiščni pogodbi mi nudi priliko, da vam izrekam svoje veselo zadovoljstvo, da je s temi pogodbami potrjeno resnično in iskreno prijateljstvo med našima vladama in narodo- Povišanje carin v Italiji Rim, 2. julija. Italijanske carinske postavke za avtomobile so bile, kakor poroča »Uradni list«, zvišane za 300 do 400%. Za uvoz avtomobilov se mora plačati 300 do 440 zlatih lir carine za 100 kg. Ta odredba se smatra kot odgovor Italije na nove ameriške carinske tarife. Italijanska avtomobilska industrija jo pozdravlja z velikim navdušenjem. Posojilo švedskega vžigaličnega trusta Rumuniji Bukarešta, 2. julija, s. Predsednik Švedskega trusta za vž:— lice, I. Kreuger je dospel v Bukarešto, kjer bo ostal tri dni. Njegovo bivanje v Bukarešti spravljajo v zvezo z načrti rumunske vlade glede posojila in oddaje vžigaličnega monopola v zakup švedskemu trustu. Prvi vseslovanski kongres srednješolcev Beograd, 2. julija. AA. Danes ob 9. dopoldne je bil otvorjen v veliki dvorani univerze prvi vseslovanski kongres sred* nješolcev, ki mu je naloga propagiranje ideje ujedinjenja slovanskih narodov, zla* sti med mladino, ki bo nekega dne vzela vodstvo naroda v svoje roke. Sinoči se je na dveh zasebnih ladjah pripeljalo 1500 učenev in učenk in 150 profesorjev iz Ce* škoslovaške pod vodstvom profesorja Alojza Klausa, ravnatelja trgovske akade* mije v Nitri. Gostom je šla naproti do meje posebna delegacija jugoslovenskega Srednješolskega saveza, ki je goste lepo sprejela in jim želela dobrodošlico in mnogo uspeha pri delu. Razen tega je bil pri sprejemu kot odposlanec ministrstva g. Miloš Miloševič. Istočasno se vrši tudi 11. kongres jugoslovenskih srednješolcev. Skupno število udeležencev je 5000. Polj» ski delegati prispo na kongres tekom da* našnjega dne. Iz seje VZS Beograd, 2. julija. AA. Vrhovni zako* nodajni svet je včeraj nadaljeval razpra* vo v poedinostih o predlogu zakona o javnih notarjih. Razprava se bo nadalje* vala danes ob 16. Na seji sta bila v od* bor za preučitev predloga gradbenega za* kona poleg petih članov, ki so bili izvoljeni že svojčas, izvoljena dr. Miroslav Sto* jadinovič in dr. Stevan Sagadin. Bat'ovci v SpHtu Split, 2. julija, č. Včeraj so prispeli semkaj s svojim posebnim vlakom nameščenci češkoslovaškega tovarnarja Bate pod vodstvom njegovega brata Jana Bafe. Mnogoštevilno občinstvo, ki se je zbralo na kolodvoru, jih je viharno pozdravljalo, dobrodošlico pa jim je izirekel tukajšnji češkoslovaški konzul. G. Jan Bat'a je tekom dneva po-setiil bana primorske banovine d?r. Tar-taglio, mestnega župana in komandanta mesta. Godba Bat'ovih nameščencev pa je popoldne priredila promenadni koncert Nocoj ostane k> v SpVtu, jutri pa napravijo izlet v Trogir. Tehnični predpisi za gradnjo bolnic Beograd, 2. julija. Ministrstvo socialne politike je izdalo uredbo o tehničnih predpisih za gradnjo javnih bolnic. Uredba vsebuje predpise o higijenskih pogojih ter točno določa kakšni morajo biti objekti, zi-dovje, vrata, stopnišča, kopalnice, kuhinje, gospodarsko poslopje itd. Grozna nesreča zaradi splašenih konjev Vinkovci, 2. Julija. V groznih mukah je danes preminula v tukajšnji bolnici 16-let-na Anica šebaj, hčerka seljaka iz Rokovi-ce. Včeraj popoldne je peljala z dvovprež-nim vozom na polje. Iz neznanega vzroka so se konji nenadoma splašili in zdivjali. Dekle je padlo z voza, pri padcu pa se je krilo zavilo med kolesa tako, da so jo konji vlekli skoro 2 km daleč za seboj tako dolgo, da se je obleka raztrgala, šebajeva je dobila pri tem težke notranje poškodbe. Proslava izpraznitve Porenja v Nemčiji Včeraj so se po vsej Nemčiji vršile narod — Priznanje zaslug Berlin, 2. julija. AA. Po vsej Nemčiji so se vršile včeraj velike manifestacije v proslavo izpraznitve Porenja. Nemški dr* žavni zbor je imel v proslavo izpraznitve izredno sejo. Nemški listi splošno nagla* šajo važnost tega dogedka, ki bo imel ze* lo ugodne posledice za pomirjenje med evropskimi narodi. Vsi listi soglasno pou* darjajo zasluge pokojnega zunanjega mi* nistra dr. Stresemanna, ki je s svojo do* sledno spravljivo politiko dosegel, da se je Porenje predčasno izpraznilo in da so nastopili med Nemčijo in njenimi bivšimi sovražniki znosljivejši odnošaji. Predsed* nik Hindenburs in nemška vlada sta ob; velike manifestacije — Proglas na pokojnega dr. Stresemanna javila manifest, v katerem se zahvaljujeta vsem onim, ki so padli in trpeli za svoho* do Nemčije. Pariz, 2. julija. AA. Po izpraznitvi Porenja je francoski minister zunanjih zadev Briand čestital visokemu komisarju Tirar-du za njegovo vestnost in takt, ki ga je kazal v svoji misiji enajst let nasproti po-renjskemu prebivalstvu. Francija, pravi Briand, je trdno odločena braniti pravico, prav tako pa želi iskreno ustvariti ozračje za praktično sodelovanje in nravnostni sporazum, ki sta neobhodno potrebna za ohranitev miru. Katastrofa na Dunavu Na velikem rumunskem vlačilcu je nastala eksplozija • Posadka se je z ladjo vred potopila - Ogromna škoda Beograd, 2. julija, p. Včeraj se je pripetila na Dunavu v bližini Surduka grozna katastrofa. Na rumunskem vlačilcu »Tank Kredi Petro L«, ki ima 1500 ton nosilnosti, je nastala silna eksplozija, ki je vlačilec dobesedno razklala na dvoie, tako. da se je v par sekundah potopil z vso posadko in z vsem tovorom. Rešil se ie samo mornar Marin Manov. ki ga ie eksplozija vrgla 50 metrov daleč v stran in se je s plavanjem rešil do bližnjega čolna. Na krovu se ie nahajala tudi 7 članska rodbina krmarja, ki je našla skupno z ostalo posadko smrt v valovih. Kmalu bi doletela kata- strofa tudi romunski luksuzni pamfk društva »Angel Sanira«, ki je vozil kakih 20 m pred vlačilcem. Le spretnemu manevru kapitana je pripisovati, da )e parnik ušel katastrofi. Kako Je eksplozija nastala, bržkone ne bo njk-dar pojasnjeno. Domneva pa se, da je eksplodiral plin, ki se je nabral v praznih petrolejskih tankih. Promet Je bfl včeraj ustavljen, ker so ruševine potopljene ladje onemogočale prehod drugim parni kom. Na lice mesta so bili takoj odposlan] oddelki luške komande, da so odstranili ruševine. Danes je promet zopet otvorjen. 470 ur v raku Chicago, 2. julija, s. Ameriška letalca brata Hunter, ki sta s svojim le* rom že prekosila svetovni rekord v vztrajnostnem letu s tankanjem v zraku, sta še vedno v zraku. Letalo leti že 470 ur. Posedaj je dobilo v zraku 176 krat goriva ter živila za letalca. Motor deluje brezhibno. Le pri letalci rn '•'—t— Peklenski stroj porušil šolo Bukarešta, 2. julija, s. V občinski šoli v Destilu v bližini Kološa je eksplodiral peklenski stroi. K sreči ob tem času ni bil nihče v šoli. Šola je bila pinolnoma porušena. Preiskava je dognala, da so neznani storilci položili peklenski stroj v klet poslopja. Od električnega toka ubit Sisak, 2. julija, č. Ko se je včeraj opoldne vračal železostrugar Osman Buljubašič z dela domov, je opazil na cesti pretrgano žico električnega voda. Hotel je žico spraviti s ceste. Ko je prijel z roko za žico, ga je udaril električni tok s tako silo, da se je na mestu zgrudil mrtev. Pogoji za elektrifikacijo Jugoslavije Nedavnega svetovnega kongresa o iz-koriscanju svetovne energije, ki se je vršil v Berlinu, se je kot delegat naše države udeležil profesor beograjske univerze Jovanović. ki podaja sedaj v beograjski »Politiki« svoje utise s kongresa in formulira na njihovi podlagi svoje mišljenje o elektrifikaciji naše države. Profesor Jovanović pravi med drugim: »Berlinski svetovni kongres je bil celo za priznane strokovnjake na polju elekrotehnike pravo presenečenje v pogledu napredka splošne elektrifikacije. Večina evropskih držav je v zadnjih letih ogromno povečala svoje električno omrežje. Tudi za našo državo je to življensko važno vprašanje. Rešiti se da na razne načine, odvisno pa ie od gospodarskih pogojev, naravnih sil naše zemlje in naše finančne zmožnosti. Glavno je, da so podani pri nas vsi pogoji za močno elektrifikacijo. Male centrale so pokazale vsepovsod velike gospodarske koristi, vse pa se je delalo brez sistema. Zato je sedaj prvo, kar je treba storiti, to, da se izdela generalni načrt za elektrifikacijo. Pri tem se ni treba zanašati samo na državo; tudi privatna inicijativa lahko mnogo stori in pomaga, kar se bo gotovo tudi zgodilo, ker je dandanes elektrifikacija najbolj rentabilen posel. Vprašanje je, aH je dobro, angažirati za elektrifikacijo države tuji kapital. Gotovo pa je, da bi potrebni kapital z laljkoto dobili vsepovsod.