Položaj šolstva iu učiteljstva v Frekmurju. Ljudske šole. Ljudske šole se nahajajo v _-'reki.iuriu pri vsaki ctrkvi in v vsaki vecji vasi; z okrožjein precej madžarske Uoinje Lendave bo teh šol nad 80. Srednje šole in učiteliišča. V Murski Soboti je Diia aoslej niadžarska meščiiaska šola. breunje j>oie so obiskovali sinovi tamošnjega uaroda dosedaj v bt. Uothardu ob Kabi, v "DObotišču in i.opronju, učueljisce pa gojeiici in gojenke v Cakovcu, bopronju ter v Pecuiiu. Za vsprejem na uciteuišče s 4 ietmki je bila potrebna preOizobrazba na 4-razredni mešča_iski soii ali pa nižja srednja. šola; kakih »pripiavnic«, oziroma vsprejema iz ljudske šole niti izjemoma ni bilo. Učiteljstvo. Učiteljstvo je bilo vzgojeno v strogo madžarskem duiiu. Poieg madžarščine govore mnogi učitelji se dokaj spretno tudi nemščino; slovenšdno obvladujejo samo domorodci, t. j. rojeni Prekmurci. O kaki -iovnici slovenskega jezika nimajo dosedaj seveda niti pojma. Vrste ljudskih šol. Ljudske šole so troje: 1) verske (koniesionalne) in sicer katoliške in evangeiske, 2) občinske ali vaške brez verskega značaja ra 3) državne. »Šolski stolec« Namesto naših ki-ajnih šolskih svetov je deloval dosedaj pri verskih kn vaških šolah takozvani »šoski stoiec,« v katerem ie imel važno besedo in predsestvo župnik t. j. »plebanuš« dotične verske občme. Vodja ozir. nadučiteij šole pri cerkvi (iari) je moral biti dosedaj zajedno orgiar ali »kantor«. Kompetent za tako niesto se je moral pred »šolskim stolcem« producirati v orglanju in petju; še-le potem, če je ugajal, so ga predlagali učnemu ministrstvu posredno v potrjenje in nameščenje. (Spomin>a na konkordat!) Kategorije — poslopja — oprema šol. Šole v Prekmurju so večinoma enoin dvorazrednice; zelo redke so tri- ali več razrednice. Šolska poslopja so ponaj- več primerna, lepa, nekaj je tucft moder- nin posiopj. cnunadstropna posiopja so reaka, vecinoma naaajaino pntlične zgiaabe. soiske sobe so povecini prmierno venke in svetle, nekai je pa tuai taKiU, ua ne ougcvarjajo _oiskouigijeniskini zahtevam, poseono pri v najcm vzetm posiopjiu. Fntiodiije leto se bo brezpogo^no moralo zgraditi precej noviii soi. 2)koiaj vsaka šoia ima potrebna učila za naravosiovje, prirouopis, zeniljepis in deionia tudi za zgodovino. Učiteljske ia šoiarske knjižnice so založene spiošno bolje ncgo pn nas, a vse to je za bodočnost brez pomena. Viui se, da ogrska vlada ni štecuia z denarjem, samo da je mogla pospeševati tnaožariziraaje dece. Učiteljska stanovanja. Stanovarija učiteljev šole so veCinoma lepa in suna; obstoje iz 2—3 sob, kuninie iii čumnate ter kleti. Cesto ima tudi druga oziroma tretja učnejska oseba na razpoiago koinpletno stanovanje. tiigijenična in sanitarua uredba šol. Strani-ča se nahajajo večinoina izven soiskega poslopja; so to nekake barake, ouaaijene od poslopja 15—2U korakov; zato ne zaznavaš v poslopju onega smradu kakor cesto pn nas. Maio je šoi, v katerih bi bile moderne, mgijenidio pravilne klopi in drugo pohištvo iolskLa sob; več ko poiovica šol una stare, obrabijene klopi. Je pa tuai nekaj šoi, y katerin so boljševiki in komunisti polovico klopi po/gaii ali polomili. Prenapolnjenost šoL Večino šol bode potrebno razširiti, ker števuo otrok baje že presega našo maksimaino uiejo; o tem se boclo mogii prepričati sele novi šolski voditelji — na.šenci. Šolsko leto. Dosedaj je trajalo šolsko leto od 1. sept. ao 15. junija; v resnici pa so otroci prihajaii v solo Se le od 1. novembra napiej ao komca apriia. Ud apriia naprej so ucenci — veiiki in inali — kratkomalo izostajali. Učiteiji v Prekmurju so imeli tedaj počitnice polnih 6 meseccv in so se prav dobro počutili. t Učni uspehi. Z ozirom na 6-meseči-o šolsko leto in Ker je bii učni jezik večinoma že v 1. razredu madjarščina, so biii uoni vspetii naravno — siabi; otroci so se naučiii za najveCjo potrebo citati, pisati in računiti. Kakega vspešnega pouka iz realističnih prsdmetov ni bilo; spiosaa izobrazba tamošnjega ljudstva je tedaj na primitivni stopnji. Ker je svetovna vojna tu-di v Prekmurju odtegnila mnogo moškega učiteljstva, zato je mnogo šol popoinoma osirotelo, t. j. zadnjih 4—5 let sploh ni bilo tani nobenega pouka; 10—11 ietni otroci so totalni analfabetje. Ubogi narod je res vreden usmiljenja! Ker pa je Ijudstvo trezno in duševno razvito, bodo vbodoče v urejenih razmerah in pri slovničnem učnem jeziku sigurnc najlepši, prav zadovoljivi vspehi. Šolski nadzornikL Madžarski šolski nadzorniki iz Sobotišča se niso mnogo brigali za te šole; učitelji pripovedujejo, da niso po 10 let prišli nadzorovat. Gospodarsko poslopje, vrt in zemljlšče za voditeUa in šolo. Pri vsaki šoli je za voditelja na razpolago gospodarsko poslopje s hlevom za krave in posebej za svinje (svinjaki), poleg tega še gumno in kaka klet (žitnica in orodjarnica). Brez večjega ali manjšega šolskega vrta ni nobena šola. Poleg tega še spada k šoli zemljišče od 1—50(1) oralov, ki je izkorišča Uzhasnuje) šolski vodja. Najinanj takega zernljišča se nahaja navadno pri državnih šolah. Učheljske plače iu giuotni položaj. Koniesijonalne in »vaške« sole _o svojecasno postaviie m jih doseaaj tuui — cesto macenovsko — vzurzevaie uoucne v.oiane oucme, ki so za vo<_iteiia, otlno-ao naauciteija (sam »_t_olnika«> Uouraio večje aii uiaiijse zeiiilj_sCe ter aiu uoiocue od obcme tuoi malo temeljno placo. 