PTUJ, 11. Mabrn 1968 Št. 40 Leto XXi. Izvod 0.50 N din, 50 S din danes v tedniku PROBLEMI JESENSKE SETVE — 2. STRAN PRI KRAJNCEVIH V LAKONCIH DOBRO GOSPODARIJO S. STRAN 30-LETMCA VINARSKO SADJARSKE SOLE V S VEČIN I 4. STRAN FRANC RAKLSA — IZKUŠEN BOREC* — 5. STRAN Opuščanje Icooperaciisice proizvodnje govcn-i o odprtih vpr3saniih kmetijstva Udkar je tudi republika po- segla s svojimi stališči in pri- poročili v reševanje nekaterih problemov kmetijstva v Slove- niji, je več upanja, da se bodo nepravilnosti le pričele reševa- ti. Kaj je narobe in kako naj se rešijo zadeve, o tem je bilo že veliko napisanega in izgovor- jenega. Poleg kmetovalcev obeh sektorjev so o tem razpravljali tudi na mnogih sejah in konfe- rencah družbenopolitičnih orga- nizacij. Pripombe, sklepe in predlogo k republiškemu osnut- ku stališč so občinske skupščine po javni razpx'avi predložile re- publiški skupščini. Kako bo (če sploh bo) vplivala široka javna razprava na reševanje vseh pe- rečih vprašanj slovenskega kme- tijstva, bomo kmalu videli. Upajmo, da ne bo vse zaman in da priporočila in pripombe ne darski položaj kmetijstva se mo- bodo obležale v predalih. Gospo- ra izboljšati. V razpravi jo bilo mnogo go- vora tudi o kooperaciji. Komen- tirali so, zakaj število koopera- cijskih pogodb upada in da de- lovne organizacije postavljajo svoje ekonomske kriterije o ka- tegoriji kooperanta ter o vrsti in obsegu kooperacije. Ob de- klariranju kmetijskih delovnih organizacij za družbena podjet- ja, ki so z reformnimi ukrepi izenačena z drugimi panogami našega gospodarstva, se je druž- beni sektor kmetijstva v večini primerov odrekel kakršnikoli neposredni družbenoekonomski funkciji in išče konjunkturni do- hodek, kjer se ta le kaže. Tako postajajo priporočila srednje- ročnih planov republike in ob- čin nerealizirane želje, ki nima- jo več svoje materialne osnove. Zato postaja tudi vsa zakonoda- ja o racionalnem izkoriščanju zemljišč in občinski odlok o ta- ko imenovanem agrominimumu nerealen. Nadaljnja posledica tega je, da družbeni sektor opu- šča nabavljanje srednje in težke mehanizacije in svoje interveni- ranje z njo na zasebnem sektor- ju. Tako se tudi rahlja doseda- nja tradicionalna vez med tako imenovano zadružno mehaniza- cijo in kmetom. Čedalje več strojev je v zasebni lasti, ven- dar ti stroji niso vedno drobna mehanizacija, ki jo relativno majhna kmetija potrebuje, tem- več prav tako srednja mehani- zacija, ki služi za opravljanje storitev na podeželju. Pri tem je treba poudariti, da so ti pre- miki logična posledica »raciona- lizacije« družbenega sektorja pri servisni mehanizaciji in je poja- va številnih traktorjev v zaseb- ni lastnini nujna posledica praz- nine, ki se je pojavljala. Ob vsem tem ugotavljamo le, da je število kmetijskih strojev za dosedanji obseg proizvodnje premajhno, da pa zahteva po- živitev proizvodnje dodatno strojno opremo. Vlaganje rela- tivno visokih sredstev v nabavo mehanizacije pomeni v mnogih primerih imobilizacijo sredstev zasebnega kmetijstva v direkt- na sredstva za proizvodnjo, kot so mineralna gnojila, kvalitet- na semena, izboljšava osnovne črede itd. Največ kooperacijskih pogodb poznamo v organizirani proiz- vodnji mleka, kjer zakonodaja- lec pogojuje izplačila premij or- ganizacijam, ki se ukvarjajo z odkupom mleka po sklenjenih pogodbah. Prav tako so le tsti kmetijski proizvajalci, ki so sklenili pogodbeno razmerje, upravičeni do garantiranih cen mleka. Ugodne priložnosti, ko zakonodajalec z zakonskimi ukrepi in s sredstvi forsira po- godbeno sodelovanje v govedo- reji, žal na območju ptujske ob- čine niso izkoristili v taki meri, kot je bilo zaželeno. Se vedno ima večina pogodb formalni značaj in organizacija ne izko- rišča vseh možnosti za širjenje resničnega proizvodnega sodelo- vanja. V prometu s kmetijskimi pri- delki kmečki proizvajalci niso več prepričani v prodajo svojih proizvodov. Zaradi tega si spret- nejši kmetje sami iščejo tržišče in sami vnovčujejo svoje pri- delke. Neizpolnjene medsebojne pogodbe med kmetijskimi de- lovnimi organizacijami in kme- ti pa slabijo zaupanje kmeta v obstoječe organizacije in nasta- jajo želje po ustanavljanju manjših zadrug, kjer bo njihov vpiiv močnejši in za katere me- nijo, da bi bolje in zanesljiveje vnovčevale njihove pridelke (Gorišnica, Cirkovce idr.). Kaj menijo predstavniki obra- ta za kooperacijo o teh vpraša- njih in o možnostih razvoja so- delovanja, bomo poročali pri- hodnjič. ___ Z R Ma področju Zdravstvenega varstva otrok bo treba več storiti v okviru TEDNA OTROKA je občinska zveza prijateljev mladine Ptuj organizirala po- svetovanje o zdravstvenem sta- nju in o preventivnih ukrepih na področju zdravstvenega var- stva otrok v občini. Posvetova- nja so se udeležili zdravniki, ki delajo pri zdravstvenem varstvu mladine, poslanci, upravitelji šol in člani predsedstva zveze prijateljev mladine. Zdravniki so poročali o zdrav- stvenem stanju otrok in pouda- rili, da je to še vedno zaskrb- ljujoče, čeprav smo v zadnjih letih omejili nekatera obolenja. Zelo so razširjene nalezljive bo- lezni, hepatitis, ki zaradi povr- šne dietne prehrane zapušča po- sledice, pri otrocih so še številni primeri slabe drže, okvar hrb- tenice, stopal, vida in sluha, go- vorne motnje, posebno vpraša- nje pa je mentalno zdravje mla- dine. Zelo zaskrbljujoče je bo- lezensko stanje otroškega zo- bovja in prav na tem področju bo treba storiti še več. V občini ifnamo le eno otroško zobno am- bulanto, ki zaradi pomanjkanja Sfedstev ne more opravljati vseh lalog za številne paciente. Otro- '^i iz oddaljenih krajev pa težko Prihajajo v Ptuj, zato bo nujno Razširiti zobozdravstveno delo ^a terenu, ob šolah ali v kra- jevnih ambulantah. / Udeleženci so kritično ocenili sistematične preglede po šolah, Saj otroke pregledajo vsaka šti- •"i lota. Predlagali so, da se naj pregledi šolske mladine opravi- la vsaj vsaki dvo leti, obvezno ^a naj bi bili vsi otroci pregle- dani pred vstopom v osnovno ^■Jlo in v otroške varstvene u- Jtanove. V zadnjih letih je manj ^^edstev za preventivne ukrepe ^di na področju otroškega var- '^^a, to pa zelo slabo vpliva na i^ravočasno zdravljenje, poveču- ^jo pa se izdatki za kurativno ^^trošnjo. zdravje otrok vplivajo ne- ^''Gjena in nepravilna prehrana, .'abe stanovanjske razmero, sla- ^ preskrba z vodo v Halozah, ^^Primerne šolske učilnice, ki pozimi ne dajo zadovoljivo Srevati, nizki družinski stan- j^^fd in pomanjkanje zdravstve- prosvetljenosti staršev in o- , Udoipženci so bili mnenja, da ^ treba več storiti na področ- ju prosvetljevanja občanov, več sredstev je potrebnih za grad- njo novih šol in adaptacijo ob- stoječih šolskih zgradb, saj že ni mogoče verjeti resnici, da v Zetalah sedijo otroci L, V. in VII. razreda na istih stolčkih, zato ni čudno, če imajo okvare hrbtenic, in prav tako ne bi smeli dopustiti, da v Dornavi poučujejo otroke v kletnih pro- storih. Zdravniki so predlagali, da