«' V svojih nadaljnjih izvajanjih se bavi prof. Jovanović z nalogami banovin na polju elektrifikacije in naglasa, da se je treba ozirati na to, da so večje centrale mnogo rentabiinejše kakor male. Pri elektrifikaciji banovin pa se nikakor ne smejo zanemarjati že obstoječe centrale, nego se morajo pritegniti v skupno eletrifikacijsko omrežje, ker bi bilo škoda izgubiti vsako trohico energije. Samomor in roparski napad Orožniška postaja iz Vevč poroča, da Je 28. junija okoli 19. skočil v Ljubljanico neznan moški, se nekaj časa boril z valovi, nato pa utonil. Utopljenca so že potegnili iz vode, vendar dosedaj njegove identitete še niso mogli ugotoviti. Visok je okoli 170 cm, star 60 do 65 let, sivih las In precej plešast. Brada je obrita, brki so pristriženi. Neznanec je bil na levo oko slep, v zgornji čeljusti pa je imel en sam zob. Oblečen je bil v dobro ohranjeno kamgarnasto rujavo obleko s podolgastimi sivimi črtami, na sebi je imel modro srajco, sive barhentaste spodnje hlače, na nogah pa nove čevlje na zadrgo, ki šo bili močno podkovani. Pri sebi je imel tudi zakrivljeno palico, strgano staro denarnico, malo žepno denarnico s 57 Din, dvema ključema in račun s podpisom >Fižgar«. Za varnost v neposredni okolici Ljubljane je poskrbljeno slabo. O tem priča tudi roparski napad, ki je bil izvršen snoči na križišču poti nad hotelom Tivoli, torej na kraju, koder hodi vedno mnogo Ljubljančanov na izprehod. Neznan mlad moški je nenadoma napadel vdovo znanega turista Hauptmanna, ki je šla s svojo hčerko-uči-teljico na izprehod. Vdovi je pobral ves denar, njeni hčerki je pa vzel uro in izginil v temo. Policija menda o napadu še ni bila obveščena. Dobro bi bilo, da bi se varnostni organi bolj zanimali za red in javno varnost v neposredni bližini mesta, zlasti v Tivoliju, kjer kolesarji nemoteno vozijo po potih, ki so namenjena samo pešcem. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.73. — Berlin 13.465 — 13.495 (13.48). — Bruselj 787 — 790 (788.5). — Budimpešta 9.8943. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). —Dunaj 796.86 — 799.86 (798.36). — London 274.80. — New-vork 56.425. — Pariz 222.31. — Praga 167.28 — 168.08 (167.68). — Trst 296.20. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. — Pariz 20.285. — London 25.075. — Newyork 515.875. — Bru-seli 72.02. — Milan 27.0275. — Madrid 58. — Berlin 122.98. — Dunaj 72.85. — Sofija 3.74. — Praga 15.30. — Varšava 57.90. — Budimpešta 90.285. — Bukarešta 3.065. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Stev. 147 Ljubljana se amerikanizira Pavflfon tvrdke Korsfka prepeljejo i Aleksandrove na MUMKtvo o* sto Frts)sJ Obešsnjakova Tončka Ita Hi na predstavlja ▼ nJem pretresljivo usodo de-kiets, ki se Je žrtvovalo na smrt obsojenemu v njegovi zadnji noći! Neka] nasvetov kopalcem Kafeo preprečiti vsakoletne žrtve kopanja — Navodila piavačem ki neplavačem Lju-Njena, S. julija. Kar vse Amerike sicer fes ni t Ljubljani, ampak Imamo ie strica Remsa in čakamo na Johna Keva, imamo že načrt za prvi nebotičnik in sinoči amo pričeli prevažati hiše. čeprav še nimamo za to posebnega špediterja niti podjetne d. z o. z., vendar smo sinoči napravili pričetek in ros j*> tudi ilo, sicer ne se čisto po ameriško, eppur si muove... Na oglu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice začne zidati zavarovalnica »Dunav« 7-nadstropno palačo in njej se je moral umakniti lični paviljon tvrdke A. Kor-Sik«, ki je 6 let krasil kakor pušeljc Aleksandrovo cesto in so najlepše cvetlice v njem zapeljevale mladino na promenadi. Ne samo dam* in damice, oni dve rožici, ki sta bili dan na dan med cvetlicami, sta prav uspešno kenkurirali s sestricami z domačega vrta in ažurne rivijere. Kcvsikov paviljon ni mala baraka, ampak 4 m in pol široka, 6 m globoka in 8 m visoka solidno iz smrekovega lesa zgrajena st.vrha s težko eternltno streho. Tudi ena stena j<"; iz eternita in v podstrešju je dosti prostora za f1 rambo, tako da paviljon tehta okros 6000 kg. Prepeljati tako veliko in težk* zgrhdbo torej ni lahko in gledalci so se čudili našemu podjetnemu mlademu mestnemu stavbnikn Miroslavu Zupanu s Geevpesvetske ceste 10, da se je lotil tako riskantnoga dela za primerno nizko ceno. Da. riskantna je zadeva, saj se je podjetnik zavezal, da postavi paviljon intakten, torej brez razpok na novo betonsko podlago 3 m ed trotoarja ob paviljonu firme Radio Ljubljana na Miklošičevi cesti. Pot po Aleksandrovi cesti, s kockami tlakovani Dunajski eesti, kjer bodo morali najbrž podlagati pri transportu deske, po Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti je dolga nekako pol kilometra in bo treba premagati pet ovinkov. Zaviti primitivni iz hlodov sestavljeni voz z nepremičnimi osmt iz 60 mm debelega železa, ki so obdane in proti krivljenju zavarovane z lesom, je namreč pri vsem transportu najtežje in najzamudnejše, ker morajo na ovinkih delavci sami dvigniti paviljon z bruni in ga zasukati za 90°. Voz ima zadaj dve leseni kolesi po 60 cm v premeru s 45 cm širokimi z železom okovanimi platišči, sprednji kolesi sta pa kakor navadno pri vozovih znatno nižji. Ob 19. je deset delavcev pričelo vzdihovati paviljon z ameriškimi »vintamic in ga podkladati s hlodi, da so na osi nataknili kolosa. Silno težko je bilo stavbo spraviti z višjega trotoarja na cesto in jo obenem zasukati, da nI zdrsnil paviljon z voza in treščil eb tla, ker bi se bil gotovo poškodoval, čeprav je na vseh straneh trdno zvezan s tramovi. Vse je šlo srečno in po načrtu, čeprav je delo trajalo več ur in je moral večkrat potegniti tudi štiritonski tovorni avtomobil, ki bo vlekel paviljon na novo mesto. Tako srečno je ilo, da so bili glodalci, ki bi vse hitreje in boljše napravili kakor mojster Zupan, kar malo nevoljni, ker se ni paviljon podrl in se ni udrla cesta ped njim. Vsi pa tudi niso dvomili v uspeh, kakor je v Ljubljani navada, saj je ie popoldne prišel s Kodeljevoga možakar, ki je zvedel za prevoz, h stavbeniku Zupana, naj tudi njegovo hišo premakne za 3 metre, splošno so pa sinoči v Ljubljani razmo trivali že sklenjeno stvar, da je prevoz Korsikovega paviljona le generalka za prevoz Figovca na vojaško vežbališče pri Devici Mariji v Polju, kjer bosta gostilna in štala prav dobro služili ob dirkah. Kadar je delo zastajalo, so pa navzoči strokovnjaki in to so vedno vsi navzoči pri takih senzacijah, občudovali sosede, ki so v spalnih oblekah sloneli na oknih in potrpežljivo čakali, kdaj poneha škripanje tramov, erukanje delavcev, drdranje avtomobila in izpodbudno klicanje cele čete priložnostnih polirjev in ln-ženjerjev, ki so prišli na pozeHšče po policijski uri, razgreti po popolnoma enostavnem in hudo naglem prestavljanju palače Ljubljanske kreditne banke na Golovec. Pri premikanju in sukanju paviljona na cesto se je sicer odtrgala močna veriga, ki je bil z njo avto zaprežen v nizki voz s nenavadnim tovorom, ko je bil pa paviljon na gladkem asfaltu, je pa avto prav dobro potegnil in bi bilo šlo hitro naprej, če bi se ne bila snemala kolesa. Zato bodo danes zadnji kolesi pritrdili z zatiki na os, sprednji kolesi pa zamenjali z bolj premičnimi valjarji in šlo bo, prav gotovo bo ilo. Davi so s pomočjo avtomobila paviljon pripeljali skoraj do Kettejeve trgovine, kjer se prav lepo poda in bi sosed Bešter najraje kar začel fotografirati v njem, oglasili so se pa tudi že reflektanti, namreč zlobn! Figovčevi konkurenti, ki hočejo v nJem odpreti oštarijo z najboljšim pivom, ampak mi smo za to, naj bi Matevž ostal po prevozu Pigarije na vojaško vežbaliice kar v Ljubljani in tabernal v paviljonu sredi Aleksandrove ceste, paviljon so naravnali v pravo smer in ga potisnili h kraju, da no bo čez dan oviral prometa šele sedaj se vidi, kako velika je ta stavba, a vendar bo zvečer, ko poneha promet, paviljon zopet korajžno mahnil proti pošti, kjer privzdignejo tramvajske žiee, da se bo na truda-polnem popotovanju lahko pokrepčaj pri i-Slonu«, kjer se od njega pri slavnostnem pivu poslove dosedanji njegovi občudovalci z Aleksandrove ceste, potem ga pa spremijo v sprevodu do Figovca, kjer ga pozdravi komisija strokovnjakov pod predsedstvom našega največjega prometnega strokovnjaka g. Hartmanna. .Kakšno bo ginljivo slovo pred »Slonom« in kaj ukrene komisija na oglu Dalmatinove ulice, pa povemo jutri, že danes je pa sklenjeno, da sledimo paviljonu v neomahljivi zvestobi tudi, če bi ga vozili tri tedne. •Plavalni sport se povsod močno razvija in širi. Tudi oni, ki niso njegovi prijatelji, radi gledajo zagorele kopalce po kopališčih ali ob rekah, kjer si na svežem zraku in pod blagodejnim, čeprav pripekajoČim soln-cem utrjujejo telo. Plavalni sport goji v prvi vrsti krepka, zdrava mladina, kateri se pozna že na prvi pogled blagodejni vpliv solnčenja in plavanja. Pri kopanju se človek osveži, obenem si pa utrdi telo. Toda plavalni sport