1 o je uomval rettno vsako leto od občine, drzava pa mu je moraia plačevati toliko »uopoiitua«, da je bila njegova piaCa izenacena z ono, ki bi jo clobivai na urzavni ljuaski šoli. uržavne ijudske soie je oržava i,»alam«) dala graditi, jiii je popolnoina vzdrževaia ter plačevaia precej aobro tuai uciteljstvo. botjšev_ki iii komunistje so učiteljstvu zvisali plačo od 20—30.000 K letno ter so s to ilaiezijivostjo mnoge zvatuii na svojo lastno stran. Pnvrzence koiintnistov pa katoliski župniki in ljudstvo danes silno mrzi in zahteva njih odstranitev. — V gmotnem oziru so bili prekinurski učitelji ttdaj na boljšem nego mi. Sedaj pa vlada v raarsikateri učiteljski obitelji beda in pomanjkanje, ker že dva meseca niso prejeli plače, oziroma ne morejo boljševiških bankovcev izdati. Onim, ki jih je naš Višji šolsiii svet pogojno pridržal v službi, — to so namreč tamošnji rojaki, ki so kolikortoiiko vešCi slovenščine, — bo morala naša vlada čimprej pomagati iz gmotne mizerije. Koliko in kake učitelje rabi Prekmurie? iz ua.e biovenijtJ bo treoa vzeu okro_,u> ou ucneij6--ui oseu ter jm nainestui na soiau v i-rekinu-ju. ^otegujeiu uai se za ta mesta v prvi vrsti uuaiSi, ielesno Lia tovausi, pa tuoi tovaiisice, ¦ ki uiiaio vsaj 3—o iet pralcse. Voustvo šoi aaj se poveil z maio lzjeinami uaiiiin uuaem, ocK-isi iuoskui_, DtKasi zens__am; ua uvo- ln vecrazreunican iiuj se uainesu za vooiteija zanesijiv bioveuec, poieg n]ega ^e iauko pnurzi v siuzoovaiiju picj-iuuisia rojak, ki je vešc siovenscme. ue je ozt-njen m uiia otroke, naj po inoznosu obarzi svoje aoseuanje stanovaiije, opravuiia dokiaua pa se seveaa uaj izpiacuje vouiteiju-nasiacu- i-e-ta bo poieg uruzegu moral D.u svojeuiu tovaruiu-rrciaiiurcu nekak nientor m uciteij kniizevnc sioveusciiie, vl katere naj doticruk poiozi najkasneje v aven leun aopoinuni lzpit. Vecma tamosnjega uCiteljstva je namrec Dua dositiuoD zeio madzaronska Ln vseui tacasnim vouiteliem šo. se iz previonosu ne moreio in ne smejo zaupati ta mesta v bodočnosti. Oni ucite-iji Uce;, ki so rojeni Maajari aii .šemci in ne ooviatlajo uomacega jezika, se morajo brezpogojflo oapustiti. -\<lo se naj oapusti oziroma kao naj ostane, to bo ukrenii Višji Soiski svet na podiagi tostvarnega preOioga. Zmožen bo poucevati v Prekmurju vsak blovenec, najboij seveda rojen »Prlek«, gostoljubno in dai*ežljivo Ijudstvo bode šlo i>lovencem v vsakem oziru na roko, oa se bodo prav kinaiu udoniauii. lzven šole bodo imeli naši ljudje v Prekmurju hvaležno polje za kultumo in organizatorično delo; ljudstvo si žeii petja, braltiili društev, predavanj in kmetijstva, uvedbo čebelarstva z mobilno stavbo, kmetiskih podružnic itcL vsega tega dosedaj tam ni bilo, bo torej novo in plodonosno. Odločno pa svarimo pred politlčnimi hujskarijami in razdori. Seveda se poleg samskih tovarišev (ic) lahko potezajo za mesta v Prekmurju tudi oženjenci, če jih vleče tja volja do dela in srce. Gmotno bodo na dobrem stališču. Nikakor pa naj Višji šolski svet začasno ne nastavlja starejših učiteljev, ki imajo mnogo otrok in bi jih selitev gmotno ruinirala. Izjema so oni, ki hočejo prostovoljno vPrekmurje. Nove meščanske šole. V Murskl Soboti se najbrže še to jesen otvori meščanska in srednja šola; krasno poslopje je na razpolago. Učiteljska društva za Prekmurje. Samoumevno ie, da se bodo v Prekmurju morala Čini prej osnovati najmanj 3 učit?ljska društv.i. da bo tako mai ta najnovejši del Jugoslavije pritegnien v našo učiteljsko orgauizacijo. Učne knjige v narečjiu Višji šolski svet naj ukrene vse potrebno, da bodo za šole v Prekmurju o pravem času (do 1. nov.) na razpolago slovenske učne knjige in sicer v pravimo slovenskem jeziku, ne pa morda v kakem »prekmurskem« narečju. Ljudsko mnenje je, da se otroci tega »narečja« nauče dorna, v šoli se naj uče pravilne slovenščine l Učiteijsko razsodišče. Izmed najvažnejših točk dnevnega reda letošnje deiegacije je gotovo tuai prediog okraj. šol. nadzornika tov. Cerneja. »Vodstvu Zaveze se naroča, da izaela čimprej praviia za »Utiteijsko razsoaisče«, kakor obstoja n. pr. za Castniski sian ter povzroci,' da se tako razsooisce cunprej sestavi in začne posiovati. Naloga temu razsodišču bcx_i: 1) poravnava resnejšiii sporov med učiteijskiiui osebami, __. ako se taka poravnava nikakor nt more aoseci, azigosanje krivca, pritisk nanj potom šoi. oblasti, 3. čiščenje nasega stanu; takih oseb, ki nani delajo sramoto, 4) moreoitno nasvetovanje pri nairieščenju uCiteljstva v divornliivili slucajin, itd.« Pogosto snio že razpravljali o tem predmetu, žal ni prišlo cio ugodne re&itve. Vsa okrajna učiteljska aruštva miajo razsodišča, Cetudi le za prepire v društveaiii zadevaa, a še ta ne poslujejo. »Zaveza« ima isto zasnovano na širsi poaiagi; govori o sporin nastaiiii med Clani »Zaveze«. Sem iaiiko štejerno vsa nesporazumljenja rn sporna vprašanja; a tudi »Zaveza« ni v iem oziru iucesar zmogla —, ker ni imela zaslombe pri šol. oblastih. bo li novo započeta akcija zopei propadia? Zelimo da ne; podpirajte nasi Kakor je tako razsodišče potrebno in koristno, tako je v isti meri uveljavljenje težavno. Ne pričakujmo, da bodo se<laj prepiri izginili; vemo. da se bodo uašli l.udje, ki se ne bodo hoteli pokoriti razsouiSču, zato bomo otigovornosi naprtiii njini in tudi posiedice naj nosijo sami, nc ves uciteljski stan. Ali naj utemeljujem potrebo takega razsodišča i V vsakem stanu na.den_o nesporazurnljenja, tem laglje pn učiteljstvu ki je pogosto desetietja navezano drug na Jrugega, združeno pod eno streno. Mora pa tuui svoje spore urejevati samo. stanovi, na primer duhovniki. Tudi med njimi ne vlada vedno bratska sloga, a znajo slogo na zunaj kazati in to jim ščiti ugled. Medsebojna nesporazumljenja