bi morali misliti na ptujskem po- dročju na mentalne posvetoval- nice, na podeželju pa bi morali imeti več zdravstvenega kadra in več sredstev za preventivno dejavnost. Občinska skupščina je letos namenila za preventivo 12 milijonov starih dinarjev, to pa ne zadošča za nujne potre- be. Na posvetovanju smo slišali, da je zdravstveni center Mari- bor namenil ptujski občini nekaj sredstev za preventivo, del sred- stev pa bo treba uporabiti za otroško preventivo. Prosvetni delavci so izrazili željo po večjem in tesnejšem so- delovanju z zdravstvenimi de- lavci, saj bi tako lahko marsi- katere probleme skupaj reševa- li. Ob šolskih malicah bi spet lahko vsem otrokom delili kal- cijeve tablete, ki bi pripomogle za boljše zdravje zob, zdravniki naj bi v času nalezljivih bole- zni opozorili šole na nekatere preventivne ukrepe itd. Prav tako je treba v prihod- nje ustvariti sodelovanje med otroškimi varstvenimi ustano- vami in dispanzerji glede red- ni ii pregledov otrok kakor tudi glede drugih nalog na tem po- dročju. Na posvetovanju so izvolili veččlansko komisijo iz vrst zdravstvenih, prosvetnih in so- cialnih delavcev, ki bodo stro- kovno obdelali ankete in poro- čila o zdravstvenem stanju o- trok, izluščili probleme in pred- lagali ukrepe ter pripravili pro- gram otroškega zdravstvenega varstva v ptujski občini 2. A. 0bčinsi toda še zdaleč ne toliko, kot so jih v prejšnjih letih, ko so tega sadja prodali nad 400 vagonov, Industrijskega sadja sicer še ne odkupujejo, računajo pa, da ga bodo začeli odkupovati s 15. ok- tobrom, in sicer po 0,10 do 0.15 din po kg. Poleg navedenega na- stopajo težave tudi pri odkupu, in sicer zaradi tega, ker kmetje nimajo svoje embaiaže. Kolikor bi le-ti imeli svojo embalažo, bi lahko sortirali in klasificirali jabolka že doma v sadovnjaku in ne bi nastopale razne nev.šeč- nosti pri odkupu. Kmetje nam- reč vozijo jabolkii na odkupna mesta raztresena na vozovih, tako da so pomešane razne sor- te in vrste. Na odkupnih mestih pa morajo potem to sadje pre- birati in razvrščati in zgodi se, da kdo pripelje 1000 kg jabolk na prodajno mesto, od tega je le 200 kg jabolk sposobnih za prodajo. Tak način dovoza ja- bolk tudi precej poškoduje sad- je, ki potem ne ustreza zahte- vam trga. Sorta bobovec in mo- šančke, ki sta precej zastopani v proizvodnji na našem področ- ju, ne gresta več v prodajo tako kot prej, ker so se potrošniki preusmerili na bolj kakovostne sorte, kot so jonatan, zlati in rdeči delišes itd. Manj težav s prodajo ima kombinat s sadjem, ki ga pri- dela v lastni proizvodnji, to pa zaradi tega, ker ima res kvali- tetno sadje in ustrezne sorte. Težava je le v tem, da tudi tu ne dosegajo večje cene od 0,6 do 1,20 din, kar je prav tako le 50 odstotkov lanskoletne cene. V kombinatu zagotovo vedo, da finančnega plana ne bodo dose- gli, o finančnem rezultatu pa rajši še za sedaj ne govorijo.' Toš Na dan otvoritve nove bencinske črpal- ke popravila avtomobilov v Tehnoser- visu zastonj Prihodnji teden bodo na Or- moški cesti v Ptuju odprli še eno, pravkar zgrajeno bencinsko črpalko. Sedanja črpalka v me- stu komaj zadovoljuje vedno večjim potrebam. Avtomobili, ki jih je vedno več na ptujskih cestah, večkrat čakajo v kolo- nah na gorivo. Prednost nove črpalke je tudi v tem, ker je zgrajena v ne- posredni bližini Tehnoservisa, obrata KK Ptuj, ki je del de- javnosti preusmeril v servisno službo avtomobilov. 2e do sedaj so v obratu opravili tudi naj- zahtevnejša servisna popravila na avtomobilih. Bencinska čr- palka bo skupaj z obratom Tehnoservis nudila vse, kar je potrebno pri vzdrževanju avto- mobilov. Vozniki bodo lahko na črpalki dobili gorivo, obrat Teh- noservis pa jim bo na željo o- pral avtomobil, ga namazal in popravil okvare. V ta namen preurejujejo v obratu Tehno- servis prostore v sodobno delav- nico za popravilo avtomobilov. Poleg servisov, ki jih že imajo, bodo odprli še servisa za vozila škoda in VW. V zimskih mese- cih bodo poslali delavce na spe- cializacijo. Odsek od nove ben- cinske črpalke do delavnic so že asfaltirali. Za voznike, ki bo- do čakali na vozila, ko jih bodo popravljali, pripravljajo v se- danji delavski menzi bife. Krat- ko malo. poskrbeli bodo za voz- nike in za njihova vozila Obrat Tehnoservis pripravlja na dan otvoritve nove črpalke veliko presenečenje. Upravnik A. Ganza nam je zaupal, da bo- do tega dne tekoča popravila na vozilih zastonj, in to od sedme do 14. ure. Otvoritev bo. kot predvidevajo, prihodnji četrtek. Z. R, NoA'^a bencinska črpalka. Obrat Tehnoservis v ozadju. ZASTOJ V IZVOZU IZ OBČINE SLOVEN- SKA BISTRICA Za industrijsko proizvodnjo v bistriški občini je značilna le- tošnja neenakomernost mesečne proizvodnje v primerjavi z isti- mi meseci lani. V hudi situaciji so se znašla največje podjetje v občini Impol ter druga podjet- ja. Težave pa so nastale pred- vsem zaradi zapletljajev na do- mačem trgu kot na inozemskem tržišču. Določeno oživljanje v gospo- darstvu tako v republiki kot v državi pa je imelo določene po- zitivne posledice tudi v bistri- ški občini. Čeprav so rezultati v občini slabši od tistih v republi- ki in državi, je bila polletna proizvodnja v občini za 3,3 od- stotka manjša od lanske, sedaj v devetem mesecu pa je že po- pravila svojo bilanco navzgor, tako da ni več negativne razli- ke. Poleg visokega planiranja v letošnjem letu v industrijski proizvodnji je bilo predvideno močno povečanje izvoza. Vendar se dosedanji izvoz občine ne mo- re oceniti kot ugoden. Tako se opaža, da je domače tržišče mnogokrat preozko za vse pro- izvode, kar močno velja za Im- pol, ki je že tako močno izvoz- no orientiran. Obveznosti, ki iz- hajajo iz inozemskih kreditov, terjajo večje vključevanje v mednarodno delitev dela, katere smisel ni samo uvoz, ampak tu- di izvoz. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o dolgoroč- ni zunanjetrgovinski proizvod- nji, ker zaostanki v plačilih u- stavljajo nadaljnji izvoz. Tako dosedanji izvoz v bistri- ški občini občutno zaostaja za planskim, obenem pa zaostaja tudi za lanskim izvozom. Nobe- nih izgledov ni, da bi se situa- cija do konca leta popravila. stran 5 TEDNIK — petek, 11. oktobra 1%S Stran 3- Problemaitikci kmetiistva je biia osrednje vprašanje v razpravi na konferenci ZKS Lenart Večina tistih, ki so razprav- ljali na občinski konferenci ZKS Lenart, so se dotaknili proble- matike kmetijstva. O poteku konference in del- no tudi o razpravi smo bralce že seznanili. Sedaj jih hočemo podrobneje seznaniti le s pro- blemi, ki so jih iznašali udele- ženci o vprašanju kmetijstva. V referatu in razpravi je bilo poudarjeno, da smo z uvedbo gospodarske reforme v kmetij- stvu sicer pridobili. Reforma je spodbudila porast blagovne pro- izvodnje, povečal se je obseg razširjene reprodukcije in pove- čali so se osebni dohodki. Sedaj pa nastopajo temeljne struktur- ne nevšečnosti: majhen obseg obratov, agrarna prenaseljenost, delna degresija in