ima poleg svojih velikih prednosti rudi slabe strani Vsako leto moramo že v začetku kopalne sezone poročati o žrtvah vode. To je zelo žalostno poglavje, kajti kopanja je vsako leto več. Cim se začno ljudje kopati, so nesreče na dnevnem redu. In ne samo pri nas, po vsem svetu zahteva kopalna sezona vsako leto mnogo človeških žrtev. Večina nesreč gre nedvomno na račun neprevidnosti kopalcev samih. V naslednjem hočemo navesti nekaj navodil, katerih bi se morali vsi kopalci strogo držati, da bi ne bilo vsako leto toliko nesreč. Prvo navodilo je: Ne ostani predolgo v vodi Kdor zna plavati, lahko ostane v vodi deli nego tisti, ki plavati ne zna. Plavanje zahteva izvestno telesno silo in gibanje tako, da se telo ne ohladi preveč. Cim pa strese kopalca v vodi mraz, se mora zavedati, da je telo že dovolj utrujeno in da je treba zlesti iz vode. Ne hodite v vodo neposredno po jedi. Treba je počakati vsaj eno, še bolje pa dve uri. Ne kopajte se sami na samotnih krajih. V RaaJagovi (pred Kc««wj6iki) ulica je napravljen betonsiki temelj za pritlično, emo-nadstropno našo Ivana Vovka in se že z»ida z zadno opeko. Vsa dela bodo do konca meseca avgusta končana m bodo stanovanj, sta prostori por aferi i. Zgradbo izrvršude Zidarska zadruga. Na travniku blizu Ceste na L'ko poganja iz tal betonsko zidovje za stanovanjsko hišo finančnega nadizornika I. Erjavca. Smer ulice je označena, ulica sama pa še nima napisa. Pod Erjavčevo streho bodo stanovanja v nizkem in visokem pritličju m pa pod streho. Ker je svet mehak, je bilo treba za tako visoko betonsko zidov-ie pripeljaitii veliteo gramoza. Zidanje vodd zidarski mojster Karei Gregorec rt Mengša. Na Trnovskem pristanu ie Naglasovo to-varndSk© (poslopje, ki so ga vzdigrriJd v enonadsiteopoo stavbo, povečam sezidano in spravUjeno pod streho. Zidarska dela šude stavbenik Robent Smielovski V imičm Rožni dolini se tudi letos pridno zidajo hiše m vele. Naselje se širi osobito proti juigozaipadu in zapadu. Čevljarska pomočnik Rudolf Švajger s$ stavi pritlično hišico s podistrešnam stanovanjem. V delu je pritHčino zridovje nad betonskim temeljem. Preden so prašlj zadarji na stavbi-see, si je gospe d ar rra pravni vodnjak, kar ga nj stalo dosti truda m dena«rja. izkopal je svet jedva dva metra globoko, pa je P niše/1 do žive vode, ki je bale dobra. Hišo rrm zida Zadarska zadruga. Janez Logar, žeJesndški usJužbenec, ima svojo domačijo že toliko narejeno, da se stene ometavajo, nakar se bodo tzunad in motni še pobelile, sobe pa pcslikaJe v visokem pritličju in pod streho. Logarjeva hiša stog« na proj*k#raini 12 metrov siroto ulsoš, ki bo vezala Večno pot s Cesto v Redtao dejmo. Zidarska dela izvršujeta Po-ljaitec in Gemussi. Anton GaJfič, železniški uslužbenec, ima vieokoprrl'ioao svojo hišo v grobem zgrajeno in spravljeno pod streho. Zidanje do-vtšuoc zidarski mojster Koza/mernik, ostrešje si je ee nepravi! gospodar sam. saj je nepošten za tesarja pri želemnci. V Galsče-vi MS ho porabno tudi p->dstresno stanovanje. V aviguetu ali še prej se stranke vseffljo. G. Am*MvJa UBak bo tudi lastnica lepe nove brše. 2Edov4e ie ztgrajeno *n se cme-ta*va. Pod njenim krovom bo ^Tisokopri-t'icn0 m podstrešno stanovanje. Zidarska dda rz-vrt&mje zidarski mjster Valentin Ba ttelirno. Orožrčk Franc Gar'baM s« preseli že prihodnja mesec v svotjo hišo. Gradbena dela so ta4ako uspela, da bo poslopje v dobrem tednu dcjztdatio in pokrito. G. Gari-baJdi bo razpolag*! s prMfioirim in podstrešnim stanovanjem. Zidarska dda do-vnMe stavben* Franc Marmčič. Strojevodja 'Airrtsn Logar ima pritlično svojo hišo dormria sez/darco in pokrito. Okenski ofcvOrji so viđani in stene se enfCtsjvtjD. Vet dela bod© gotova pred mesecem avgustom. V tej kiši bo pritlično in podstrešno stanovanje. Zidarska dela ima v rokah zidarski mojster Fr. Kozamernik Logarjev sosed bo njegov sorodnik fran Pred kopanjem si moramo dobro očistiti nos, da lahko v vodi dihamo. Ce ima kdo bolečine v ušesih ah če slabo sliši, naj si zamaši ušesa predno gre v vodo. Ne plavajmo na sredo jezera, reke itd., če piha veter od brega, kajti nazaj ie treba v takem primeru plavati proti vetru, kar je zelo naporno. Nikoli se ne smemo kopati po telesni utrujenosti, n. pr. po daljšem potovanju, po turah, po nogometnih tekmah itd. Po vsakem kopanju se je treba dobro obrisati, posebno če je hladno. Ce je dno vode kamnito, moramo biti pri kopanju zelo previdni. Previdnost je dobra tudi tam, kjer je v vodi mnogo rastlin, če zaide kopalec v tako vodo, naj plava vznak in si pomaga samo z rokami. Ce nam preti v vodi nevarnost, ne smemo klicati na pomoč, dokler se ne prepričamo, da je nevarnost resna in da bi utegnili utoniti. Ce namreč kličemo med plavanjem, izpuščamo zrak iz pljuč in s tem se izgublja nosnost tako, da morajo roke in noge močneje delovati, da se obdrži telo na površju. Ce se kopljemo na nevarnih krajih ra če upoštevamo omenjene nasvete, se nam ni treba bati, da bi utonili. Bolj kakor kjerkoli drugie, velja pri kopanju načelo, da je previdnost mati modrosti. Samo oni, ki prezirajo previdnost in ki se hočejo na vsak način producirati, plačajo svojo lahkomiselnost z zdravjem ali pa celo z življenjem. Pričujočih navodil naj bi se držah* vsi — plavači in neplavači. Lukman, ki je tudi pri železnici v službi. Tudi njemu zida zidarski mojster Franc Kozamernik iz Stranske vasi. Lukman bo imel pritlično in podstrešno stanovanje, ki bo suho in svetlo m zato tudi zdravo. Podoba je, da bosta Logarjeva in Lukmanova hiša v istem času gotovi in porabni, namreč proti koncu prihodnjega meseca. Ga. Berta Pikuž, žena odvetnika iz Dolnje Lendave, si tudi gradi lepo domačijo v ljubki Rožni dolini. Zidovje je v grobem dograjeno, ostrešje je pa še v delu. Betonsko temeljno zidovje je ometano z leseno-cementno maso, da bodo prostori dobro porabni tudi v tleh, dasi je ondotni svet ilovnat. V visokem pritličju in prvem nadstropju bodo lepe, moderno urejene sobe. Gradnjo te ponosite hiše ima dovršiti Zidarska zadruga. Vsa dela bodo ob ugodnem vremenu vsaj do avgusta gotova. Posestnik in prevoznik Matija Debevec na Večni poti št. 9 si zida na svojem svetu pod Streliščem enonadstropno domačijo z nizkim in visokim pritličjem. Surovo zgradbo bodo še ometali, stene pobelili in sobe okusno poslikali. Prihodnji mesec bodo vsa dela gotova in se stranke vselijo v svetla, solnčna. moderna stanovanja. Zidarska dela izvršuje zidarski mojster Valentin Bat-teHno. Skrivnost gosli Skrivnostna je stvar, katere ne poznamo in ne razumemo. Ko jo pa spoznamo, ni več skrivnostna. Zdaj imamo že prav malo skrivnosti, razven ako jih hočemo imeti, v glasbenem svetu so največja skrivnost gosli _ za dotičnega, ki jih ne pozna. V resnici pa ni nikjer tako malo skrivnosti, kot ravno v goslih. Dokaz, da v goslih ni skrivnosti, so instrumenti posebnih oblik: trapec, trape-coid, četverokotnik, oblika kitare in Se druge oblike nam lahko služijo, da naredimo brezhibne gosli. Toda te oblike niso estetske in ne prikladne, zato nimajo bodočnosti. Kajti današnja oblika vijoline je kar najbolj prikladna, nobena druga je ne more nadomestiti. Sicer pa ta oblika ni delo enega mojstra, temveč poeknšenj mnogih stoletij. Toda k skrivnosti! čim več inteligence, tem manj skrivnosti. Stradivari je bil patricij, njegovi predniki so zavzemali visoka mesta v Italijanski javnosti. Smemo trditi, da je bil naj-inteligentnejSi goslar klasične goslarske .dobe. Naobraženost mu je omogočila, ds se je poglobil v bistvo vijoline, namreč da ni delal iablonsko. temveč je hotel spoznati, kaj dela. Ni mu zadostovalo dobro, iskal je najboljše in to njegovo najboljše ni bila skrivnost, marveč skladnost. Njegovo delo se ceni kot najboljše delo klasične goslarske dobe. In ker je bilo delo najboljše, je tudi glas najboljši. _ Evo skrivnosti! Za Stradivarijem je bil najfinejši v Izdelkih J. B. Vuillaume, njegovi izdelki se približujejo Stradivarijevim po glasu in izdelavi. Poznal je skrivnost, da morajo biti gosli izdelane kar najbolj precizno, kajti akustika zahteva popolno harmonijo. Sicer pa vidimo, da so vsake dobre gosli tudi nad vse skrbno zgrajene. Dobe pa se še vedno ljudje, ki verujejo v skrivnost, navadno v lastno Škodo. So pa tudi taki, ki skrivnost oznanjajo; to so večinoma šarlatani, ki apelirajo na lahkovernost. So tudi taki, ki vse življenje iščejo skrivnosti, tem je skrivnost potreba. So pa tudi taki, ki pišejo o skrivnostih gosli cele knjige, gosli same so jim pa španska v§§. Rs—od on človek pa ae poans prav do-beae skrivnosti, on ve, ds so gosli aknpti-čen aparat m s tem je povedano vse, Podgorec KOLEDAR. Danes: Sreda, 2. jnffte 1990, taatorrčaoto Obisk