poravnajo sami brez javnosti in skupni nastop iiin pripoiiiore, da se vsakdo uklonl večini. Tem laglje, ker si vsa življenska vprašanja rešujejo sanii; prl učiteljstvu pa odločujejo pogosto neueiteljl. Castniki imajo povsod svoje »častniške svete«, ki nastopajo kakor hitro se kdo pregreši na časti in tovarištvu. Voiaške obiasti te svete podpirajo in upoštevajo tudi če se gre komu za službo. Ali je častniškemu zboru na škod.0? Nasprotno, v korist mu je. Ali je kaj takega možno tudi pri učiteljstvu? Ne samo mogoče — bitimora! Nesporazumnost na šoli vzame marsikateremu tovaršu pol mladosti, ali ga spravi celo prezgodno pod zemljo. Prepir štejem med najnevarnejše učitejske bolezni. Srečna šola, ki ga ne pozna. Ne nameravamo pa slikati prečrno, zato priznam, da ta bolezen ne nastopa epidemično in hvala Bogu tudi ne pogosto. Dosedaj ni bilo mogoče priti do zaključka v spornih vprašaiijih. Disciplinarne preiskave, čo je sploh do teh prišlo, so se vlekle po dve leti in še ni bilo konea. Manjše zadeve so romale v koš in na eni strani netile jezo in sovraštvo, na drugi straiii dajale potuho brezvestnostl. Znan mi je slučaj, da je učitelj prosil za disciplinarno preiskavo proti sebi, učitejstvo je prosilo skupno za preiskavo proti sebi in voditelju, krajni šolski svet Je prosil za preiskavo, in uspeh? Neka] aktov se je izgubilo, druge je okraj. šolski nadzornik potlačil, nesporazumiiost je pa Stanovsko politiški odsek se ie bavil temeljlto s predlogom o učit. razsodišču, je ustanovitev nujno prlporočal in predlagal, da se izvoli odbor, ki naj takoj posluje ali vsaj pripravlja delo učit. soda. Delegacija je sklenila uslanovitev odseka ter izvolila odbor, (L. Cernej, L. Jelenc, H. Šumer, V. Zupančičeva, O. Feigelova, M. Mehletova), ki se je takoj konstituiral in izbral okraj. šol. nadzornika L. Cerneja za predsedjiika. Pri posvetovanju, katerega se ie udeležil tudi višji šol. nadzornik Oangl, je sklenil odbor na prediog tov. Šumra: 1. takoj izdelati poslovni red, 2. o delovanju obvestiti šol. oblasti in učiteljstvo, 3. Višji šol. svet in vse okr. šol. nadzornike naprositi, da podpirajo delovanie odbora, 4. takoj, kc so ta dela dovršena, začne učit. razsodišče poslovati, najkasneje z novim letom. Predlagam: Učiteljsko razsodišče obstoja iz: I. Razsodišča: t. .. društvenega predsednika in 2 člaaiov, katera imenujeti stranki. II. Častni svet: to so cxl delegacijei voljeni člani,6 po številu: predsednik, namestnik in poročevalci.Vsako leto izstopi 1 član in delegacija voli novega. Za sklepčnost je treba navzočnosti predsednika ali namestnika in 2 članov. Dva člana Imenujeti stranki. Poslovni red: 1. Vsa nesporazuiiiijenja (prepire društvene, službene, osebne) rešuje med uCiteljstvom razsodišče Cgiej I.) 2. Proti soglasnemu sklepu ni priziva, sicer pa laliko vsaka stranka predloži zadevo še častnemu svetu. 3. Fredložitev spomiii točk. a) Kadar imata 2 ucitelja Uce) med seboj sporno vprašanje, predložita zade vo skupno društvenemu predsedniku in imenujeta svoja zastopnika. (,'1'a način je naiboij priporočljiv.) b) tna izmed strank predloži zadevo društvenemu predsedniku, ki pozovc drugo, da se podvrže razsodišcu. c) Ako ta ocikloni, izioči predsednik zadevo častnemu svetu, ki ponovi zahtevo. t) Ako odkloul priznati razsodbo tudi sedaj, izroči častni svet zadevo s primernim pojasnjevanjem iia morebitnimi predlogi disciplinarnemu senatu. 4. Anonimnih ovadb učheljsko razsodišče ne upošteva. 5. Nikdar se ne sme lzreči sodba, ne da bi udeieženec imel prilike zagovora. 6. Za kritje troškov se ustanovi posebni sklad, ki sprejeraa:l. darila, 2. prispevke učit. društev, 3. povrnjene celotne ali delne izdatke po razsodbi. To je prvi osnutek; pošijite še druge predloge in nasvete okraj, šol. nadzorniku L. Cerneju v Celje. Za poslovni red sta dva predloga. Poslovaoje naj bi bilo 1. poluradno, to je razsodišče (1.) vodi okraj. šoL nadzornik, 2. društveno, t. j. razsodišče (1.) vodi druStveni predsednik. Jaz sem odločno na straiii d r u š tv e n e g a razsodišča. Dimštvenega predsednika voli učiteljstvo vsako leto, to je voljeni razsodnik. Mnogo zadev je rnanj važnih, .ni vredno obremeniti dela nadzornikom; tudi bodo mnogi raje doma poravnali spor, kakor pred nadzornikom, ki to, četudi nehote, upašteva pri kvalifikaciji. Ako ni sporazuma in pri važnih zadevah, težkih prestopkih, zoper čast in lovarištvo, pride itak pred nadzornika in disciplinarni senat. Delo je začeto — ne odjenjajmol To zahteva čast in korist učiteljskega stanu. Odbor ima najboljši naraen, trdno in odločno voljo, koristiti hoče učiteljstvu. JOSIP LAPAJNE: ^Dijaški doma. Društvo »Učiteljskega konvikta« smo zasnovali, da bi olajšali vzgojo naše mladine.. Neumorno smo se trudili in zbrali kapital, da bi omogočili izvršitev prevažne naloge, ki bi io imelo prevzeti imenovano društvo. Že kot neresni dijaki smo prispevali, kolikar in na kakršenkoli način smo pač utegnili. Kapital je tu! Stotisoč so nam ga zadnjič izkazali in žal, obenem začrtali mejo napredku. Ni je več kapljice z osušenega drevesa in bati se nam je, da suša — »valuta« preluknja zastano dno s krvnimi potnimi sragami napolnjene posode. Učitelji ste pač »dobojevali boj za kruh«, pa hajdi po svoje med svet, saj ne trpite več pomanjkanja! Da bi mi sedeli v toplih ljubljansklli sobah; da nam otroci ne rastejo kot lco- noplja, mogoče bi mi tudi tako mislili! Toda danes pojdi z dvema ali tremi otrocl po stanovanjski bedi bičani naši metropoli pa išči primernega ali neprimernega gne- zda svoji zaiegi, in svetujem ti, da vzaineš par rezervnih robcev s seboj in prej skrbno priučiš molitvico popotnega sirornaka iz predveže. »Ni! — Nil — Oddan! — Prepozno! — Imate? — »Imamo!