diskrimina- cija po zahodnoevropskem trgu. Vse to je povzročilo relativno nasičenost trga in zmanjšanje akumulativnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da v občini kljub vsem naporom v kmetijstvu ne dosegamo sred- njeročnega plana. V planu je predviden porast dohodka za 18,3 odstotka, v prvem polletju pa je bil dosežen le s 3,8 odstot- ka. Kljub temu pa je gospodar- sko gibanje pozitivno, saj je produktivnost porasla za 28,4 odstotka, ekonomičnost za 3,8 odstotka in rentabilnost za 1,8 odstotka. Prav tako je bilo povedano, da smo z reformo rešili vprašanje pridelovanja pšenice in koru- ze, pri tem pa je bilo zanemar- jeno vprašanje govedoreje. Ce- ne živine so v stalnem upadanju, cene reprodukcijskega materi- ala pa stalno naraščajo. Izvoz živine je padel nasproti lanske- mu letu za 27 odst. To je po- sledica, ker smo bili preveč na- vezani samo na italijanski trg. Sedaj smo se orientirali na an- gleški trg in je situacija že ne- koliko boljša. Pri tem je bilo povedano, da se problematika govedoreje vse prepočasi rešuje in da se bo le-ta verjetno rešila šele takrat, ko bo stalež živine padel na minimum. Ta problem se opaža že sedaj, saj kmetje že ne redijo toliko živine kot prej, pitališča družbenega sek- torja pa so že tako skoraj pra- zna. Glede kreditiranja v kmetij- stvu je bilo povedano, da se da- jejo krediti v zelo ugodnih po- gojih, poprečno na dobo dva- najstih let in s 6—7 odst. obrest- mi, kar je za kmetijstvo vseka- kor neugodno. Pri tem je bilo omenjeno, da so regulacijo Pe- snice izvajali s krediti, da pa take investicije v drugih drža- vah izvajajo z državnimi sred- stvi. V neugodnih pogojih daje- jo tudi kredite za kooi>eracijsko proizvodnjo in obratne kredite. Kmetijske organizacije se mo- rajo pri najemanju kreditov po- služevati takih e*laboratov, v katere sami ne verujejo, samo da lahko dobijo kredit. Povedano je bilo tudi, da po- vzročajo tržni viški kmetoval- cev, ki jih ne morejo prodati, pohtične probleme, ker zaradi tega ljudje postajajo družbeno- politično neaktivni. Pri tem pa bi bilo treba pokazati ljudem, kdo je kriv, da se sadje odkupu- je po 40—50 starih dinarjev, prodaja pa po 120 dinarjev. Za rešitev tega problema bo treba zgraditi hladilnice, da se bo lahko sadje uskladiščevalo, in pa usposobiti trgovino, da bo prevzemala te tržne viške. Kljub vsem tem problemom pa smo glede nadaljnjega raz- voja kmetijstva lahko optimisti, so ugotovili v razpravi. Toš Bo tudi v kmetijstvu prodrla znanstvena organizacija dela ? splošno znano dejstvo je, da se organizaciji dela pri nas posveča še vse premalo skrbi. To velja za celotno naše gospodarstvo, poseb- no pa še za kmetijstvo. V indu- striji je ta problem dosti lažji kot v kmetijstvu, tu so izsledki zna- nosti prodrli že daleč naprej in je zgolj neupoštevanje oziroma neuvajanje teh znanstvenih do- sežkov vzrok, da v industrijskem podjetju organizacija dela ni na tisti višini, kot bi lahko bila. Vzrok, da se dognana znanstvena organizacija dela ne uvaja bolj hitro v naša industrijska podjet- ja, pa je v veliki meri odvisen od neustreznega kadra, ki zaseda vo- dilne položaje v podjetjih, kar nam povedo statistični podatki, ki so bili že tolikokrat napisani, da jih tukaj niti ne bomo nava- jali. Problem uvajanja znanstvenih dosežkov na področju organizaci- je dela v kmetijstvu pa je še do- sti bolj težaven kot v industriji. Tukaj je poleg problemov, ki jih ima industrija, še poseben pro- blem v tem, da na tem področju niti nimamo znanstvenih izsled- kov v takšni meri in so le ti šele na začetku preučevanja. Zaradi tega je toliko več vreden prispe- vek dr. Tomislava Salitrežiča, ki ga je objavil v reviji Moderna or- ganizacija št. 7 z naslovom Razde- litev časa v poljedelstvu. V tem prispevku ugotavlja av- tor, da ni bistvenih razlik med študijem dela v industriji in štu- dijem dela v poljedelstvu in da sistem REFA ni nekaj novega za poljedelstvo ter dalje, da je le-ta s svojim sistematičnim in logič- nim prikazom zelo koristen za ob- likovanje modernega dela v kme- tijskem gospodarstvu. Avtor navedenega članka je prikazal razdelitev časa dela v poljedelstvu, tako kot je to sploš- no sprejeto v industriji po siste- mu REFA. V svojem sklepu me- ni avtor, da se sistem REFA lah' ko uspešno uporablja v poljedel- stvu. Kot smo ugotovili v uvodu, je to začeteke znanstvene raziskave dela v kmetijstvu pri nas in lah- ko samo pričakujemo, da se bo le-ta iz dneva v dan vse bolj in bolj raziskovala in uporabljala. Upajmo, da se bodo kmetijci oprijeli teh raziskav in da bo tu- di v kmetijstvu v doglednem ča- su upoštevana znanost kot prvi faktor pri organizaciji dela. Na tem področju bo treba še dosti trdega dela, med katerim ni na zadnjem mestu tudi vzgoja kad- ra, ki bo znanstvene dosežke tudi znal uporabljati. Toš Konferenca sa m o u p r a v I j a vce v in praksa v bistriški občini v zadnjem spomladanskem obdobju je bilo pri nas več kon- ferenc o samoupravljanju. Dve izmed njih v Ptuju in Mariboru, sta bili v naši neposredni bližini. Delo obeh konferenc je bilo precej teoretično, predvsem zadnje v Mariboru. Zaradi tega se bistriški sindikalni delavci že dalj časa zavzemajo, da bi organi- zirali takšno konferenco tudi tam. Poudarek na konferenci pa bi naj bil na našem samoupravnem sistemu v praksi. Za dosego takšnega cilja bi bilo treba najprej izvesti konference po posameznih delovnih kolek- tivih. Zaradi tega so se v bistri- ški občini sporazumeli, da bodo izvedli najprej konference sa- moupravi j avcev v treh delovnih kolektivih v občini. Te konfe- rence bi naj bile pri železniških delavcih, v obratih LIP in v Im- polu. Vse te tri panoge gospo-"' darstva zajemajo namreč dolo- čene specifičnosti, ki bi prerasle okvire občine. Tako so proble- mi precej močni še v preveč cen- traliziranem ustroju naših že- leznic. Svoj po.seben specifičen problem ima tudi lesna industri- ja, podobno pa se dogaja tudi z aluminijsko industrijo. Zelo važen poudarek na teh konferencah bi bil tudi na od- govornosti v naših delovnih ko- lektivih ter na tem, kdo naj o posameznih nalogah v podjetju odloča. Tukaj mislimo na naloge delavskega sveta, na naloge u- pravnega odbora ter na naloge in odgovornosti strokovnega ko- legija ipd. Rezultati teh konferenc v po- sameznih delovnih kolektivih bodo dali osnovo za razpravo občinske konference o samou- pravljanju. Poseben poudarek pa bodo dali bistriški sindikati na svojih konferencah tudi or- ganizaciji podjetja. Torej čaka bistriške sindikal- ne delavce in delovne kolektive v naslednjem obdobju precej dela. Vsi si namreč želijo, da bi njihova konferenca čim bolje uspela in da bi že v najbližji bo- dočnosti žela prve uspehe. Zara- di takšnih želja se čudi vodstvo bistriškega sindikata, zakaj sin- dikat železniških delavcev na Pragerskem ni odredil delega- tov za konferenco samouprav- 1 j avcev železniških delavcev, ki je bila napovedana že za poletno obdobje. Takšna