Mer. Device, pravosievni: &. k> nfH. lede, DANAŠNJE PfW£DlTV£. Kino Matica: Sedem oriov. Kino Ideal: Kreoia. DE2URJ* LEKARNE. Danes m Jntrk Bohinc, Rimska cesta, Leostek, Resljeva cesta. Diplomske izpite so v junijskem termina 19£0 položiti na filozofski fakulteti v Ljubljani ti - le kandidati in kandidatinje: Antič Silva (zoologija in botanika); Borko Franc (slovenska književnost in primerjalna književnost): ČIC Ljudevit (srbskohrvatska krtfževnost m srbskohrvatski jezik); Fermevc LeHa (francoščina in primerjalna romanska gramatika) ; Gorjup Sla vi ca (francoščina m primerjalna književnost): Grad Anton (francoščina m primerjalna romanska gramatika); Gunde Marija (zoologija m botanika); rforvat Ivo (srbskohrvatska književnost in srbskohrvatski jezik); Jankovič Darinka (francoščina in primeri ama romanska gramatika); Jelene Slavica (uporabna matematika m teoretična matematika); Jurančič Janko (srbskohrvatska književnost in srbskohrvatski jezik); Košak Vincenc (slovenska književnost in primerjalna književnost); Krošl Antoi; (primerjalna književnost in obča zgodovina); K Vet Nikolaj (francoščina m primerjalna književnost); Mušfč Rudolf nemščina in primerjalna književnost): Pegan Giorgja (obča zgodovina ki uporabna matematika); Peterim Anten (teoretična matematika te uporabna matematika); Pire Vera (zoologija hi botanika); Potokar Josip (fizika tn fizikalna kemija): §kerH Olga (narodna zgodovina te obča zgodovina); Terdina Marjeta (nemščina te primerjalna književnost). Nebo v juliju Solnce se v juliju počasi vrača proti nebesnemu ekvatorju. S tem se krči tudi dan. Zemlja bo na svoji eliptični poti okrog somca jutri najbolj oddaljena od nJega, kar po nima na klrmatične razmere pomembnejšega vpliva. Začetkom julija je solnce v znamenju Raka, 23. JnHja pa preide v znamenje Leva. l4ma ie začetkom mioa nad nebesnim ekvatorjem, katerega prekorači danes. Najnižjo lego pod njim doseže °. mrifa. Potem se znova približuje ekvatorju rs ga prekorači 17. j ali) a. Najvišjo lego nad njim doseže 24. julija, na povratku pa preiev raci ekvator 30. julija. Lunine faze bodo. prvi krajec 3. julija ob 5.03, polna luna 1». julija ob 21.01, zadnji krajee 19. inrfia »b 0.29 hi mlaj 25. julija ob 21.42. Planeti: Merkur je v mHlu v neugodni legi za opazovanje. Venera je v sozvezdtn Leva na večernem nebu. Približuje se zemlji in njen dozdevni premer narašča. Začenja se torej ugoden čas za opazovanje Venere z manjšimi daljnogledi. Venera je podobna zdaj lani dva do tri dni po prvem krajcu. Začetkom julfia zahaja pred 22. uro, koncem meseca pa po 31. uri 11. j trii j a bo Venera blizu Neptuna, 28. julija pa nastane konjunkcija Venere z luno. Venera bo tri stopinje južneje, okrog 5H luninih premerov od lune. Ta nebesni pojav se bo videl zelo lepo tudi s prostim očesom, če bo jasno. Mars je v sozvezdrn Bika in vzhaja po polnoči. Je pa Še vedno tako oddaljen od zemlje, da ga z manjšimi daljnogledi ne moremo opazovati. Jupiter je v sozvezdju Dvojčkov in se prikazuje iz solnčnih žarkov koncem julija na jutranjem nebu. 24. julija bo Jupiter blizu lune. Saturn je v sozvezdju Strelca in je v juliju v najugodnejši legi za opazovanje. Včeraj je bil v opoziciji s somcem, obenem je pa zdaj najbližji zemlji. Vidi se vso noč. Opazovanje Saturna bo motila letos njegova nizka lega pod nebesnim ekvatorjem. Uran je v sozvezdrn Rib in vzhaja pred polnočjo. Neptun je preblizu so In ca, da bi se videl. Meteorji: Okrog 7. junija stopi v akcijo gnani roj Perseid, Radiant tega roja je v začetku v sozvezdju Kassiopeje blizu stalnice Omikron. Od 25. do 30. julija stopi v akcijo roj Aquarid z radiantom v sozvezdju Vodnarja bhzu stalnice Delta. Opazovanje meteorjev bodo letos podpirale temne noči, kajti 26. julija bo mlaj. Lega zvezdnega firma m en ta začetkom julija ob polnoči, sredi julija ob 23. in koncem julija ob 22.; na severovzhodu vzhajata Perseus in Kočijaž, na vzhodnem obzorju se vidi Skopec nad njim Andromeda in Pegaz, na jugovzhodu stojita nad obzorjem Vodnar in Kozorožec. nad nitma pa Delfin. Na jugu tik nad obzorjem ie Strelec nad njim Orel, v zenitu pa Lira hi Labud. Na Jugozapadu se nagiba k obzorju Škorpijon, nad njim so oa Gadonožec, Gad in Herkules. Dalje proti zapadu sta Krona in Bootes, na severozapadu se pa približuje obzorju Velika Medvedica. Več res oj treba. — Ati te ni sram, Pepček, je nadrl oče svojega sinčka. »Celo leto že hodiš v Solo, pa ne znaš več kot do deset šteti. Radoveden sem, kaj bo še iz tebe.c — Sodnik prj boksu, je smeje odgovoril nadebudni Pepček. Stalinova slika Rusije Obširno poročilo na kongresu komunistične stranke — Za mir m gospodarske stike z inozemstvom — Napredek industrijalizacije Na XVI. kongresu ruske komunistične stranke v Moskvi je imel Stalin političen govor, ki je trajal sedem ur. Izjavil je, da se nasprotja med zmagovitimi in prema* gani m i državami vedno večja. Zlasti raz« merje mod zmagovalci in Nemčijo bi se dalo ponazoriti s piramido, vrh katere so Amerika, Anglija, Francija in druge drža* ve z Youngovim načrtom in na kateri je napis: »Plačaj.« Cisto spodaj pa leži Nem* čaja, izčrpana v prizadevanju, da plača za* htevane visoke reparacije. Bilo bi smešno verjeti, da bo mogla Nemčija v najbliž* jih letih plačati 20 milijard mark brez več* jih socijalnih pretresljajev. Tudi odnošaji med imperijalističnimi državami in kolo* nijalnimi deželami se poostrujejo. Neod* visna Kitajska je razdeljena v interesne sfere. V južni in srednji Kitajski divja krvava vojna generalov, katero financirajo evropske in ameriške države. Ni dvoma, ds bi mogla samo sovjetska republika re* siti Kitajsko končnega propada. Potem je Stalin karakterizira! medna* rodni položaj svojetske Rusije, češ, da sta vidni dve tendenci v odnošajih tujih držav do sovjetske republike. Nekatere kapitalistične države skušajo popraviti številne napake kapitalizma na račun po* ložaja sovjetske republike in iz tega iz* virajo izzivalni napadi na sovjetsko Ru* saj© in priprave na intervencijo. Najzna« čilnejša predstavnica te tendence je seda« njt Francija, med militarističnimi država* mi sveta najagresivnejša militaristična dr* žava. Druga tendenca si prizadeva ohra* niti s sovjeti prijateljske zveze, kar je po* sledica naraščajoče politične in gospodar* ske moči sovjetske Rusije in njene spo* sobnosti za obrambo. O predvojnih dolgovih je Stalin izja* viL da je sovjetska politika v tem pogle* dn docela jasna. Pod pogojem, ds nam bodo dovoljeni krediti, smo pripravljeni plačati majhen del vojnih dolgov, katere bomo smatrali potem za dodatno jamstvo kreditov. Brez tega pogoja pa ne moremo ničesar plačati. Pravijo. da holjševiška propaganda ovira normalne odnošaje med sovjetsko Rusijo in drugimi državami. Toda to je v resnici samo pretveza za propagando, katere cilj je intervencija. Pravijo rudi, da je kamen spodtike naša sovjetska uprava, kolektivizacija, boj proti kulakom (bogatim kmetom), proti* verska propaganda ter boj proti škodljiv* cem in protirevolucijonarjem. Kolektivi* zacija, boj proti kulakom in protiverska propaganda je nepobitna pravica delav* cev in kmetov, določena z na$o ustavo. Ustave se pa moramo in se bomo strogo držali. Končno je Stalin izjavil: Naša politika je politika miru m gospodarskih stikov z vsemi državami. Posledica te politike je zboljšanje ocLnošajev z mnogimi državami in sklenitev mnogih trgovskih, tehničnih in pomožnih pogodb. Posledica te poli* tike je tudi, da se je sovjetska Rusija pridružila Kelloggovemu paktu in da je podpisala v duhu tega pakta znane proto* kole s Poljsko, Rumunijo, Litvo in drugi* mi državami ter protokol o podaljšanju pogodbe o prijateljstvu in nevtralnosti s Turčijo. Posledica te politike je dalje dej* ' stvo, da se nismo dali sovražnikom kljub provokaciji in izzivalnim napadom zaple* sti v konflikt. To politiko bomo vodili tudi v bodoče z vsemi silami in z vsemi sredstvi. Nočemo niti pedi tuje zemlje, toda tudi svoje zemlje si ne damo vzeti niti koščka. Stalin je govoril tudi o notranjem položaju sovjetske Rusije. Dejal je, da se kaže v nasprotju s kapitalističnimi državami v sovjetski Rusiji napredek narodnega gospodarstva in nazadovanje števila brezposelnih. Industrija se je dvignila in pospešila tempo svojega razvoja, težka industrija si je opomogla. Socijalistični sektor Industrijske delavnosti kaže nov napredek. V poljedelstvu so nastala nova državna in kolektivna gospodarstva. Pomanjkanje žita je v bistvu odstranjeno. Glavne mase kmetov so se obrnile h kolektivnemu gospodarstvu in odpor kulakov je bil strt Letos bo znašala letina najmanj 113 do 114 % pred* vojnih letin, kapaciteta industrije se je pa