« Učitelj sem! Ja, bo vzela neka gospodična! Plačam Kolikor zahtevate! —« Vrag vzenri vse! — Zamanj 1 Pa prsvijo: »Vsi učitelji tišče v Ljubljano. Vse hoče že v mesto!« Todu vedite, Oa se nikomur ne skominja po Ijubljanskem vzduhu; na deželi se nara m treba držati za nos, kakor na oglih ljubljanskega mestnega trga, toda vzgoja olrok je, ki jih večina sili v mesto. Marsikateri učitelj bi prevzel vsako mesto v ijubljanski okolici, — v prid družini. Tako pa je zasedeno vse le po Lampetovili ljudeh. »Umaknite se jirn, ki so potrebni! Vsaj smo kmečki vratarji najmanj toliko sposobni kot Vi!« V skrajni bedi nazaj k gospodi okoli našega kapitala! Samo par sob nara preskrbite! Oprave znosimo sami doli! Tudi živil ne bode nedostajalo. Nadzorstvo nam poiščite, kakor v krasno urejeni gluhonemnici. Bomo dobro plačevali! Se bode rentlralo. Naš bo »dom«, dom »Učiteljskega konvikta« in -» kruh bo še bolj dobojevan.« Ce pa bi se Izkazale brzogradbene stavbe, pa v nje kapital! Ne želimo z našim poslopjem skrbeti za okras Ljubljane; ne stolpičev vrhu strehe, ne pozlačenih robov, ne monumentalnih stebrov, ne zborovalnih dvoran, samo toplih gnezd hočemo! Onim mladim godrnjavcem tam iz sredine magistratne dvorane pa priporočam naj se ožive v ideje, ker bodo kmalu, kmalu za nami, na istih potih. Ne umete, kako čas hiti! Izgovor, da ni prostorov, ne bo zadovoljil naših ušes. Prašajte »Zlato Dobo«, koliko lokalov je v Ljubljani brezpotrebnih, narodu v dušno in telesno kvar! — Hočete? Mi — več kot hočemo! Iz naše organizaciie. Skupne zsdeve. + Učltelisko društvo za kranjskl šolski okraj vabi svoje člane na izredno zborovanje, ki se vrši v četrtek dne 9. oktobra t. 1. v Kranju ob dveh popoludne v prostorih ljudske šole. Na dnevnem redu je razprava o načrtu zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter o drugih važnih novejših šolskih naredbah; vrhutega se vrši razgovor o koncertu, ki se priredi v korist ..Učiteljskega konvikta". Pridite polnoštevilno! + Učlteljsko druitvo za kozjanskl okraj zboruje v četrtek, dne 23. oktobra 1919 ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: Posvetovanje o načrtu zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS. Tovariši in tovarišice naj preudarijo temeljito predloge o nujno potrebnih izpremembah. Z ozirom na važnost predmeta vabl k polnoštevilni udeležbi — predsednik. + Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 16. t. m. ob 2. uri popoldne na Oomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnlk. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatinje gdč. J. Brišnikove o ..Zavezinem" zborovanju. 4 Načrt zakooa o narodnih šolah za kraljestvo SHS. 5. Predlogi. 0 4. točki bodo referirali: tov. Zotter od čl. 1—53. tov. Lober od čl. 54—82, tov. Jakše o disciplinarnem zakonu in učiteljskl izobrazbi. Pozivam vse tovariše in tovarišice v okraju, da se udeleže polnoštevilno tega zborovanja in vsi od prvega do zadnjega sodelujejo pri tej točki. Vsakdo naj Izreče svojo sodbo In stavi tozadevne izpreminjevalne predloge zgoraj omenjenim reierentom pismeno do 13. t. m. Vsl marljivo na delo! Po vsakem zborovanju se bo vršila pevska vaja. Prihodnjič naj prineso vsl pevci in pevke seboj Mohorjevo pesmarico II. ter se pripravijo na pesmi št. 57 in 58. — Ivan Jakše, t. č. predsednik. + Zborovanje okr. učit. društva za boroveljski okrai. Učiteljstvo boroveljskega šolskega okraja se je zbralo dne 25. septembra t. 1. tik ob novi demarkacijski črti v Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem. Iz vsega okraja to in onstran Drave se je zbralo nad 40 tovarišev in tovarišip k jesenskemu zborovanju svoje stanovske organizacije. Takoj po prihodu vlaka smo si ogledali prijazno Baško jezero in njega okolico, po obedu ob 14. uri pa ie zborovalo v prostorih loške ljudske šole. Predsednik tovariš Mahkota je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom vseh navzočih ter podal kratko poročilo o stanju društva in o dosedanjem delovanju in poslovanju vodstva istega. V okraju imamo 31 ljudskih šol in 4 zasilne šole, izmed teh (e 3 enorazrednice. Vsega učl.elistva v okraju Ie 89, izmed teh je včlanienih v našem društvu 71. Sedem mest )e šo nezasedenih, Izven orsanlzacije le torel le 11 učiteljev. Te številke jasno pričajo o stanovski zavednosti tovarišev in tovarišic in društveno vodstvo je trdno prepričano, da bo lahko v najkrajšem času konštatiralo: ,,Vsi smo organizirani!" Posebno pažnjo je posvetilo društveno varstvo gospodarsk#mu vprašaniu našega učiteljstva in ima že v tem kratkem času zabeležiti razveseljive uspehe. Po prečitanju zapisnika ustanovnega občnega zbora. je poročal tovariš Zdravko Kovač, o delegacijskem zborovanju Zaveze dne 6. septembra 1919 v Ljubljanl. Poročal jc o razpustu in likvidaciji Zaveze in o novi centralnl učiteljski organizaciji. Isti poročevalec je poročal tudi o novoustanovljenem ,,Učit. svetu" za Koroško. Volitev zastopnikov v omenjeni svet pa se ie preložila na pozneiši čas. Tovariš-predsednik je poročal o korakih, ki je vsdstvo društva podvzelo radi ustanovitve okr. šol. sveta v Borovljah in predlagal, da se na današnjem zborovanju volijo trlje zastopniki učiteljstva. Učiteljstvo se je ze-dlnilo in z vzklikom izvolllo v okr. šolski svctsledeče tovariše: Zdravko Kovač, nadučitelj v Kotmarivasi, Karl Mahkota, nadučitelj v Borovljah, Urh