malomarnost kaže na neodgovornost do druž- benega dogajanja. Predvsem pa daje slutiti, da nekaj ni v redu. Odgovor na to vprašanje pa bo- mo zvedeli kaj kmalu, saj želi bistriško sindikalno vodstvo čimprej konferenco samouprav- 1 j avcev železniških delavcev. Seveda bodo morali pokazati več razumevanja za to konfe- renco tudi v drugih delovnih kolektivih, predvsem zaradi te- ga, ker bodo ob obravnavi v po- sameznih delovnih kolektivih delavci spoznali, kje so napake, s tem pa že tudi nakazali mož- ne rešitve. Strojne delavnice, odslej SIGMA V Ptuju: Večja investicijska vlaganja Pred kratkim je bil imenovan za novega direktorja v strojnih de- lavnicah v Ptuju Milan Krajnik, diplomirani ekonomist. V razgovo- ru o smernicah podjetja nam je povedal naslednje: »•Podjetje ima v glavnem dve dejavnosti: obrat za servisne sto- ritve na vozilih in obrat za proiz- vodnjo gumi izdelkov in vzmeti. Izdelki so namenjeni predvsem za potrebe motorne in elektroindu- strije. Tudi v bodoče bomo usmerjali razvoj podjetja v motorno in elek- troindustrijo ter v izdelovanje vo- dovodnih armatur. 2e v letošnjem letu smo osvojili samo za tovarno avtomobilov in motorjev v Mariboru za okoli 300 milijonov starih dinarjev novih ar- tiklov. Zaključujemo razgovore s Crveno zastavo iz Kragujevca za proizvodnjo novih izdelkov v vred- nosti okoli 100 milijonov starih di- narjev. Tako smo v navedeno in- dustrijo kot kooperanti že vključe- ni z velikim številom izdelkov. Zaradi tega smo poskrbeli tudi za standardizacijo teh izdelkov, da bi si zagotovili širši plasma tudi pri tistih kupcih, ki rabijo tovrstne izdelke. Da bi mogli kvalitetno in tokov- no zadovoljiti naše stranke ter s ciljem nadaljnje modernizacije podjetja, smo predvideli tudi v le- tošnjem in naslednjih letih večja investicijska vlaganja. V letošnjem letu smo oddvojili za investici.ie okoli 100 milijonov starih dinarjnv, večinoma iz lastnih sredstev. Do konca naslednjega leta bodo inve- sticijska vlaganja znašala okoli 250 milijonov starih dinarjev. Na- ročena oprema je delno že monti- rana v naših obratih. Ostale stro- je bomo prejeli do konca in v za- četku naslednjega leta. Z mnderni- zaci.jo proizvodnje in povečan.iem obsega proizvodnje želimo ustvari- ti čvrste pogoje za nadaljnji raz- voj ter povečanje dohodka podje- tja za sklade in osebne dohodke. Seveda bomo skrbeli tudi za mo- dernizacijo na področju servisne dejavnosti. Med drugim bomo od- prli nov servis za vozila škoda, asfaltirali bomo dvorišče servisnih delavnic itd. V smislu nadaljnje obdelave tr- žišča in u\ eljavljanja naših izdel- kov kot tudi podjetja smo se od- ločili tudi za spremembo imena podjetja. Odločili smo se za ime, ki bi ustrezalo naši dejavnosti gu- mijastih in kovinskih izdelkov — servisi Ptuj. Ime mora biti pred- hodno regi.s^rirano pri okrožnem sodišču v arariboru.« ZR Pri Krajnčevih v Lahoncih pri Ormožu imajo Tritisočglavo kurjo družino, lep sadov- sijak in roden vinograd V zadnjem času je pri nas vse več kmetovalcev, ki so spoznali prednosti in ugoden ekonomski ra- čun reje piščancev. Ni malo pri- merov, da so kmetje opustili tve- gano pitanje goveje živine, ki ima zelo nestanovitno ceno, in so z majhno adaptacijo spremenili go- veje hleve v kurnike. Treba se je pač znajti in proizvajati tisto, kar trenutno zahteva in tudi ugodno plača trg. Ko sem se pred nedavnim ogla- sil v kmetijskem kombinatu Je- ruzalem Ormož, da bi pri šefu kc- operacijske službe inž. Martinu Habjaniču zvedel kaj več o tovrst- ni kooperacijski proizvodnji, mi je ta povedal, da imajo v svojih vr- stah nekaj dobrih in marljivih kur- jerejcev. Doseženi uspehi nekate- rih rejcev spodbudno vplivajo tu- di na tiste največje »neverne Tc'- maže« in nergače, ki menijo, da se v današnjem času sploh več ne izplača ukvarjati s to ali drugo obliko kmetijske proizvodnje. Ker je bila na dan tega mojega obiska ravno sobota in v upravi kmetij- skega kombinata niso delali, je bil inž. Habjanič kaj hitro priprav- ljen ^>zapreči« svojega fička in me popeljati k enemu izmed njihovih kooperantov. Skupno sva se odlo- čila in izbrala za svojo novinarsIspodar Stanko nama je po- vedal, da je njihova življenjska doba pravzaprav že potekla in da bi jih morali že pred dvema dne- voma odpeljati v zakol. Povedal nama je tudi, da ima to že drugi »turnus« in da se taka intenzivna reja piščancev v proizvodnem so- delovanju s kmetijskim kombina- tom izplača. Da se je poleg svoje redne zaposlitve odločil še za in- tenzivno pitanje piščancev, je pravzaprav precej dolga in zaple- tena zgodba. Njihova sorazmero- ma lepa in bogata domačija je dolgo časa samevala, saj so si vsi otroci priskrbeli svoj kruh in se nobeden ni ojunačil, da bi jo pre- vzel na svoja pleča. Končno so le prepričali Stanka, ki se je kot kmetijski strokovnjak odločil za intenzivno kmetovanje. Najprej je preuredil gospodarsko poslopje in ga spremenil v majhno kurjo far- mo. Z bližnjega hriba je napeljal vodovod, tako da je z njim rešil velik gospodarski problem pre- skrbe z vodo. Ce bodo možnosti in če bedo šli piščanci dobro v denar, bo svojo malo kokošjo farmo še razširil na kapaciteto 5000 piščan- cev. Pri dosedanji adaptaciji mu je precej pomagal tudi kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož, kjer je Stanko redno zaposlen. Piščan- ci so v glavnem cpravUo njegove žene Marte. Ko smo končali pogovor o pi- ščancih, nama je pokazal tudi svoj sadovnjak, kjer so se drevesa upo- gibala pod težo letošnjega bogate- ga pridelka. V nekaj sto metrov oddaljeni -vrh« naju je povabil na pokušnio letošniega vinskega pridelka. S ponosom nama je po- vedal, da je letos pridelal v svo- jem 20 arov velikem vinogradu na žičnih oporah 3200 litrov kvalitet- nega mošta, kar je izredno veliko. Ob sladkem moštu le beseda stek- kla še o marsičem, med drugim tu- di o mednarodni politični situaciji v svetu. Cas najinega obiska je potekel in poslovili smo se od idilične s slamo krite »klicaje-, ki skriva pod seboj v kleti rekorden vinski pridelek in stoji tik ob novem, bujno rastočem vinogradu. Ob od- hodu sem si pri sebi dejal: -Pri Krajnčevih v Lahoncih ne delajo samo z rokami ter so njihova več kot 3000-glava kurja družina, lep sadovnjak in nov na žico napeljan vinograd predvsem plod strokov- nosti, ekonomskega računa in se- veda tudi trdega dela.