povečala v primeri s predvojno aa 180 %. Zunanja trgovina je dosegla letos najmanj 80 % predvojne količine. Narodni dohodki so znašali M milijard rubljev. Razvoj narodnega gospodarstva gre v sovjetski Rusiji v smeri industrijalizacije. Letos je znašal delež industrije na celokupni proizvodnji 53 %, delež poljedelstva pa 47 %. Investicije v industrijskem sektorja javnega gospodarstva masa je 4.275 milijonov rubljev, v privatnem sektorju ee pa padle za 19 %. Petletni gospodarski načrt bo uresničen v štirih letih, v mnogih gospodarskih panogah pa eelo v treh letih aH še eelo prej. Gmotni in kulturni položaj kmetov in delavcev se je temeljite zboljial. Kot aktualne naloge sovjetskega režima je naštel Stalin med drugim ustanovitev primerne baze surovin, boj proti birokratizmu, povečanje proizvodnje, zboljšanje preskrbe prebivalstva z živili, večjo osebne avtoriteto in odgovornost vodilnih činiteljev v podjetjih, nadaljevanje kolektivizacije in odstranitev kulakov. Posledice poanlajevj — Od! česa si se tako posta/rad, pri-flertefj? — Moja stara so jo dalo poiitliajdffci. Stavbno gibanje v Ljubljani Stavbna podjetnost je v pomem razmahu Stev. 147 »SLOVENSKI NAWOP«, 4«# ?. JmRj» i«« strni 3 Vsako sredo, soboto in nedelj« dneve radio koncert v hotelu ,Bellevne*. Izborna pijača in prvovrstna kuhinja, najlepša razgledna točka v Ljubljani. — Krasne tujske sobe, sele prijetne bivanje za letoviscarje. — Penaion IMn «5. Interurban telefon 3042 Dnevne vesti -rr* Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani razpisuje za histološki inštitut na medicinski fakulteti Hitjio dnevničarja - laboranta. Prošnje je treba vložiti do 16. t. m. — Kongres slovenskih srednješolcev v Beogradu. Po vsesokolskem zletu so se zbrali v Beogradu srednješolci slovanskih držav, da se pomenijo o svojih stanovskih zadevah. Kongres, ki se je pričel danes, se vrši na pobudo češkoslovaških srednje* šol cev. Vsaka prijavljena srednja šola je poslala na kongres po dva dijaka. V Beo« gradu se je zbralo nad 6000 srednješolcev Samo češkoslovaških srednješolcev je okrog 3000, ruskih srednješolcev iz Če* akoslovaške pa 400. Namen kongresa je poleg drugega ustanoviti vseslovanski ča* sopis za srednješolsko dijaštvo, v katere* ga bodo pisali srednješolci v svojem je* zflcu, tako da bodo zastopani v njem vsi slovanski jeziki. Srednješolci iz Brna so ▼zeli s seboj krasen venec, katerega polože na grob našega neznanega vojaka. Kongres bo trajal do sobote. — Osebna vest. Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton R o g i n a nastopi danes svoj letošnji odmor. — Razpisane službe. V zdravilišču na Golniku ie razpisano mesto pomožnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 31. t m. pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje. Higijenski zavod v Ljubljani razpisuje mesto sanitarnega inženjer-ta v 9. ali S. skupini I. kategorije pri Higi-lenskem zavodu v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti do 20. t m. — Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje službo banovinskega cestarja pri okrajnem cestnem odbaru v Trebnjem in sicer cestarsko mesto na cestni progi Pluska - Dobr-nič - Mirna peč. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 11 z dne 2. t. m. objavlja odredbo o ustano* vitvi syetinjo za pospeševanje poljedel* stva, natečaj za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije in sicer mladeničev, ki so dovršili 6., 7. sli 8. razred gimnazije sla realke ter 'majo zrelostni izpit, in na* tečaj za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije in sicer mladeniče, ki so dovršili 4. razred gimnazije ali realke ter imajo nižji tečajni izpit. — Profesorski kongres. Glavna uprava jugoslovanskega profesorskega društva obvešča udeležence profesorskega kongresa iz drugih krajev, da bodo stanovali med kongresom v Dijaškem domu. Vse informacije se dobe pri pooblaščenih prciesor-jin TI. moške gimnazije v Beogradu. — Smrtna nesreča brata akad. slikarja Maleša. V Pečuhu se je pretekle dni smrt* no ponesrečil 35letni brat akademičnega sKkarja Maleša Franc Maleš. Zaposlen je bil ves čas po vojni v tamošnjem rudniku. Ko je kot delovodja ogledoval jamski objekt, če je dovolj podprt s trami, se je leseno ogrodje nenadoma zrušilo in ga za* sulo obenem z dvema tovarišema Enega so po enournem izkopavanju rešili, d očim . sta bila ostala dva že mrtva. Pokojni Ma* leš zapušča ženo in enega otroka. Nesreča je tem bridkeje pretresla Maleševo rod* bino, ker se je pokojnik odpravljal na daljši odih v domovino v svoj rojstni kraj Kamnik. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca junija 1930 sledeče prispevke: 1. Podružnice. Kranj 3010 Din, Tržič 2000 Din, Rogaška Slatina Din 1234.50, Celje ž. 1500 Din, Brežice 600 Din, Trbovlie m. 1100 Din, Novo mesto ž. Din 1182^0, Borovnica 355 Din, Ljubljana, šentp. ž. 505 Din; skupaj 10.487 Din. — H. Nabiralniki. Joško Jelačin, Ljubljana, Dolenjska cesta, 42 Din. — III. M o n-signor Toma Zupana sklad: žen. podružnica Celje 1000 Din, podruž. Kranj 600 Din,- skupaj 1600 Din. — IV. Razni prispevki, dr. J. Gregorin, Ljubljana, 100 Din, A. Hafner, Skofja Loka, 50 Din, šolska mladina Markovci Din 131.50, M. Bergant, Ljubljana, 100 Din, Jos. Tušak, Sv. Anton, 100 Din, T. Domicelj, Maribor, 100 Din, M. B. 1Q0 Din, Kolinska tovarna, Ljubljana, 250 Dfn; skupaj Din 931.50. — Vsota vseh prispevkov Din 13.660.56. 392 _ 4. Julija, na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, naj skrbijo CM podružnice in druga narodna društva, da zaplapolajo na vseh gričih in vrhovih naših gora kresovi. Ti kresevi oja-čajo narodno in državno samozavest med ljudstvom v obmejnih krajih, našim zasužnjenim bratom in sestram na severu in jujrn pa naj bodo dokaz, da nismo pozabili na nje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno hi vroče in da kra* jevne nevihte niso izključene. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Splitu in Beogradu 31. ▼ Ljubljani in Sarajevu 30, v Mariboru in Skeplju 36 stopinj. Davi je kazal barome* ter v Ljubljani 758.8 nun, temperatura je znašala 18 stopinj. — »Ženski Ust«. Preje!! smo 7. številko »Ženskega lista«, mesečnika za medo, zabavo in gospodinjstvo, ki Izhaja že peto leto in katerega urednica je ga. Zagorka. Ta številka prinaša poleg lepih vzorcev več vzorcev otroških oblek, moderna ročna dela itd. Bogat krojni vzorec, ki je priložen vsaki številki »Ženskega lista«, prinaša kroje modernih oblek in plašče v Med članki naj omenimo poleg uvodnika razpravo Vere Kopačeve, »Žena te ženske« in pismo Nine Vavra »2enskemu listu«. V drugjh člankih se razpravlja važnih socijalnih in kulturnih vprašanjih, ki zanimajo žensko kot mater, gospodinjo in ženo. V rubriki »Gimnastika« prinaša ta številka s slikami podrobna navodila, kako se najlažje naučimo plavati. Zelo obsežen je oni del, v katerem so nasveti za gospodinjstvo in kuharski recepti. »Ženski list« stane četrtletno 45 Din in se naroča pri upravi Zagreb, Samostanska ulica 2-1. — Razkrinkana mazačka. V Mali Pakl pri Karlovcu živi starka Bara Teslič, k! se bavi z mazaštvom. Zdravila je razne bolezni in k njej so zahajali seljaki iz bližnje in daljne okolice. Te dni je prišel k njej tudi mlajši moški, ki je tožil o bolečinah v pljučih in o neprestani mrzlici. Starka ga je pregledala, dejala, da mu da lahko samo zdravilo proti zbadanju v pljučih, proti mrzlici pa je najboljše zdravilo urin. Zatrjevala je tudi, da je zaradi velikega števila bolnikov izčrpala zaloge zdravil. Bolniku je dala neko zdravilo, za katero ie zahtevala 10 Din, dejala pa je, da tega ne sme nikomur povedati. Toda dozdevni bolnik se je nenadoma predstavil kot dr. Branimir Bival iz Karlovca. Zdravnik je uvedel preiskavo in našel še več stekleničič »zdravih, katere je zaplenil, starko pa zaradi mazaštva ovadil orožnikom. — Mož ustrelil leno in sebe, V Borovu pri Tuzli se je te dni odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Železniški čuvaj Mirko Krča se je spri s svojo ženo, med prepirom je potegnil iz žepa samokres in ustrelil ženo v prsa. Žena je bila takoj mrtva. Videč strašne posledice svojega dejanja, se je Krča ustrelil v glavo. Prepeljali so ga v bolnico, toda med prevozom je umrl. Vzrok prepira je bila ljubosumnost. Dražba lova. Lev občine Mala gora se bo oddajal v zakup za dobo od 1. avgusta 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v soboto 19. L m. ob 11. pri okrajnem glavarju v Kočevju. — Dve nesreči. Davi so si trije fantje, med njimi mehanik Ladislav S., izposodili nekje v Vodmatu motorno kolo in se podili ž njim po mestu in okolici. Vožnja pa je nesrečno končala, kajti motocikel se je prevrnil in vsi trije so padli z njega. Ladislav se je občutno pobii na nosu in so ga morali prepeljati v bolnico. Finale pa bo na policiji, kajti fantje so si motorno kolo izposodili brez vsakega dovoljenja. — Rado Pavletič, sinček učitelja z Vrhnike, Je včeraj popoldne pri obiranju češenj padel z drevesa in si zlomil levo nogo. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Ljubavna tragedija. V soboto zvečer se je v novosadskem pristanišču odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Bolgarski emigrant Jordan Daskalov, ki je živel v mestu kot vrtnar, se je nedavno seznanil s 351etno vdovo Marijo Steričevo, s katero je živel v divjem zakonu. Daskalov pa je bil zelo ljubosumen in zato sta se z vdovo često prepirala. Nedavno je zalotil vdovo pri vodnjaku v pogovoru z neznanim moškim. Ženo je ozmerjal, nič hudega slutečega neznanca* pa pretepel. V soboto zvečer se je hotel Daskalov z vdovo odpeljati na sokolski zlet v Beograd. Vkrcala sta se na parnik. Žena je možu dejala, da so mornarji čedni fantje. To je Daskalova tako razjezilo, da jo je pograbil in vrgel v vodo ter sam skočil za njo. Žena je v vodi klicala na pomoč, Daskalov ji je pa tiščal usta in jo skušal potegniti pod vodo. Več mornarjev je takoj skočilo v vodo in posrečilo se jim je rešiti vdovo, dočim je Daskalov utonil. Iz Ljubljane —lj Odhod ljubljanskih skavtov na Gorenjsko. Davi ob 7. je odpotovalo 35 ljubljanskih skavtov v Bohinj, kjer bodo bivakirali več tednov. Druga skupina skavtov odpotuje prihodnje dni v Kronovo na Dolenjsko, tretja pa odide na morje. Našim vrlim skavtom želimo na počitnicah obilo zabave in razvedrila. —lj Na morje se odpelje nocoj prva skupina revne ljubljanske dece, ki js rašlje pod vodstvom že izkušene dobre počitnir ške mamice ge. Gašperlinove Kolo jugoslovenskih sester letos že v lastni, prekrasni Dom Franje dr. Tavčarjeve v Kra-Ijevico. —Ij Današnji živilski trg. Današnji živilski trg je bil z blagom dobro založen, zlasti pa je bil velik dovoz sočivja, zelenjave in sadja. Cene zelenjavi in sočivju so deloma padle, deloma pa so ostale nespremenjene. Trg je bil danes tudi bogato založen s češnjami, marelicami in jagodam!. Češnje so prodajali različno: navadne domače po 2 do 3 Din liter, boljše domaČe od 3 do 6 Din kg. Štajerske in druge češnje so od 8 do 14 Din kg, po kakovosti. Marelice so prodajali po 12 do 14 Din kg na drobno, na debelo pa po 10, breskve po 32 Din kg. hruške 5 do 8 Din itd. Na trgu so se tudi pojavila prva jabolka, ki jih je prodajal Bucik po 12 Oin kg. Rdečih jagod je bilo na trgu zelo malo. Večinoma so bile razprodane že v zgodnjih jutranjih urah. Borovnice so prodajali po 2 Din liter. Kupčija je bila zelo živahna. —lj Kreditni zavod za trgovino in industrijo bodo prebellll. Davi so začeli v Prešernovi ulici postavljati stavbni oder pred palačo Kreditnega zavoda za trgovino Ig industrijo. Zavod bodo prebelili. —lj Dva mlada bela psa s črnimi tisami sta se v sobote med nevihto zatekla na Golovec v restavracijo »Visoko«, kamor naj ju pride lastnik iskat En kuža ie krat- kodlak, drugi kodrast in dolgodlak, pasma pa pri obeh promenadna- -sslj Akad. pevski seor ima neeej skupno vajo in važen razgovor, od katerega he odvisne, sli nadaljujemo s aamarava-aim delom ali pa prekinemo do novega šolskega leta Pridite vsi! Odbor. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. ZAJBC optik, Ljubljana, Stari trg t. 13 NAJNIŽJE CENE in največjo »slogo rasne kuhinjske posode emajlirane in aluminijaste priporoča tvrdka z železa les STANKO FLORJANCIC Ljubljena Sv. Petra cesta 35. Iz Celja —c Strelska družina v Celju. V ponedeljek zvečer se je vršil v Celjskem domu letni občni zbor celjske Strelske družine, ki je bil prav dobro obiskan. Vodil ga je predsednik g. polkovnik Vojislav Kostič, ki je podal po pozdravu smernice dela novega odbora Ustanovliena bo posebna omladinska in damska sekcija, obenem pa se bo forsiralo tudi nabiranje novega članstva. Mladini se bo skušalo po skrajnih močeh nuditi čim večje ugodnosti glede teoretičnega in praktičnega vežbanja v streljanju. Strelske vaje za članstvo se bodo vršile ob nedeljah in bo vodstvo celjskega mestnega avtobusnega podjetja naprošeno, da bo uvedlo ob nedeljah avtobusni promet po znižanih cenah med celjskim kolodvorom in vojaškim streliščem v Pečov-niku pri Celju. Izvoljena je bila dosedanja uprava, ki se je takoj konstituirala takole: predsednik g. polkovnik Kostić, podpreds. sreski načelnik g. dr. Hubad, tajnik g. po ručnik Zečevič, blagajnik g. Kranic odborniki pa so gg. major Bojič, prof. Mrav-Ijak, dr. Vičar in dr. Rebernik, ki pa bo odstopil, čim bo omladina imenovala v od bor svojega zastopnika. Občni zbor je po tekel v najlepšem redu in je upati, da se bo Strelska družina v Celju razvila do onih meja, kakor jih mora po svojem programu in smislu gotovo doseči. Želimo ji čim več uspehov. —c Gotova sreča vas čaka, samo pptru diti se morate v celjsko podružnico »Jutra* in si izbrati izmed srečk svoje številke Žrebanje bo že 8. julija, zato nikar ne okle vaj te. —c Rogaška Slatina - Celje - Dobrna. Poleg dosedanje zveze iz Dobrne skozi Celje v Rogaško Slatino, t. j. ob 11.55, iz Dobrne skozi Celje 12.45 v Rogaško Sla tino ob 14.20 bo od 1. julija do 31. avgusta le v sredah, sobotah, nedeljah in praznikih vozil večerni avtobus, ki odhaja iz Rogaške Slatine ob 19.55 skozi Grobelno ob 20.40, skozi Celje bo vozil ob 21.25 v Do brno 32.15 ter se vračal še isto noč ob 22.30 v Celje. — Gostje iz Dobrne bodo imeli torej kakor doslej, opoldan takojšnjo zvezo v Rogaško Slatino, zvečer pa iz Ro gaške Slatine skozi Celje v Dobrno, Ce liani pa tudi zvečer ob 22.30 povratek v Celje. —c Sestanek vpokojenega učiteljstva iz Celja In okolice bo v soboto dne 5. julija. Ob 16. uri odhod iz Celjskega doma v predilnico v Gaberju. Odmor v gostilni Grah —c Pevratek Sokolov. V ponedeljek m včeraj se je večina celjskih Sokolov in Sokolić vrnila zdrava in čila domov. Tuđi češkoslovaški Sokoli so se vračali, iskreno pozdravljeni na kolodvoru, v svojo domovino. Del bratskih češkoslovaških Sokolov pa je uporabil priliko zleta in je oste* še nekaj časa v naši državi, v kolikor mu pač dopuščajo letni dopusti. Iz Laškega — Cerkvena proslave pri sv. Mohorju. V nedeljo 13. t. m. se proslavi pri sv. Mo horju 525-letnica obstoja tamkajšnje cer kve in blagoslovljenje novih cerkvenih zvonov, ki so jih te dni pripeljali. Postavljene so bile nove orgije, cerkev je zunaj in zno traj prav čedno obnovljena in prepleskana Peričakujemo za to redko slavnost iz raznih zunanjih krajev mnogo gostov. Razne obnove, ki so stale nad 80.000 Din, sta iz brala neumorna cerkvena ključarja gg. šon Ivan in Deželak Blaž. Cerkveno slavnost bo vodil mons. g. dr. Franc Kruljc iz Laškega, od koder se bo udeležilo pevsko in godbeno društvo te izredne cerkvene slav-nosti mučenikov sv. Mohorja in Fortunata, ki sta pokopana v kapeli šmohorske cerkve. Slavnosti se udeleže gostje iz Griž, Žalca, Laškega ia iz Liboj. Ali je to mogoče? Neka herlinska gramofonska družba je široko razpravljalo o načinu proslave. Na drugem, t j. zadnjem sestanku, ki je bil sklican v ta namen se je sklenilo, da naj povabila te dni štiri ljubljanske pevce, da j napravita sklep o proslavi najpreje mestna bi zapeli za njene plošče nekaj slovenskih občina in Meščanska korporacija. Sele te-kvartetov, umetnih in narodnih pesmi. Dasi gre družbi le za kupčijo, dobiček, bi vondar morala biti pri izberi korporacije, ki naj reprezentira našo slovensko pesem na gramofonskih ploščah. jako previdna. Gospodje, ki so bili v Berlinu, so sicer vsak zase jako dobri pevci ter imajo lepe, mlade glasove, vendar jih dozdaj še nismo nikdar čuli — izvzemši zelo ponesrečen nastop v ljubljanskem radiu pred odhodom v Berlin! Kakor smo informirani, se doslej sploh niso vadili v kvartetskem petju ter je njihova formacija zgolj slučajna, da zadosti interesom berlinskega podjetja in _ lastnim! Od pevskega kvarteta pa. posebno od onega, ki naj reprezentira našo slovensko pesem pred tujim svetom, zahtevamo vse kaj več, kakor da se slučaj-uo snide. Kvartetsko petje zahteva skladne glasove, predvsem pa pevskih vaj in zopet vaj, da se doseže lepo kritje posameznih glasov tako, da zveni petje ubrano. Vsega tega pa gospodje, ki so šli v £ erlin, niso imeli. Glasovi niso homogeni, dasi simpatični, glavno, kar jim je manjkalo, pa je vaja. Vemo, da se vežbajo pevski kvarteti leta in leta, najmanj pa 5—6 mesecev, ako naj vzorno nastopijo. In vzorni nastop zahtevamo brezpogojno od onih, ki gredo z našo lepo pesmijo v tujino! Berlinska gramofonska družba bi se pri količkaj dobri volji na merodajnih mestih v Ljubljani _ vodstvu konzervatorija ali pri obeh pevskih zvezah — kaj lahko informirala, kateri pevski kvartet — hvala bogu jih imamo w Ljubljani nekaj prav izvrstnih _ bi ji za omenjeni nastop mogla priporočati. Zato je bilo skrajno neprevidno izbrati povsem neznane gospode, ki skupno še nikdar niso nastopali. Oni štirje pevci pa, ki so tako lahkomiselno izpostavljali slovensko ime, so naši stvari sigurno škodovali ter bi jih morala društva, v katerih so včlanjeni, klicati na od-odgovor. Pevec. 