Pavlica, nadučitelj v Ločah. Društveno predsedstvo je ravnokar izvedelo od kompetentne strani, da je ustanovitev okr. šol. sveta zagotovljena, in da bo isti v najkrajšem času sklican. Tovariš-nadzornik, Fr. Aichholzer je v kratkih a zanimivih besedah orisal politični položaj na Koroškem, opisal dušo Korošcev ter dal razna navodila, kakor naj učiteljstvo postopa in agitira med ljudstvom, da izpade plebiscit kar najugodneiše. Na to se je vršil razgovor o novem načrtu ljudsko-šolskega zakana. Tovariš-predsednik je orisal dobre in slabe strani istega in posebno označil točke, ki so potrebne temeljite poprave, oziroma proti kateri moramo z vserai sredstvl nastopiti. Zaradi kratko odmerjenega časa pa nl bilo mogoče razpravljati o predmetu kakor zasluži zato se ie sklenilo, da naj ueiteljstvo v domačih konferencab. razpravlia o prcdmetu in svoje sklepe sporoči društvenemu predsedstvu, ki iih pptem predloži vodstvu ..Zaveze". Na to se je zborovanje zaključilo in tovariš-predsednik je naznanil pritiodnje zborovanje v decembru. ki se bocle vršilo onstran Drave. Iz iugosiavue. — Posaeiuanja viedni skiepi: 1. Krajni šoiski i>vut v Kajutuourgu .oiuveiiija,,, zuian na seji diie 26. 9. i9a>. odluuno protesuia pioti § Ld. nacita ztuioiia o iiaioaiiui i>Oian za iviaijeSLVo ^iio, i__ueiauega po prosve.nem ouooru v iseo&iauu wx zaineva, cia prevzaiiie postavija.aje ln obKiuuvaiije soi urzava h.ut laiia. v la naa_eu se osiiu] pobeucu zaiuau, \ Katerega se stekajo niesto seda_i_a_ soiikia uui_iau vse sioje nase urziivo ouiciiienjajuci solski uavki in drugi aoiiaaiil, uaiuceni v ia uaaien po niiiouaeai piecistavuiitvu. iz poiaiacznal poKrajia v,ukrozij. se lzteitajuci uavki s>e siutjo poiauii. zuj)t''. _e za soistvo v tisu pokiajna vukiozju,). Le za cas vzpostavnve po s»oviazraku opustoseiaa krajev ui uezei i»e Mue xU;/(. tega uuvka poiaom izvea usie zeaaje, ki je uavek zoraia. v be soiSke atavuu ni popravaa voui laiiusterbivo za javua deia po svojm orgaaaa. <s. iNauaije uun.cao piuiestua proti ___ueuu_ laaaiiciiiva prosve.e z uiie 16. b. l^ii/, tiiuj 4.0.0.U, s kiiienai se znizaje ze i>euaj pumaajMjiva ucitfcijsKa aaouiazua. iver iaoix it vrio naoorazen m lesen, torei pna:crno star ucueij z vspeaoai vrsici svoj uosel, zaio zaateva za vsakega uuteijd uiezizjeiiaio peuetno soiaa.e aa uciieiji6cu po uuvrseni aieacaribki oziroiua mzji sreuaii šoii. d_. Annistersivo za socijaiao skibscvo se nujno piosi. ua ne_auuu_aa preskroi šoic z uooniu eeniai biagoai za ioiaiske ooieke m ouutev ter poueuniai aiaterijaioai za žeuska rocna aela. 4. ViSji ioiski svei sc napiosa za uovoiienje, po ivatcreai se vpeije v Vi. -razrii^M iKiioj^uje narooiie soie pouk po ucneai uacnu i, lazreua mescaaske soie. iNaceaiiK^Kraj. iOi. sveta: Josip Kosar, noieije. Krajai šoisni sveti — pro ui conura. Uživel je Casopisni Doj za krajne soiske bvete m proti njaa. l^rou kaKi.aim Kraj. sol. svetorn saio.' Proti onira, ki nanieiioma aii zaradi svoje aeueiavaosu m nezmožnosti ovirajo razvoj solstva ia kuiuirni razvoj nasega naroaa. Dokazuv je uao dovolj v naiem listu o aeianezmozaosti kr. šol. svetov. L»okaza_i saio tudi, cia se zanikrnim lunkcijonarjem nl sKnvii ias zaradi zanemarjenja aoižnosti. Kaiu vodi vse to? Odgovor je krateK: K. nazadovanju! 0 svoboui smo sanjaH, o uoijsi bouočnosti in kiuturnem napredlvU aasega naroda; naše sanje in nade pa se ruši.o z vsakim dnem v bndko razocaranje. Na eni strani nam aiečejo poiena pod noge vladoii krogi vsled neznanja razmer, na drugi strani pa se oglašajo »poiitikujoči pedagogi« in hujskajo Ijudstvo proti šoli. Ke preostaja nam oioigega, kakor dokazati enim potrebo preureaitve šolstva, drugim pa prinasati na stotine nravstvenih dokazov o uelanezrnožnosti in preračunjenera oviranju _olstva. Na eni strani čujemo zahteve po triletnem učiteljišču, na drugi strani pa zahteve po štiriletni šolski obveznosti s »pritnernimi olajšavami«. Na ta načm nam ne bo težko vzgojiti kmalu 80% analfabetov. Vojna je pokazala marsikaj in še nikdar ni vstopila potreba dobro organizovanega šolstva tako jasno pred nas, kakor ravno v teh težkih časin. Vprašamo se nehote, kaj mislijo ljudje, ki propagirajo tako razdejanje narodne kulture? Ali je res izginilo vse plernenito mišljene na svetu in se umaknilo nizkemu egoizmu? Tovariši, vseh potrebujemoi da ne bode na nas sramotni madež nekulture, storjen na lastnem narodu! Zbirajte dokaze o krajnih šolskih svetih, da so v sedanji obliki na škodo šolstvu in pošiljajte jih organizaciji. — Račič Božo. — Socialisii in slovensko učitelistvo. 21. sept. t. I. se je vršil na Pečici pri Kostrivnici Ijudski shod na katerem so se slišali medklici — od kmetske strani, ki je zopet od druge strani nahujskana proti učiteljstvu — zakaj da socialisti nc nasprotujejo učiteljem, ker imajo tako mastne plače in še celo prosto kurjavo. Sodrug Vidgaj Je na to opazko pripomnil sledeče: »Dragi kmetie in prijatelji! Pomisiimo, da so bili učitelji v poglnuli Avstnji najsiabše plačani. Ako seaaj dobijo nekaj več plače iix prosto kurjavo, se _e vseeno težko oblačijo m preživijo yri tej grozni draginji. Uragi kmetje, rie bodite našim učiteijem aasprotni! Ako so aobili nekoiiko izboijšano piaco, poausiite, aa so oni vzgojiteiji naše miadine, podiaga riajšega siovenskega naroda. Učiteiji vzgajajo našo deco, da ne bi zaostaia v kukun in napredku za drugimi naroai. Poaasii, dragi prijatelj, ako imaš žeao, otroke in živiš v revšciai, kaka nezadovoijaost da te obhaja. Celo nad lastno deco stresas jezo m vedao premišljujes, kaj Di zacei. kavno tako se goai aa-eaiu ueitelju. Ako lma premajhno plačo, kako more potem deco ljubeznjivo in prijazno uciti v šoiir1 Pogieim© rajse na druge sloje, kako mastne piače iaiajo. Pogiejmo Oobickarje in kapitaliste!! Kaj pa ti store za ijuasko lzobrazbo:1 Ničesar!