« J. S. Gospodar Stanko Krajnc in inž. Martin Habjanič med pogovorom pred gospodarskim poslopjem, ki je v bistvu majhna kurja farma. Kmalu občinski zbori sindikata v občini Slovenska Bistrica v ponedeljek, 7. oktobra, je bila v Slovenski Bistrici seja predsedstva občinskega sindi- kalnega sveta. Na njej so med drugim obravnavali in pregle- dali dosedanje delo. Ugotovili so, da je bil program dela dobro zastavljen, da pa zaradi določe- nih vzrokov ni bil v celoti izve- den. Zaradi tega bodo morale sindikalne podružnice po delov- lovnih kolektivih krepke je po- prijeti za delo. Zaradi tega se bo morala povečati odgovornost za sprejeto in izvršeno delo. Kviro Petrač, predsednik občin- skega sindikalnega sveta, je de- jal, da se ne smemo zadovolje- vati z rezultati poprečja, ki je še nekako zadovoljivo. Zato bo treba tam, kjer delo v sindi- kalnih organizacijah slabo teče, analizirati vzroke in odstraniti ovire. Zanimiva je bila tudi razpra- va o zaposlovanju. Ugotovili so, da se število zaposlenih kon- stantno manjša oziroma da ved- no bolj narašča število nezapo- slenih. Ob tem se je pri zaposlo- vanju pojavil nov faktor, odha- janje oziroma »novačenje« kva- lificirane delovne sile v inozem- stvo na delo. Tako se dogaja tu- di v bistriški občini, da eno pod- jetje spelje drugemu podjetju kvalificirano delovno silo, da jo lahko pošlje v inozemstvo na delo. Doma pa ostaja nekvalifi- cirana delovna sila. Ker ta po- jav ni redek in se še v močnej- ši obliki pojavlja v drugih ob- činah, se bo morala nujno najti rešitev za prepoved takšnega novačenja. Na seji predsedstva so obrav- navali tudi druge probleme, med njimi tudi rekreacijo delovnega človeka, za katero je še preslabo poskrbljeno. -b Skupno z drogom A pa- del z višine 6 m 7. oktobra 1968 je skupina de- lavcev podjetja Elektro Mari- bor, enota Lenart, zamenjavala električni drog A zaradi dotra- jalosti. Delavec Otmar Zoreč je splezal na drog in prerezal žice. V trenutku, ko so bile žice pre- rezane, se je drog A zaradi pre- perelosti prevrnil z Otmarjem vred. Pri tem je Zoreč dobil hude poškodbe, tako da je bil precej časa v nezavesti. Poško- dovanega so prepeljali v bolniš- nico. Toš Tudi novinarji za varnost pri delu Zadnje čase so v Ptuju obno- vili že veliko fasad na mestnih poslopjih. Te dni je prišla na vrsto tudi stavba, v kateri je naše uredništvo. Obdali so jo z opaži in nosilnimi odri od tal do strehe. Precej ropota povzro- čajo delavci med postavljanjem in prekladanjem desk ter že- leznih opornikov. Ta ropot ni najbolj dobrodošel za živce ti- stih, ki delamo v uredništvu. Med pisanjem sestavkov več- krat tako neprijetno zaropota, aa nas misel na padec delav- ca ali kakega predmeta na mi- moidoče iz zgornjih etaž »de- koncentrira«. Veliko strahu pre- živimo med vstopom v poslop- je in pozneje iz njega. Delavci nam nad vhodom še sedaj niso napravili varovalne strehe. Upamo, da nam bodo delavci gradbenega podjetja Gradnje napravili vse potrebno, da bodo zaščitili vhod v naše prostore. V nasprotnem primeru si bomo morali nabaviti čelade ter po- skrbeti za varnost strank, ki prihajajo v naše poslopje. Z R Visoki opazni nosilci brez zavarovanega vhoda; Krava zadrgnila otroka 4, oktobra 1968 približno ob 7. uri se je zgodila v Lokavcu nesreča, pri kateri je Milica Murko, roj. 1. aprila 1957 v Ma- riboru, učenka 4. razreda osnov- ne šole, stanujoča v Lokavcu, izgubila življenje. Po oceni pod- ročnega zdravnika in organov javne varnosti se je nesreča pri- petila takole: Milica je pasla kravo, privezano na vrv. To vrv si je Milica dala okrog vratu, da je ne bi držala v rokah, ko je trla orehe. Medtem je krava verjetno zamahnila z glavo in Milico zadrgnila tako močno, da se tega ni mogla več rešiti in se je zadušila. Ponesrečenko je našel sosed, ki je po naključju šel mimo. ____________lQi....... Osebna kronika RODILE SO: Antonija Prigl, Stara cesta 63, Ljutomer — Zinko; Milena Bohinc, Ormoška 5 — Albina; Julijana Be- la, Prešernova 5 — deklico; Elizabe- ta Paternost, Bezjakova 14 — dekli- co; Marija Cimerman, Obrez l/a — Damjana; Frida Božičko, Lancova vas 2 — deklico. POROKE: Cvetko Menhart, Ljutomerska 20/c, in Kristina Toplak, Ljutomerska 20 c; Martin Voglar, Brstje 32, in Slavica Matjašič, Budina; Hugo Sneberger, Banja Luka, Cajavec, in Danica Turnšek, Spuhlja 68. UMRLI SO: Ignac Gajser, Skorba 43, roj. 1904, umrl 3. 10. 1968; Jožefa Krajnc, Ro- gaška 8, roj. 1884, umrla 4. 10. 1968; Ivan Emeršič, Veliki vrh 39, roj. 1925, umrl 5. 10. 1968; Ana Vuljanko, Lazi 11, Kraplna, roj. 1910, umrla 6. 10. 1968. PTUJSKI ŠAHOVSKI KLUB VABI NA ŠAHOVSKI DVOBOJ V SOBO- TO OB 18. URI V HOTELU v Ptuju bodo gostovali šahisti KPD Slovenije. Na šestih deskah se bodo pomerili s ptujskimi šahisti. Srečanje bo zanimivo. Šahovski klub iz Ptuja vabi ljubitelje šaha in osta- le, da si ogledajo to zanimivo sre- čanje. Rekli so... -Časnikar je nujna sponka med posameznikom in družbo.« Konrad Ahlers, tiskovni predstavnik bonske vlade Dober politik vedno računa s tem. česar ne pričakujejo, kajti izkušnje pričakujejo nepreračun- Ijive postopke.« Charles Bohlen, ameriški diplomat GERALDINE CHAPLIN bo za nekaj časa zapustila ljubljeni Madrid in člo- veka, ki ga ljubi, španskega režiserja Carlosa Sauro. Z Jeanom Poiretom bo debitirala na odru v Franciji z delom V moji iuhi tiči dekle. Gre za norčavo dele Ihea Firmbyja v Charonovi režiji po priredbi Marcela Moussyja. 1 E D M K — petek, 11. oktobra 1968 V ptujski občini vplivajo slabe socialne in finančne razmere na učne iispeiie Na minuli seji sveta za šolstvo In telesno vzgojo so med dru- gim razpravljali tudi o delu in učnih ter vzgojnih uspehih osnovnih šol ter o delu srednjih šol. Vseh osnovnih šol je v ptuj- ski občini 29. Od teh je 8 nepo- polnih in 7 podružničnih. V lan- skem šolskem letu je obiskova- lo osnovno šole 10180 učencev. V ptujski občini prevladuje mlad vzgojni kader. Nekaj je učiteljev z večletno prakso, sta- rejših učiteljev pa je malo. Le- tos so bile šole kvantitetno do- volj zasedene z učitelji, ne pa tudi kvalitetno. Nižja stopnja Osnovnih šol, kjer zadošča sred- nja izobrazba, ni problem. Pro- blem je na predmetni stopnji, kjer poučuje predmetno še mno- go učiteljev s srednjo izobrazbo. Večina teh učiteljev je vpisana na pedagoške akademije, toda le malo jih resno študira. Pojavljajo se vzgojni proble- mi. Hude socialne razmere, ki vladajo na ptujskem terenu in ki so zlasti težavne v mnogih krajih v Slovenskih goricah in Halozah, onemogočajo učiteljem večje vzgojne uspehe. Med star- ši učencev je mnogo malih kme- tov, od katerih sta oče pa tudi mati zaposlena. V Ptuju sicer prevladujejo delavci, je pa tudi mnogo uslužbencev, obrtnikov in drugih. Na polju prevladuje polproletariat, v Kidričevem pa prevladujejo delavci. Zaskrb- ljujoč je premajhen vpliv star- šev na otroke. Učenci nimajo delovnih navad. Njihovo delo (učenje) se prične pred pollet- jem oziroma pred koncem šol- skega leta, ko jim teče voda v grlo. Do spričevala, ne do zna- nja, hočejo priti z minimalnim trudom. Zanemarjena predšol- ska vzgoja ima hude posledice. Mnogi otroci prinašajo v šolo slabe navade. Zaradi njihovega početja so organi milice cesti gost v šoli. Mnogi učenci, poseb- no prestari, radi izostajajo od pouka. Starši takim otrokom niso kos in otroci hodijo v šolo le, ker morajo. Poseben problem Ptujskega polja, deloma pa tu- di ostalega terena, je odhajanje staršev na delo v tujino. Od po- sameznih šol so glede tega naj- bolj prizadete osnovne šole v Dornavi (skoraj vsi moški sred- njih