700 letnica Kamnika Kamnik, 1. julija. O proslavi 700-Ietnice in obširnih načrtih ob priliki proslave smo že poročali. 25. junija je objavil v >Slov, Narodu« nekdo pripombo šaljivega Kamničana, ki je prav zadovoljen, če se bo čez 100 let proslavila raje 800-letnica. 30. junija pa čitamo v istem listu informacijo, zakaj se je proslava ^preložila«. Vzrok naj bi bil splošna zaposlenost kamniških činiteljev pri raznih prevažnih problemih, kot so n. pr. cesta črna—Pod-volovljek—Luče. cesta ali električna železnica Stahovica—Kamniška Bistrica, dalje železniška zveza gornje Savske in gornje Savinjske doline skozi Kamnik itd. V resnici je r»a vzrok popolnoma drugačen Na dveh sestankih, ki jih je sklical mestni župan g Kratnar. se je na dolgo in daj, ko bi ta dva faktorja bila a svojimi sklepi pripravljena tudi finančno podpreti izvedbo dostojne proslave 700-letnice mesta, naj bi se izvolil širši odbor, obstoječ iz zastopnikov mesta, korporacij in drugih. Kolikor nam je znano, je sklenila mestna občina da *e bo proslava vršila, manjka pa pristanek Meščanske korporacije. Po tem sestanku se na izvedbi proslave ni več delalo provizorični odsek se je kar sam razšel in kakega sklepa, da se bo proslava vršila 1. 1931.. sploh ni in ga ni moglo biti. Vzroki, ki jih navaja pisec notice v »Slov. Narodu«, niso niti najmanj vplivali na izvedbo proslave, kajti cesta v Luče je itak zaenkrat odložena, izvedba ceste aH železnice, ki jo bo gradila Meščanska korporacija, ne bo okupirala drugih moči, o železnici, ki bi tekla iz zgornje Savske v zgornjo Savinjsko dolino skozi Kamnik, že dve leti ni glasu, delo za organiziranje tujskega prometa je osredotočeno največ na tajništvo TPD, ki posluje vzorno, kopališče se je pa pričelo graditi šele pred enim mesecem in bo koncem tega meseca gotovo. O prekomerni zaposlitvi kamniških činiteljev torej ne more biti govora. Da, ako bi za proslavo 700-letnice položili temeljni kamen novi soli in imeli na razpolago gotovo glavnico kapitala, tako da bi se gradba prepotrebne atavbe lahko pričela takoj po proslavi in ako bi se imelo res še na kaj pokazati, kar bi značilo 700-letm obstoj mesta in njegov napredek, tedaj bi merodajni činitelji morda kljub vsemu »zaposlenju« z veseljem prijeli za delo v proslavo 700-letnice mesta. Toliko v odgovor na informacijo v 3>Slov. Naroduc. »Kamničan, ki misli živeti še ste let...« je imel pa prav... R. K. Trpinčenje živali Par minut pred polnočjo med nedeljo in ponedeljkom je neki kočija? kruto pretepal in podil konja po Gosposki ulici. Od samih udarcev je nesrečna žival dirjala t galopu vsa zbegana na desno in levo. Ljudje so vstajali iz postelj, hiteli na okna in se zgražali nad tem surovežem. Kdor je spoznal dotičnega kočijaža, naj ga naznani, da dobi zasluženo plačilo. Sicer je pa Gosposka ulica pasaža vseh pijancev in razgrajačev. Stanovalci po osle noči nimajo miru. Pijanci razgrajajo tu kriče, da odmeva daleč naokrog. Tudi trezni pasanti kar najbolj glasno govore, ne pomislijo pa, da se vsaka beseda sliši t stanovanja pri odprtih oknih. Poklicani faktorji naj postavijo v to prometno ulico stražnika, da kalilce nočnega miru naznani, da bodo primerno kaznovani, dele potem bi se morda naučili obzirnosti in takta napram drugim. Propagira se nase me- sto kot letovišče, tujci bi se pa kaj kmalu zahvalili za tako nemirno letovišče, ker bt ponoči ne mogli zatisniti oči. Prizadeti. Osveta. Upnik: Je gosood doma? Skiga: Da, kar izvolite skozi tate vrata. Upnik presenečeno: Danes pa trt to izredno ftiro. —Gospod si bo v bodoče prejna-sfcfl zmerjaj me tako, k;akor me je davi. Nova shižiOnJa. — ki da ne pozabim, za večerjo nam pripravite vedno samo soSivie, ker maste ne jemo. — To rtič ne de, mStostrva. mask) vooem jaz namesto vas, saj ga imam zefio rade. Žrtev vprašani*, as Plardon, ntftoativa, hotel sem vas vprašati, adi b vzeli za moča popolne-8t ^•Pjfia, ea bi niJ seše bogat? na os? Km ste hnmM — Službeno iz LNP. Drevi ob 30, se$| poslovnega, ob 21. pa seja upravne^ od-oora v Delavski zbornici. — Kolesarski klub Ribnica priredi v nedeljo^ dne 6. julija t. 1. klubsko kole; sarsko dirko in sicer — za novince na progi Ribnica;K.očevje in obratno, km 32. za juniorje na progi Ribnica/Turjak in obratno, km 46 in za glavno skupino na progi Ribnica-Ljubljana in obratno 95 km. — Motokolesarski klub »Ilirija« v Ljubs ljani. Drevi ob 20. odhorova seja in se* stanek članstva v klubskih prostorih re; stavracije »Novi Svet«. Zaradi razdelitve funkcij in jVatrebnih odredb za nedeljsko motocikliško &rko se pozivajo g. odbor* niki in članstvo k sigurni in točni ude* ležbi. Predsednik. — Kolesarski klub »Edelweis 1900« v Mariboru praznuje v nedeljo 6. julija 30Ietnico ustanovitve kluba ter priredi v dneh 5., 6. in 7. julija velike kolesarske slavnosti. V nedeljo 6. julija je razpisana »Jubilejna dirka« na progi Maribor=Slov. Bistrica in nazaj km 30. — Triglavski pod* odbor poziva celokupno članstvo, da se te pomembne jubilejne slavnosti udeleži s svojimi člani. — Motocikliške medklubske hitrostne dirke priredi motokolesarski klub ^Ilirija« v nedeljo 6. julija t. 1. v Novem mestu. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Avtobusi bodo vozili iz Novega" mesta k cilju vrh Gorjancev in zato je pričakovati mnogo* brojnega poseta športne publike iz Ljub* lj sne. — »Triglavski kolesarski pododbor« razpisuje ra nedeljo, dne 13. julija t. 1. medklubsko .-lesarsko dirko na progi Ljubi janasJesc ni ce, obenem se vrii klub* ska dirka kolesarske sekcije »S. K. Brat« stvo Jesenice« na progi Jesenice*Lesce in obratno 30 km. Po dirki skupm izlet ko* lesarje in naotociklistov na Bled. — V nedeljo 2C. julija, povodom športnega dne S. K. Diska v Domžalah, so razpisane medklubske kolesarske dirke na progi Domžale«Vransko in obratno. — V nede« ljo, dne 27. julija velike propagandne dir* ke v Kočevje, povodom proslave 6001eti niee mesta Kočevje. — Vse dirke so med* klubske z otvorjenim startom za vse čla* j ne klubov, včlsnjenrib v Koturaškom Sa* j vezu kraljevine Jugoslavije. Za vsako I dirke raapešlje Triglavski pododbor vsem »£*vezn*m« klubom podrobne razpise. Zanimiv proces Mondeni Pariz nestrpno pričakuje senzacije v obhJci procesa, kakršnega menda se ne pozna sodna praksa. Junakinja procesa je slavna pevka Mana Sh en al ova, popularna rn arraTne-nita zHa-sti zato. ker je peila raz stopnišče vek-«ke opere marseljezo istega večera, ko je bflo sklenije.no med Nemčijo in Fraiv o jo premirje. Pevka je naročila -pred letom dni pri svoji molistki 30 klobukov za 5000 frankov. Modi stika >e pač morala vedeti, da ima pevka kostanjeve lase. Po barvi las >e izbrala za rvje-ne klobuke barve in okras'ke. Vas navdušena .e začela pevka klobuke pomerjati. Pri petem je zaškripate, z zobmi, pri desetem ie prebredeiia. pri petnajstem je zard-ela, dvajsetega je pa že trešci'la na da. ,n pohodila. Nobeden se namreč nj trjema! z barvo njenih las. Vse klobuke je poslala nazajj, češ, da ne plača modistki rciti beliča-Pri tem je pa menda pozabila na nekaj važnega, kar bo gotovo pred sodiščem v prid modistki. Pozaenega su.'tarna Mulei Jiisufa. Ta paša, ki preživi vsako leto štiri mesece v Franciji, kjer živi razkošno življenje veilikega bogataša, oblečenega brezhibno po naj-novejš. evropski modi, ne skrbi samo za svo-jo ofcftast nad maroškimi plemmi, temveč tudi za povečanje svojega bogastva. Za kopičenje zlata in draguljev skrbi posebno vestno in nobeno sredstvo mu nd preniizkotno, če se mu obeta masten dobiček. Bogataši ga sov-ražijo, toda obenem se ga boje in nOhova mržnja se kaže samo v zabavljanju in obrekovafnja na sikrivaj. Javno se nihče ne upa nastopiti proti njemu. V politiki zna paša spretno vpreči razne intrige in izne- človek na zemlje Tudi če bi človeštvo premagalo vse .