« — ličiteJjem in učiteljicam, ki so sc priglasili za smzbovauie v broiji iui-.uaajaaio, aa Je vsen 19 uciteijev sprejenii v siuzoovaaje toda s pnpojriDo, Oa so jnri na razpoiago ie siuzoe v seuti, ker so vsc siuzoe v iaestiH že oddane. Piače bodo pivjemali enake kot srbski učitelji. Prizaueu se laliko tozadevno obruejo na visji -Oiski svet. — »ivan Strukljeva nesramnost.« Tiskarski skrat narn je pokvani zadaji oustavek, s tem, aa je. ocLntsei uve vrstici v zaunji steviliu. Uiasui se mora sieuece: lov. btuiar izjavi: »lovanši, o teaiie piecaogu. pa ne oomo pra\ i*'.eesar ra_.pravjja_i. -Hi sino veseii Ui pouosni, Uj je _.aseuei mesto visjeua soisne^a auazotmha -iitiiuvs_.i tovaris ta 10 ta_i nii/_, Kakoi' je uaugi.« Z vso zgovoraostjo je povuaijaia siuiarjeve oeseae tov. jeiajeva in zui.iovaia aiso aopustild razpraviidiija o biruiujeveai prediogu. btrukeu in k.ozeij sia ostaia oa cediiu! Ce se puvemo, ua je prišel tov. Strukelj v vi-n suisiu svet po aogovoru z napituiio ucit. organzacijo, smo njegov zuaca uovoij osvetiili. irisaio se je ze o koroških učiteliih, fcu so bili prej v sluzbi neinsko- nacijonalne straw_e m so ob prevratu stopiii v siužDo Jugoslavije. Treba je, da javnost izve, kao je nioral za časa nemške lavazije aii roparskega pohoda meseca majnika bežaii prea bvabi. vsi pravi narocmi Siovenci; izmed udteljstva: 1. vsi ona, ki so bili nastavlaieni iz ostale Slovenije na K.oročkem; ?. vsi oni slovenski ucitelji, katere je imel prejšnji aež^lni šoiski svst zaznamovane, ter ]ia že prej preganjar zaradi njihovega prepričanja. — Zakaj smo morali bežatif1 pač gorje oneinu, katerega bi dobili, kako bi ga bili vlačili m pobijaii. Kai pa se je ostalim zgodilo? (Tovariše jiii ne marem in nečem imenovati.) Nič, čakali so lepo na svojih mestih in biii pripravljeni, da bodo našo ijubo slovensko deco vzgajali v janičarskem duhu, kot so bili tega vajeni pod starim režimom. Bežali pa tudi radi tega niso, ker niso verovali v moč nase mlade države. — Zelo težka je bila tedaj ločitev od našega ljubega Korotana za aas zavedne Slovence, a šli smo z zavestjo, Ua se vrnemo. le zavesti je pa drugim maiijkalo, ker niso prepričani Jugoslovani in tudi ne bodo. -- Ako pa prideš danes aa Koroškem vkup z učiteljem, ki ni bil begunec, ki ni prišel ob svoje premoženje ln ga vprašaš, zakaj, da ni bežal, ti navaano odgovori, da ni irael kam. Drugi tudi niso imeli znanja izven Koroške pa se vseeno niso izgubili in so bili povsod lepo sprejeti. — Za narodnega učitelja je pač težavno delati z ljudmi, ki so te prej prezirali kot »Windiscfaerja«. Mislim, da taKa »metamorfoza«, ki so jo omenjeni na-pravili, ne vpliva dobro na narod. — Nečem, da bi prišli omenjeni ob kruh, a našemu narodu bi bilo v korist, da se jin prestavi drugam. — Opozarjamo na zanimiv članek o šolskih razmerah v Prekmuriu, ki ga pnnašamo v današnji številki. Posebno informativem je za one, ki se bodo posvetili službovanju na tem ozemlju. Obljubljene so nam nadaljne razprave, ki bodo ooprle popolno sliko šolskega in stanovskega položaja na tem novoosvobojenein ozemlju. — Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske ln za meščanske šole v jesenskem terminu 1919 se prično na državnem učiteljišču v Ljubljani v petek, drie 7. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno okrainemu šolsKemu svetu, da bodo najpozneje do 31. okt. v rokah izpraševalne komisije. — Popisovanje šoloobvezne tnladine. Mestni magistrat v LjubljaTii _e te dni razposlal na hišne gospodarje vprašalne pole za popis šoloobvezne mla- \ dine. Hišni gospodarji ali njih zastopniki so naproseni, ua pustijo te poie kroziti pn straakaa v lii&i. Popisati se morajo vm -Oiski oiroci v starosti oti o uo 14 let. riavaao popisane poie je poteai vnati lnestnemu raagistratu ao 1U. okt. 1919. ivuor boioobvezaega otruka pnknje aM pa aaveae aapačne potlatke, Do kazaovaa. v^e soiooovezeai otrok 12. teiitnega xazioga soie ne more obiskovati, je ta razlog lzrecno aavesti. Ko so vsi otroci pravilno popisani, aaj gospodar poio vrae mesta.aiu magistratu opremljeao s poupisoia, aa ni Daa aooena straaka v mši prezrta. — aiolski vlak Mariuor—biov. tiistnca. Južna železmca je raztegnila soiskt vlak ao biov. t-istnce. Ajutraj pnpeije iokoaiotiva en vagon s Fragerskega v biov. tJistrico, kjer iuako vstopiio tuai urugi potniki, ki se pnpeijejo z jutraa>mi viakom ob 0. uri iz mesta, na t^ragerskem pa prestopijo vsi v ptuiski viak. J^opolduie pa pnklopijo osebae vaijont tovornemu vlaku, ki pelje iz Maribora ob i uri 30 min. Upamo, ua bo obratno ravaateljstvo tudi odrediio, ua t>o popolctne iokaiai viak čakal na tega soiskega, ki pnpeije v Slov. bistrico še-le ob 3. uri 45 min. — Šolski program sokolske orgauizacije. bokoiski bavez si je postavil aa zaonji seji siedeči šoiski program: bokoistvo mora v svojem delokrogu delovati za reformo vsega aaroUnega šolstva na temeiju (iemokratizma, posebao 1. da se zakoaitim potom pnaiora gradba teiovaclnic m telovaaisč; 2. da se uzakoni naceio, da je telovadba obvezma za vso šoisko rnladino; 3. ua se zakonitirn potom ustanovi šola za telovadne ucueije po preuiogu oiovenske bako-ske Zveze. bokoism Savez SHS. — Učiteljske pokoiiiiue, vdovmne. vzgojevainne nu. se piacujeK) s 1. oktoDroni potom