let), v Markovcih (27 od- stotkov) in v Gorišnici. Večino- ma odhajajo očetje, v manjši meri pa tudi oba roditelja. Otro- ci in stari starši delajo na po- sestvu. Bili so primeri, ko so otroci ostali sami in gospodarili doma. V Ptuju in v Kidričevem na- stajajo velike socialne razlike med otroki. V Kidričevem, kjer prevladujejo delavci (61 odst.), dajejo nekateri starši otrokom vse, kar potrebujejo in kar si želijo. Mnogo pa je otrok, ki ži- ve v hudih socialnih razmerah. Tako nastajajo mnogi problemi. To se pojavlja posebno v nase- lju Taborišče, kjer živi v bara- kah v enem prostoru tu in tam tudi več družin. Med mladolet- niki se širi tudi prostitucija. De- kleta izkoriščajo starejši moški. Opisane razmere niso množične, vendar zaradi pereče problema- tike bodejo v oči. Učni uspeh se v lanskem šol- skem letu ni bistveno spremenil. PO učnem uspehu ao osnovne šole v ptujski občini spet na zadnjem mestu za Mariborom, Slovensko Bistrico, Lenartom in Ormožem. V ptujski občini vladajo gle- de financiranja šol zelo hude razmere. Mnoge šolske stavbe ne ustrezajo več svojemu na- menu: GoriSnica, Podlehnik, Dornava, Rodni vrh, Zetale, Cirkulane, Juršinci, Lovrenc na Dr. polju. Glede na socialne raz- mere bi morale delovati ob vseh šolah »male šole«. Doslej jih je le 7. Nujno je treba kategorizi- rati vse otroke. Končno bi mo- rali prekiniti z dosedanjo pra- kso, da hodijo v osnovno Solo otroci, ki tega programa ne zmorejo. Sole so slabo opremljene z učili in drugimi pripomočki. 2e več let za to ni denarja. V obči- ni je sedem iol s trilzmenskim poukom. Učbenikov je dovolj, niso pa vsi usklajeni z učnim načrtom. So prenatrpani, za večino naSih otrok prehudi in sorazmerno dragi. Dvajset odstotkov učencev je vozačev. Večje število učencev pa prehodi dnevno velike raz- dalje od šole in nazaj proti do- mu. Ti učenci stanujejo v hri- bovitih predelih Haloz in Slo- venskih goric. Hodijo v žole, kjer prevoza ni mogoče organi- zirati zaradi specifičnosti tam- kajšnjega terena, predvsem za- radi pomanjkanja cest. Vsi ti učenci morajo vstajati zelo zgo- daj, so cesto brez zajtrka in so v šoli neaktivni, ker so izmu- čeni. Po šoli, ko se vrnejo do- mov, jih navadno čaka domače delo. ZR Spomini udeležencev socialistične revolucije (Ob 40-letnici KP v ptujskem okolišu Prebudilo se je tudi sindikal- no gibanje v železniških delav- nicah, v pletilnici Zigon, v to- varni perila Delta, v tovarni perila Lenart ter pri perutnini Reinchard. Organizator sindika- tov je bil trgovski pomočnik Koželj, zaposlen v trgovini Vu- ga. Partija je pri Vzajemnosti prirejala izlete, na katerih je povezovala delavsko in kmečko mladino. Najmočnejša je bila zveza kmečkih fantov in deklet na Hajdini, ideološko najzrelej- ša pa na Vurberku. Po letu 1937 se je komunistič- na partija z delom široko raz- mahnila. Imela je skupine sim- patizerjev v Moškanjcih, Mar- kovcih, Vurberku, Desterniku, Hajdini, Trnovski vasi, Vito- marcih, na Polenšaku in drugje. Po prihodu Zidanška in po ustanovitvi okrožnega komiteja leta 1939 se je partijsko delo še poživilo. Okrog leta 1936 je prišla v Ptuj Lidija Sentjurčeva kot de- legatka PK PKS. Takrat so vo- ditelji KP kritizirali sektaški odnos do sprejemanja mladine v KP. Frakcionaških bojev pa ni bilo. Anton Znidarič je odšel (menda leta 1935) kot zastopnik kmečke mladine na kongres ko- munistične internacionale v Moskvo. Med delavsko mladino je de- lal tudi Jožek Trček-Pepček, tr- govski vajenec pri Senčarju v Ptuju. V vrstah dijaške mladi- ne je bil med najbolj aktivnimi skojevci Mirko Bagar, med voj- no kapetan tankovske enote Rdeče armade. Partija je s po- močjo mladine organizirala tek- movanja koscev in žanjic, do- bivala je pozicije pri Sokolu, vodila gledališče v Ptuju, pri- čela z bojem za boljše viničar- ske mezde. Tako je komunistič- na mladina vodila politični, eko- nomski in kulturni boj hkrati. Leta 1938 je združena opozi- cija kandidirala Jožeta Lacka pri volitvah v državni zbor. Da je kandidiral, je bila zasluga KP, ki je hotela med kandidate vriniti svoje člane. Po padcu Sudetov v nemške roke so se demokratične sile še bolj strnile okrog komunistične partije, ki je razkrinkavala po- litiko JRZ, naklonjeno fašistič- nim silam. Šolska mladina je demonstrirala, ko je razpadla mala antanta. Pozimi 1940 41 so oblasti Internirale večino članov KP v Medurečju v Srbiji. Tja so odvedli skoro vse ptujske člane KP. Ob vdoru Hitlerjeve Nemčije v Jugoslavijo je dajal Miloš 2i- danSek, član vodstva maribor- skega okrožnega komiteja KP, prve napotke za upor pmti oku- patorju. Tedaj so obnovili okrožni komite, v katerem so bili Ilec, Koželj, Sagadin in Cu- cek. Po 22. juniju 1941 so organi- zirali trojke 6r, odbore OF pa so snovali julija Lacikih knjižnic. Nas zanima referat, ki ga je imel knjižničar iz Škofje Loke. in si- cer Knjižnice v turističnem kra- ju. V danes vedno bolj razvijajo- čem se turizmu se moramo ozre- ti, kaj lahko nudi tu knjižnica turistu in kakšne so njene mo- žnosti za razvoj. Danes namreč turist ni več zadovoljen, da se naje in napije, ni niti več zado- voljen z enostavno in zunanjo razlago vodičev; spoznati hoče zgodovino krajev, ki jih obišče, tu ga zanimajo kulturni proble- mi — in tudi v tujini noče biti odrezan od vseh dogajanj doma, biti hoče na tekočem z aktual- nimi dogodki, zato zahteva do- mače časopise, rad tudi seže po knjigi iz svoje dežele. Posebno gostje, ki se za dalj časa stacio- nirajo, hočejo kulturno razve- drilo, to je knjige, medtem ko za tranzitne goste zadostujejo časopisi. Važna je tudi stuktura gostov, iz katerih držav največ prihajajo, njihova izobrazba, starost itd. Seveda morajo biti prostori take knjižnice v pri- mernem kraju, s ceste zlahka vidni, napis mora biti tudi v tu- jih jezikih, knjižnica mora biti odprta skoraj ves dan, v čitalni- ci morajo biti dostopni razni tu- ristični prospekti v tujih jezi- kih, knjižničar mora znati tu- jemu gostu odgovoriti na infor- macije o zgodovini mesta, o zna- menitostih bližnjega okoliša, o znamenitih možeh, skratka — knjižničar lahko tu opravlja po- membno vlogo, ki je žal pri tu- rističnih in gostinskih delavcih največkrat zanemarjena, ker vidijo gosta le toliko časa, do- kler ima denarnico odprto, nato pa ga prepustijo samemu sebi. Tak turist se bo potrudil, da čimprej izgine in tako mesto vnaprej nima zanj nobenega čara več. Da ni vloga knjižnice tako ne- pomembna, kažejo podatki iz Pirana, kjer so vnesli v pro- spekt tudi knjižnico in se je za- radi tega obisk gostov v knjiž- nici močno povečal. Kljub juliju in avgustu, ko je za knjižnice (Konec na 4. strani) Alenka! Napisal sem prvo pismo za časopis in te prosim, da ga ne vržeš med smeti. Pozdravljam te. TonCek Kovačec, Velika Nedelja 30 TRGATEV V soboto sem izvedel, da bom šel v Strmec na trgatev. V nedeljo zju- traj sva se z očetom odpravila z doma. v vinogradu sem si vzel svo- jo vrsto in začel trgati grozdje. Go- spodar