-hnicne ovire, bi človek ne mo* gel poleteti na drugo nebesno telo. To dokazuje inženjer Goldenweiser. Ne* premagljiva ovira j. namreč v tem po* gledu čoveško srce. Človeško srce je črpalka, ki poganja s pomočjo srčnih mišic kri v žile. Delovanje srca je v neposrednem razmerju s težo krvi. Kri človeka *ehta okrog 5 kg. Srčne mišice so tej funkciji primerno prila* godene. Teža vseh teles je odvisna od gravitacije zemlje. » Na planetu Jupitru, ki je 1200krat večji od naše zemlje, je gravitacijska sila temu primerno večja in človeška kri, ki bi jo moralo srce dovajati tele* su, bi tehtala tam 1000 kg. Jasno je, da naše srce ni prilagođeno takemu napornemu delu. Če bi človek srečno prispel na Jupiter, bi takoj umrl, ker bi se obtok krvi ustavil. Katastrofah ne posledice za človeka bi imelo tudi znatno znižanje zračnega pritiska, ka* terega smo vajeni na zemlji. Znano je, da so že mnogi umrli, čim so do* segli izvestno višino nad zemljo. Umrli so zato, ker so jim počile krvne celice. Pritisk zraka naše atmosfere tvori nekakšen trd obod, ki ščiti naše nežne celice in jim daje izvestno silo odpora. Če ni tega oboda — in to bi biti se svojih nasprotnikov. Njegovo bogastvo je res neizmerno. Mož ima veliko palačo, pravljično in razkošno opremleno, ogromna zenuljišča in rudnike. poleg »tega je pa še deirkičar mnogi b bank. Živi živitienje orijerrtatekega mogotca. Nedavno je priredi v svoji palači svečanost, med katero so kon-centiirali najboljši pariški glasbeniki. Med njegove nauzvestejse pomočnike spada poglavar Kayd iz Tel u veta, ki ;'e t udri zelo bogat. Ce hoče paša povečati svoje bogastvo, se ne ozira niti na svoje narožje prijete Ve ali sorodnike. Nedavno je prosti svojega brata, naj mu proda obširne nasade otrv. Brat je prošnjo očitat, toda paša ga je dal aretirat in izpustil ga je šele čez 6 mesecev, ko je bi'la kupna pogodba podpisana. Paša je zvedel, da ima bogataš Mustafa mnogo dukatov. Mustafa pa nr ustregel njegovi želji in zato ga le paša obdržal v svoji palači, kjer »g ge dolgo gostil s kruhom in vodo. Zadeva je prišla v javnost in takoj je biila uvedena preiskava. Jetnik Mustafa si pa n upal povedati resnice, ker |e dobro vedel, kaj ga čaka v tem primeru. Zato se je zlagal, da je pri paši v go-steh. Slednjič je Mustafa iz-pc^niil sv^o cibloubo in zdaj sta s pašo baje najboljša prijatelja. se zgodilo, čim bi prišli iz naše atmos= fere — ne vzdrže celice krvnega pri* tiska in morajo popokati. Meje moči mišic našega srca in sila odpora naših krvnih celic sta torej dve nepremag* Ijivi oviri na poti v medplanetarni pros stor. Iz tega sledi, da je človek pri? klenjen na zemljo in da so vse sanje o poletu na druga nebesna telesa za* man. Sejem nevest V star h časih so prjrejaii v Belgiji med bin>koštnimi prazniki v mnogih krajin sejme, na katerih so prodajali neveste. Največji in najznamenitejši sejem nevest je biJ v mestu Ecaussd-nes. Zadnja leta se je pa ta navada opustila in ohranil se je samo še ecaussiin-sk: sejem, katerega so pa prirejah" v močno skrčenem obsegu. Šele letos je ta originalni sejem zopet oživel in zasloveli in sicer po zaslugi društva za pospeševanje zakonov, katerega agilna predsednica je gospodična Bascerae-rova. Društvo je začelo izdajati svoje glasilo »Smehliaj«. vsi samci v Belgiji so dobli zadnjo številko in vsi so bili povabi j emi za binkošrne praznike v Ecaussines, kjer jim je društvo pripravilo tako prisrčen sprejem, da so se vrnili večinoma zaročeni. Da b; se skilenak> čimveč zakonskih zvez. je priredbo društvo cvetlično slavnost, na kateri so imela dekleta še preveč prilike najifl in izbrati si ženine. Ko so se na cvetličnem korzu dekleta seznanita s fanti, se je naporil sprevod fantov in deklet čez »most wdffWjajev€ v »posvetov rat«. Pot jah je vodia skozi »predor ljubezni«, v katerem so odmevali poCjubi, da je bZo veselje. Procesija se >e ustavila na »pravljična trati«, nekaj časa se Je mudila tudi pod »s'Aalo lenrb žensk« in šele okrog 10. zvečer je prispela do »mesta ljotbezrri«. ka je blo bajno razsvetljeno. Tu so fante ločili od deklet in jih odvedli na srvnoten k rad. ker so ostali četrt ure sami. da so lahko v miru premišl-jali, kako težko je človeku sa»-memu. Oni, ki si 'kl.>ub vsem vabam v 10 urah niso izbrali družc, so morala na »kraj zakrknjencev«, manj zakrknjenim je pa društvo priredilo zaročno večerjo. Mesto Ecaussines je že -davno slovelo, da so v njem sklenjene zakonske zveze trajne in srečne. PrGraditeljice letošnoega binkoštnesa sejma r\pa-jo, da bo mesto ta svoj sloves ohranijo. Z letalom dezertiral Češkoslovaški vojaški pilot poroč* nik Kari Šehof je pobegnil z vojaškim letalom v nemško mesto Breslau. Vo* jaške oblasti so takoj odredile strogo preiskavo, ki jc ugotovila podrobnosti originalne dezertacije. V petek dopoU dne je startal Šehof* v Olomucu in ho* tel se je d vrniti 6000 m visoko. Ker se dolgo ni vrnil, so se začele vojaške oblasti zanimati, kaj je z njim. Kmalu so ugotovili, da je pristal na letališču v Breslau. Preiskava jc dognala, da je poročnik Šehof" odlctel v Nemčijo iz privatnih razlogov. Na olomuškem le* tališču je pustil več pisem, v katerih pravi, da je bil prisiljen dezertirati, ker je s svojim življenjem pri koncu. Imel je samo dva izhoda — ustreliti se ali dezertirati. Odločil se je za dezertacijo. Šehof je zapustil mnogo neporav* nanih dolgov. Kot vzrok njegove dezertacije se navaja tudi njegovo Iju* bavno razmerje z dekletom, ki je pri* hajalo k niemu iz Plzna. V pismih priznava, da je dezertiral, prosi pa, naj bi oblasti ne preganjale njegovih roditeljev, katerim je itak delal mno* go skrbi. Glede dolgov pravi, da bo v dveh letih vse poravnal. šehof je izvrsten pilot. Nekoč je rešil goreče letalo, za kar je dobil pohvalo vojnega ministra. Rad bi bil postal aktiven letalski častnik, kar pa brez posebne* ga izpita ni mogoče. Morda ga je po* gnal v dezerterstvo tudi strah pred izpitom. Naval krvi, tesnobo srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagatentu vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovina. POLETNE novosTi za prijetna — lahka damska in moška oblačila PRI N0UHK-U LJUBLJMIH Kongresni trg štev. 15 sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna | jC|ubijana I >%M.a\\ o*f?ast< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I ~ Na vprašanja brez znamke ne ■■ nd^nvariamo. - Najmanjši a&a* Oin 5*— —^ Šofer Ljubljančan, išče službo. Ponudbe pod »št» 550« na upravo Slov, Naroda. 1952 Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T i b ■ n innrtnnnnnnnnm Dobra prilika Iščemo za vse kraje agilne zastopnike in prodajalce za »Aerofiks«, avtomatično sredstvo za defekte na gumah. Potrebno vsakemu kolesarju. Pisati na A. Skubic, Niš, Ul. Crveni krst 58. 1950 Pekovski pomočnik skupni delavec, trezen in zanesljiv, dobi takoj mesto. Oglasijo naj se samo taki, ki odgovarjajo zahtevam. Prednost imajo taki, ki so se izučili ali delali na štajerskem. Pekari j a VVilfan, Tržič. 1949 ISSBBBBSBSIB Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. SSBBBBBBBBt Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim tež koča m želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Ljubka ni. 58'T REVM ATIZEM Ishias, zabrekle žile. bolečine v kosteh, zobobol, glavobol itd. zdravi najzanesliveje An-tirheumin , ki si je v kratkem času stekel nebroj priznanja. Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din. Ferralbumin je izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 35 Din. Obe zdravili se dobivata po lekarnah ali pri proizvajalcu: Mr. A. Mrkušič, lekarnar, Konjic, Hercegovina, ki pošlje franko po povzetju 3 orig. steklenice za 105, a 1 za 40 Din. Poskusne 3 steklenice Antir-heumina za 65, a 1 za 25 Din. 1921 Vezen}« nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najeenejše tal najfinejše MATEK 8 MIKE«, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) Enttanje, ateriranje, predtiskaa^e tafeof! POZIV! L. Mikuš lJUOUANA riestn no 15 pr.poroča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — V vsakem kraju se uredi podružnea. Za to se išče zanesljiva oseba (poklic poljuben) za poslovodjo (vodinjo) Mesečni dohodek 150—200 dolarjev. Dopisovanje nemško ali francosko. Ponudbe z označbo »Noveltv 133-A« odpravlja oglasni zavod Interreklam d. d., Zagreb, Marov-ska ulica 28. 1934 Iffta&utaturni paph i/tcdafa tiptata f&tQt?enA&ega tHa\cdaf Pozor dame, gospodje I Likanje moške ali damske obleke Din 18. Ako hočete zopet imeti veselje b svojo obleko, dasi ni nova, pošljite Jo v WALLET EXPRES LJUBLJANA, STARI TRG 19, da jo kemično sčiBti, zlika, posije, na željo obrne. Cena obračanju 300 Din. Po obleko se pošlje na dom. Ne likanje se lahko počaka. KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet 8 postaje Plase-Crikvenica, Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodL številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Patnika«. 52 I UreMc Josip Zupaočič. — Zs »Narodno tiskarno«: f*raa — Zs aprs vo at