pojitnega čekovnega uraaa. lNakazaice, v katerm je nakazana že tuui aova aiagmjska aoklada, se racu ogromaega ueia uoseaaj ruso mogle odposiati. /.goai se pa to v nekaj daen. — uoeaem se opozarja, aa ni treba več vpociiljau pobotnic. — Učiteljica v večjem mestu na Dolenjskem ob žeieznici je voljna meniati siuzbo s koiegiajo v vecjem kraju ob 2eleznici na bivšem Stajerskem aii Koroškem. PontKlbe na »Strokovno tajništvo Zaveze«. — Solski list. Do trenotka, ko pišerao te vrstice, se je ogiasilo 137 soiskih vodstev za nabavo »bolskega Lista« in naznanilo približno potrebno tega nadomestila slovenskih čitank v nasiednjeia izrneru: Za nižjo stopnjo je pripravljeniJi 8968, za srednjo 7678 ia za višjo pa 5830 komadov. Ker pa je v bloveaiji mnogo več šol kakor 136, posnemamo iz tega, da se več kakor ave tretim šol ai prijavilo. Pozivijamo tedaj ostala šolska vodstva še enkrat s tem, da nemudoma naznanijo direktno »Učiteljski tiskarni« na koliko lzvodov posameznih listov renektirajo. brednja stopaja gre te aai v tisk in se je bo aausniio le toiiko, koiikor je prijav, Zaniudniki jo kasneje ne bodo mogli dobni ter bodo imeli neprilike, ker je pouk orez primernih učnih knjig otežkocen, če ne popolnoma nemogoč. — Uveljavlienje novih plač in stanarin za učiteljstvo. Glavni odbor »Učiteljskega udruženja« v Beogradu je bil tozadevno pri načelniku oddelka za osnovao šolstvo g. dr. Milivoju Jovanoviču, ki je izjavil, da mora biti zakon izvršen, da o tem ne more biti govora. Ako bo potrebno, da se pri statističnern oddelku osobje pomnoži; se bo tudi zgodilo, samo da se delo pravočasno izvršL — Iraenovanja na zadnji seji višjega šolskega sveta: Kamnica: Josip Puhr od Sv. Marka pod Ptujem; Karčevima: Rudol- Rakuša ia Emilija Tomiiiškova; Rače: Franja Bizjakova; Selnica ob Dravi: Albina Lasbacherjeva, prideljena v službovanje v Rušah; Slivnica pri Mariboru: Marija Bregantova; St. Ilj v Sl. Goricah: Josipina Slajpahova; Št. Jurij pod Donatom: Cilka Cvetkova; Čresnjevec: Marija Versolatijeva; Lapor: Marija Jenkova, Marija Turnajeva; Makole: Ljuba Soršakova; Poljčane: Karolina Hinterlechnerjeva; Slov. Bistrica: Franc Brglez; Sv. Lovrenc nad Mariborom: Franc Troha, Palmira Fajdigova; Cadramlje: Katarina Plevnikova; Loka pri' Zidanem mostu: nadučitelj Leopold Cimperšek; Sv. Marjeta pri Rim. Toplicah: nadučitelj Dragotin Majer; Svečina: naduč. Filip Hauptman; Zgornja sv. Kunigunda: nadučitelj Albin Spreitz; Sv. Rok ob Sotli: nadučitelj Josip Jarh; Sv. Lorenc nad Mariborom: nadučitelj Lavoslav Arko. — Poverjenike Slovenske Šolske Matice prosimo, da se požurijo z nabiraajem naročnikov. Publikacije za leto 1919 bodo izšle 0 Božičn. Tečaja za meščanske učitelje v Ljubljani in v Mariboru. Višji šolski svet v Ljubljani je dal naslednjim učiteljem in učiteljicam enoletni dopust, da posečajo tečaja za mesčanske učitelie: A) T e č a j v L j u b 1 j a n i: 2. skupina: Marnorš Leopoid v Krskein, rakin Anton v Ljabljani, Kovač triaerik v Zeteznikih, Iviik6ač l_uclvik v Uraoinlju, iv. Veibic v i>t. Jerneju nad Muto, ^eteraelova Pavla v iSko.ji l_oki, lavčarjeva Marija v bmartnem pri Kainniku, Pirkerieva Pavla v kibnici, Miklavec-Janševa Marija v Notranjih Goricah in Držaoeva (vlarica v Polliovem Gradcu. 3. skupina: bmole Aibin na Vodicah, Medič Pavel v Postojai, Uorišek Josip v Lešah, Gospodarič Jakob v Grabštajnu, Jrink Leon v Zalogu, Košiševa Katanna v Kamniku, Trillerjeva Alojzija v Retečah pri Skofji Loki, Novakova Alojzija vSostrem, Stamcarjeva Antonija v Pod-brezjah, Lobetova Marya v Gradacu. B) T e č a j v M a r i b o r u : 1. skupina: Primožič Ludvik y St. Jakobu v Kožu, Rode Viktor na Viču, Lukežič Avgmštia v Cirkovcah, Pečjak Rudolf v Mostah, Jrmk Konrad v Veiikih Laščah, Lampetova Ivana v Predoslju, Kameaškova Ana v Veliki Nedelji, btraussova Marija v /ameškem, Vilnianova Cecilija v Jesenich, Zele-belletova Marjeta v begunjah. 2. skupina: Šegula Franjo v Ptuju, Ježovnikova Antonija v Mozirju, Zupaaekova barbara v Celju, Jugova Miiica v Poaovi, Lorberjeva Marija v Gnžah, Uebelakova Zofija v Smarju pri Jelšah. 3. skupina: Sovre Karel v Radecah, Grascher Josip v Tuneiu, Trost Janko v Loškem potoku, belšakova Blanka v Smarjeti pri Ptuju, Ukoraova Zoiija v Središču, Koserjeva Julija v St. Lovrencu v Slov. goricah, Levstikova Franja. v Celju in Smolaikarjeva Jadviga v Novi Cerkvi. Naša zemlia aenta. ire- _ iNad 2i)\m utron sc jc prigiasiio za -eko^e _(.ibivo icio v 1 istu za v:>p_~e-jc_n \ ^aii-ivicti-uuve ^oie. uctuevaiai Uviiai ivuaa^ai za »juaj-ko __eneuiji>« __. i-uicia iC uai uuvuijeajt — na auervencijo pu-iducev —, ua se saicjo sprejeiaau prijavc siarsev. lveztaiai ie pa vi>e preseuetil. »i\txMoii<c« jc vmcu icga piiceia vsa uc&aa pi.au proti vpi-uvaaju in gioziu, ua. ae uo oLiti hiuuca aa i-aiacau, ce be uovoa zopc[ oapiea _ioveasi_o so.o v aiebtu m najsi jo iuui C-iuveaci vzuizuiejo siuiu. v _i'cuujo ic.10 t>u jc vpibdno uau i_ou uijai-ov, a o _iovca.i-i bieunjj son v _i_iu aiti viaua iiece mcesar sa^au. — iaKO iju.iupaio z aa-iaa uuuaa naiijani, pn aas je pa v.e poiao oozunosti uo luiia in se _e ceio poupira nalijaaske m »aase« verizua_e, ki poaiagajo ltaliianoai. venziu. viaua ne aajut sredstva, aa di to lztreDua. _ Vprašanje slovenskega uciteUišča za juhjSh,o i>taecuo so ltaajaru re_m aa ta aacai, ua so se ga nameunu oupieti v ioirmnu. Uoscojal bo konvikt (aiteraaU s katerun bo zarazen pnpraviiaini raziea aa tečaj. Name_ceni so v tem konvikcu najzagnzenejsi JLa_ioni — poitaiijaaceia oloveaci, ki pnacipijeino ae marajo izpregovonti beseaice siovensko z goienci. b konviktom si mislijo pomagati, aa lzvrse vso potrebao aotraajo proceauro v boaocia vzgogueljin naroda. Kavnaceijstvo uciteiji^ica, ki oo tuai v Toimiau, so uaje poauaiii oivs. ravn. gor. uciteijišča, ki je pa to mesto ooklonil. § bociaiisticno glasiio »Lavoratore« v Trstu piše, aa naj se Cimprei aaektira vse zaseaeao ozemije, ker bo s tem tudi rešeao iikrati šoisko vprasanje aa tem ozemlju. Prizaiava bloveacem lste pravice glede šol, kakor jia anajo oeneški bloveaci. 