je naročil, naj najprej po- trt;amo samo belo grozdje. MoJ ata je nosil brento. Trgačt smo bili do- bre volje in smo tudi peli in vriska- li. Ko smo belo grozdje obrali, smo šli na stiskalnico. Tekel je sladek in dober mošt. Nato smo šli tr,aat še črno grozdje. Bilo ga je manj. Potrgali smo ga že pred večerom in sem šel na stiskalnico teptat grozdje. Mošt je tekel v sode. Ko so bili polni, smo jih zvalili v klet. Dobili smo dobro večerjo. Bil sem utrujen in sem šel domov spat. Ata je še ostal na stiskalnici, ker je tam bilo še delo. Na trgatvi je bilo zelo prijetno. Tisti mošt sedaj že vre in bo kmalu dobro vino. Tonček! Tvoje prvo pismo je kar zanimi- vo in lepo. Pogum, fant moj, in še piši! Kadar doživiš kaj zanimivega, malo pomisli, sedi in napiši! Praviš, da tisti mošt iz tvoje tr- gatve sedal že vre. Verjamem ti in tudi vem, da se bo kmahi spremenil v močno vino, ki bo marsikatere- ga krepkega možaka premagalo. Ti, Tonček, pa ostani trezen člo- vek in se vinski kaplji nikoli ne daj! To ti želim. ALENKA Alenka! Enkrat sem ti že napisal, da smo Iz našega starega mlina naredili de- lavnico za očeta, kopalnico in sobo. Danes ti opisujem dogodke \^ te le- pe nove sobe in te pozdravljam. Franček Kuharic, Lešnlca NESREČA NA PARKETU v novi sobi je dal oče napraviti parketna tla, pobarvati stene ter prepleskati okna in vrata. Mama nam otrokom vedno govori, naj pa- zimo na sobo, da bo več let osta- la lepa. Soba je last nas vseh in tu- kaj tudi jaz spim na divanu. Zadnjič sem v sobi pisal nalogo. Prinesel sem stekleničko s črnilom. Izmaknila se mi je iz rok in padla na parketna tla. Ni se razbila, samo črnilo se je razlilo. Ustrašil sem se. Bežal sem po cunjo in začel brisati po tleh. Madež se je še naprej po- znal. Vzel sem košček stekla in z njim strgal po parketu. Mučil seffl se, in kar sem mogel, sem očistil. Odločil semi se. da v novo l°po so- bo ne bom nikdar nosil črnila. Franček! Taki nesreči, kot je ta tvoja, pra- vim jaz smola. Koliko si mogel, toliko si oči- stil parket, drugo pa je morala na- rediti tvoja mama. Pokleknila je na tla in ga spet namazala s parketnim loščilom. Pa še zloščila ga je. da ji je postalo vroče. Črni madež je iz- ginil, tebi pa je ostala izkušnja. Saj veš, da vsaka šola nekaj stane. Tu- di ta tvoja, Franček: Al.KNKA Alenka! Moja pisma si vedno objavila in hvala ti za odgovore. Dobila serti pogum in veselje. Napisala sem to pesmico in ti jo pošiljam. INlarlja Stager. Vičanci .JESENSKA Ptički letijo v južne kraje, hladen v^ter veje maje. Zaka.i ptički odietava.io. zaka.i nas zapuščajo? Prva je odletela ^^sfnvka. ki je mladiče odgoiila in jih letati naučila, da so šli na dolao pot. Peruti so razprosirli in drugam, drueam odleteli. StojiJTi pred h1So, gledam v daHavo. ''ičic>=' k""čem, lepo prosim, naj kmalu pridejo fSiaj in prinesejo pomlaa. :-.icka! Z veseljem objavljam tudi pesrti) co. Otožna je In polna hr»p*>nenJ po zlati pomladi. O, prišla bo p* ^ip-d' Ko bo stala pred hl*o. N zagledala drobne ptice, ko ti bo SlldU 6 Nenavadno drevo v ormoškem parku Ob tem naslovu boste verjetno rekli, da je malce nevsakdanji in čudaški. Toda kot vidite na posnetku, povsem ustreza svoji vsebini. Ko me je v prejšnjem tednu pot zanesla skozi ormoški park, ki je v teh dneh poln je- senske idile, se mi je nudil ta nevsakdanji prizor, ki ustvarja videz, da je grajski stolp v bi- stvu nevsakdanje drevo, ki je zraslo v tem lepem in mirnem ormoškem kotičku. Da je foto- grafija še lepša, gre zasluga predvsem skupščini občine Or- mož in tamkajšnjemu stano- vanj sko-komunalnemu podjet- ju, ki si z združenimi močmi prizadevata, da bi čimbolj ohranili to ormoško znamenitost, ki je bila v le- tošnjem letu deležna že prepo- trebne obnove. Dela še niso kon- čana. V notranjosti gradu tre- nutno obnavljajo nekatere zna- menite freske, ki jih je že načel zob časa. Pri skupščini občine Ormož in v stanovanjsko-komu- nalnem podjetju Ormož menijo, da jim bo uspelo v nekaj letih ormoški grad v celoti obnoviti in ga ohraniti poznejšim rodo- vom. Ce se boste kdaj mudili v or- moškem parku, si ne pozabite ogledati tega nevsakdanjega pri- zora. V bližini je znamenita or- moška vinska klet, ki vas bo »inspirirala«, da boste vzeli v roke fotografski aparat ter z malo domišljije registrirali po- srečeno igro narave in delo člo- veških rok. J. S. Krajevna skupnost Ptuj V PRIPRAVI SO NAČRTI ZA UREDITEV STUDENČNICE Na krajevni skupnosti v Ptu- ju smo izvedeli, da že priprav- ljajo načrte za ureditev potoka Studenčnica na Bregu. 2e letos bodo načrti razgrnjeni in obča- ni bodo lahko dali k načrtu svo- je pripombe. Studenčnica je bil do nedav- nega še edini čist potok in za- dovoljiv izvir vode. Primeren je bil tudi za ribogojstvo in čol- narjenje. V zadnjem času se je zaradi pomanjkanja vode spre- menil v zeleno lužo. V njem je m.inimalen pretok vode. Vsa ne- snaga ostane na površini. Stro- kovnjaki, ki so si potok ogledali, so mnenja, da bi ga lahko ure- dili le z regulacijo. Potok bo tre- ba zožiti, nekoliko poglobiti in urediti obrežje. Tako bi nastal zadovoljiv padec. Odtok vode bi bil Hitrejši. Nesnago bi odteka- joča voda odpravila. Z. R. Gradbeno parcelo v izmeri 6,5 a ob asfaltni cesti v bliž- nji okolici Ptuja proda UNI- VERZALPROMET, predstav- ništvo Ptuj, Krempljeva 8 Radijski program RADIJSKI PROGRAM OD 13. DO 19. OKTOBRA 1968 NEDELJA, 13. Oktobra 196S 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila 6.30 Informativna oddaja 7.00—7.10 Poročila 7.20 Infor- mativna oddaja 7.30—7.45 Za kmetij- ske proizvajalce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.45 Skladbe za mladino 9.00 Poročila 9.05 Dober dan vam že- li Jurij Souček 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite tovariši... 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45—13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00—11.15 Poro- čila 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci 12.00—12.10 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Vedri zvoki 13.40 Reportaža 14.00 Po- ročila 14.05 Nedeljski operni kon- cert 15.00 Poročila 15.05—16.00 Zabav- na glasba — vmes ob 15.30—15.45 Hu- moreska tedna 16.00—17.30 Zabavna glasba — vmes ob 17.00 Poročila 17.30 Radijska igra 18.43 Violinist Franco Gulli in ansambel Slavko Osterc 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V ne- deljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Se- renadni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zaplešimo 24.00 Poročila. VS.^K DAN RAZEN NEDELJE: 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poro- čila 5.30 Vremenska napoved 5.45 In- formativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila, radij- ski in TV spored. PONEDELJEK, 14. oktobra 1968 14.00 Poročila 14.05 Lahka glasba 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Radij- ski dnevnik 13.