10 se pravi z urugo Deseuo, da bodo iraeli i t a i i j a n s k e sole. A »Lavoratore« se lzraza 0 tem vse v lepši odiiki, pravi nararec, »da bo potem en aarod ia ena šola.« § »Moje prvo berilo« in Ganglovo »Tretje berilo« so Italijani enostavno aekoiiko preaaredili in ga upeljejo s tekočim šolskim letom za vse soie v Julijski Jt_eaečiji. Tiska se v Miianu. § Zastopuiki v »šoiskem odboru za julijsko benečijo.« Značilno je, da ni v tem oaboiu nobenega zastopaaka iz izveatržaškega ozemlja za slovensko šolstvo. bioveace zastopa — aaiši javnosti ze itak zaaiii — clr. iuma in neki Kraševec iz tržaške okolice, ki sigurao ne bodeta zastopala slovenskili iateresov v cem zastopu, atnpak svoje osebiae ainblcije, kolikor poznarno te raože. Vsi ostali so zagrizeni iialijanski kamoraši. Samo ena slovenska šola v Trstu. Po zacinjili vesteh iz 1 rsta poročajo, da je gubernijski svet soglasao skienil, da se dovoli v Trstu e n a sloveiiska ljudska šola in sicer pri Sv. Jakobu. Za otvoritev ostalih (predvsem one na Acquecottu, ki so jo italijaai na znotraj razdejali) ni doslej aobenega upanja. — V navedeno dovoljeno šolo je vpisanih 2000 otrok, in sicer 1800 v mestu rojenih, ostalih 200 pa je večinoma okoličanov. Sola seveda ne bo ne državaa, ne občinska, a tudi ne Ciril - Metodova, ampak privatno, zasebno podjetje, katerega podjetnik je posestnik Andrej Čok, učitelj na tej šoli. — Italijanski nacijonalni časopisi se zelo razburjajo, ker se je tržaškim Slovencem sploh dovolilo odpreti šolo. Kniiževnost in umetnost. ,,L]ubljanskl Zvon" štev. 10 je izšla. Vsebina: Zupančič: Kapitan Božo. — Dr. Ivan Tavčar: Visoška kronika. — V. Mole: Ob Jeniseju. — A. Michel: Razstava jugoslovanskih umetnikov v Parizu. — A. Bagatelj: V bolezni. —• J. Kostanj,evec: Kam? — Fr. Roš: V svobodi. — Dr. Iv. borli: Izgubljeni sin. — St. Kosovel: Serenada. — M. Fabjančič: Mladi interniranec. — M. Kmetova: Večerna. — J. Gruden: Besede sladke. — Avg. Žigon: Prispevek k petdesetletnicl. — Listek. LISTNICA LJKEDNlSTVA. — Tov. M. S. v 2. p. R.: K zakpnu z dne 23. julija 1919 ,,Ur. L." št. 144, manjka še izvršilna naredba. Zakon velja od 23. julija 1919 in do 1. decembra 1919 mora biti najkasneje izveden. Do tlej ni mogoče ugotoviti, kdo bp nosil stroške. — Tov. K. B.: Podatke o školjkah zbira šol. vodstvo Ponikva ob J. Z. Smo oddali tja! — Tov. A. L. v St.: Knjig, ki jih ne prejmemo v oceno na uredništvo ne mor^mo ocenjevati in se držimo v tem pogledu običa^nega postopanja. Rokopis shranimo. če prejmemo knjigo. Hvala! — V. S.—B.: Opozarjamo na današnji članek ,,Učiteljsko razsodišče". — Vsa poročila o šolskem zakonu ia o krainih šolsklh svetih izročimo direktno odseku, ki bo konečno predelal šolski zakon, da jih tam upošteva. Preveč bi bilo za objavo in nam prostor ne dovoljuje tega. Ni pa s tem rečeno, da ne več pošiljati poročil. Posebno gradivo o krajnih šolskih svetih nujno potrebujemo in ga bomo tudi uporabili. Govoriti hočemo s fakti! — Nadučiteli — oče: Kakor stno prejeli informacije, le na novo ne bodo dopuščali več takih slučajev. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. ProstovoUni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XXXIII. Po 150 K: Neimenovan — Sp. Siška. Po 40 K: Lilija V. Lilijev — Polšnik. (Da. učiteljstvo zahteva visokošolsko izobrazbo.) Po 20 K: Antonija Kren-Jakličeva — Koroška Bela. Po 10 K: Sušteršič Viljem — Ljubljana; Medved Jakob, Bohinc Josip, Roza Bohinčeva in Ana Pfeiferjeva — Pišece; Sovre Dragotin — Radeče pri Zidanem mostu; Bergant Joško — Grosuplje; Kristina Uemšarjeva — Cerklje pri Krškem; Ana Grebenčeva — Sora pri Medvodah. Po 5 K: Erna Kokotova — Pišece. — Današnji izkaz 305 K. Prej izkazanih 7709 K. Skupaj 8014 K. Ivan Petrlč, Ljubljana VII, Gasilska cesta 172/1. Ženitna ponudba?) Nadučitelj večrazredne lepe šole v večjem kraju ob železnici, dobro kvalifidran, med učiteljstuom na dobrem glasu, trezen in miren, vinogradni posestnik, 51 let star, vdovec s 4 odraslimi otroki, ki so deloma že preskrbljeni, deloma bodo v par letih preskrbljeni, želi, da bo lažje in hitreje popolnoma oskrbel vse otroke in ker se čuti osamljenega ter še ne mara iti v pokoj, učiteljske zakonske družice. Starost ne pride v pošteu, pač pa zdrava, krepka in prikupljiva postava, smisel za gospodinjstvo in mirno dmžinsko žioljenje, stanovska zavednost ter — dobra službena kvalifikacija. Pri zadnjem pogoju namreč ne bo teiko priti na dotično šolo, ker bode gotovo v kratkem kako mesto razpisano. Cenjene ponudbe z opisom vseh razmer in s sliko se naj blagovolijo pod »Učiteljski dom 1919" tekom enega tedna nasioviti na upravništvo nUčiteljskega Tovariša". Proe ponudbe so lahko brez podpisa, a naj se navede natančna šifra in pošta, da se eventuelno vrne slika, ne da bi se vedelo za ime tovarišice. *) Ker doslej enakih objav ni bilo najti v naiem stanovskem glasilu, so menda tovariši in tovarišice mnenja, da take stvari v našem stanovskem listu niso umestne. Tovariš upravnik in — jaz sva drugega mnenja!