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Poje zbor »Kolo« iz Ši- benika 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Georges Bizet: odlomki iz ope- re Lovci na bisere 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Elda Viler 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Koncert or- kestra Moskovske filharmonije — v odmoru KULTURNE DIAGONA- LE 22.00 Poročila 22.15 Za ljubitelje jazza 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Pevci zabavne glasbe 24.00 Poročila. TOREK, 15. oktobra 1968 14.00 Poročila 14.03 Glasbeno ustvarjanje mladih 14.23 Lahka glas- ba 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbe- ni intermezzo 15.45 Jezikovni pogo- vori 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Igra simfonični orkester 18.00 Poro- čila 18.15 v torek na svidenje 18.45 Družba in čas 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.13 Pevec Stane Mancini 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Radijska igra 21.10 Glasbena medigra 21.15 Deset me- lodij 22.00 Poročila 22.15 Skupni pro- gram JRT 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Plesni orke- stri in ansambli 24.00 Poročila. SREDA, 16. oktobra 19G8 14.00 Poročila 14.05 Koncert za od- dih 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Ra- dijski dnevnik 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi In vam 18.00 Poročila 13.15 Odskoč- na deska 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.25 EP 19.30 RadijsKi dnevnik 20.00 TI in opera 22.00 Poročila 22.15 S festiva- lov jazza 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Lahko noč 24.00 Poročila. ČETRTEK, 17, oktobra 1968 14.00 Poročila 14.05 »Mladina poje« 14.25 Operetne melodije 14.45 »Me- hurčki« 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Recital vi- olista Pavla Skabarja 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični kon- cert 18.00 Poročila 13.15 Iz naših stu- diov 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Marijana Deržaj 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Četrtkov večer 21.00 Lite- larni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Komorno glasbeni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavne melodije 24.00 Poročila. PETEK, 18. oktobra 1968 14.00 Poročila 14.05 Laiika glasba 14.33 Poslušalci čestitajo 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Radij- ski dnevnilj 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Turistična oddaja 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Zabavna glasba 13.40 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Pevka Metka Stok 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor Slovenske filharmonije 20.30 Iz filmov in glasbenili revij 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Po- ročila 22.13 Simfonična glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Lalako noč 24.00 Poročila. SOBOTA, 19. oktobra 1968 14.00 Poročila 14.05 Glasbena prav- ljica 14.20 V vedrem ritmu 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Radij- ski dnevnik 15.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v ki- no 17.35 Trije primorski zbori 18.00 Poročila 18.15 Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Jožeta Privška 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00—21.30 Zabavni mo- zaik — vmes ob 20.30—20.50 Radijska igra 21.30 Iz fonoteke radia Koper 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za izse- ljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 01.00 Poro- čila. Radio Ptuj OD 13, do 19. OKTOBRA 1968 NEDELJ.\, 13. oktobra 10.30 Tedenski pregled poročil in obvestila. 11.00 Nove plošče Jugoto- na. 11.10 Aktualni razgovori pred mikrofonom, magnetofonski zapis o delu kulturno-prosvetnih organiza- cij in reportaža Iz naših delovnih kolektivov. 11.45 Propagandna odda- ja. 12.00 Čestitke in želje poslušal- cev. PONEDELJEK, 14. oktobra 15.30 Šport in glasba iz fonoteke. IG.OO Radijska univerza in odgovori poslušalcem. 16.30 Obvestila in eko- nomsko-propagandna oddaja. TOREK. 13. oktobra 15.30 Poročila, sestavki in obvesti- la. 16.00 Čestitke poslušalcev. 16.15 Reklamna oddaja. 16.30 Kar ste iz- brali, predvajamo. SRED.^V, 16, oktobra 15.30 Z mikrofonom med mladimi. 16.00 Obvestila in propagandna od- daja. 16.30 Kar ste izbrali, predva- jamo. ČETRTEK, 17. oktobra 15.30 Poročila, magnetofonski za- pisi in obvestila. 16.00 Zbiralci plošč pred mikrofonom. 16.40 Ekonomsko- -propagandna oddaja. OB PETKIH NI SPOREDA SOBOT.\, 19. oktobra 15.30 Poročila, sestavki in obvesti- la. 16.00 Čestitke poslušalcev. 16.15 Reklamna oddaja. 16.30 Oddaja Novi posnetki — nove plošče. v ostalem času preiiaša spored RTV Ljubljana. SKRB ZA STAREJŠE OBČANE Komisija za socialna vpraša- nja pri krajevni skupnosti v Ptuju je pretekli teden pričela popisovati vse starčke nad 70 let starosti. Člani komisije bodo v kratkem obiskali vse občane na področju krajevne skupnosti. Po evidenci bodo izdelali pose- ben dokument, ki bo služil kra- jevni skupnosti in drugim služ- bam pri reševanju socialnih in drugih problemov. Na podlagi dokumentacije bo dajala krajev- na skupnost mnenja za prizna- nje socialne podpore, pri odpisu bolniških stroškov in podotano, Ze iz prve evidence je razvi- dno, da živi na območju krajev- ne skupnosti osem občanov, sta- rih nad 90 let. Našli so tudi naj- starejšo občanko Nežo Osvaid iz Brstja 3, ki bo letos dopolnila 97 let. Druga najstarejša je Ptuj- čanka Marija Damiš iz Prešer- nove ulice. Z. R. Drava - Žalec 7:0 (1:0) V tekmi, ki je bila prej prijatelj- ska kot prvenstvena, je domače mo- štvo kar z visokim rezultatom pre- magalo enajsterico iz Žalca. Rezul- tat 7:0 ne ustreza dejanskemu sta- nju na terenu, saj je bila enajsterica Diave dosti boljša in če bi bil re- zultat dvoštevilčen, bi bJl realen. S to zmago se je Drava povzpela na prvo mesto v svoji skupini, z dvema točkama prednosti pred Steklarjem in Velenjem, ki sta kan- didata za prvo mesto. Dosedanji uspehi Drave v tem pr- venstvu dajejo upanje, da bo konč- no Ptuj Imel svojega predstavnika v slovenski ligi. Naslednjo nedeljo (13. oktobra) bo Drava gost Steklarja iz Rogaške Slatine. Od te tekme je odvisno na- daljnje tekmovanje za prvo mesto. Igralci Drave upajo, da bo prišlo v Rogaško Slatino dosti njihovih sim- patizerjev, da jih bodo med tekmo podprli, kar je v hudih trenutkih odločilnega pomena. S. V, Vloga knjižnice v turisti- čnem kraju (Nadaljevanje s 4. strani) mrtva sezona, je bil obisk nad poprečjem, in to od tujih go- stov. Vsak tudi gre rad iz hru- pa posedet za nekaj minut v tih prostor in si v miru kakšno stvar prebere. Ta referat sem omenil zato, ker ima pi'av ptujska študijska knjižnica tu izredne možnosti. Za to govori bližina avstrijske meje in prav bogat fond nemške literature, čeprav že malo zasta- rele, ki bi pa vendar pritegnila marsikaterega turista. In ne sa- mo to. Knjižnica hrani precej dragocenih knjig, med drugim tudi inkunabule, in marsikatera skupina bi si jih ogledala, če bi vedela zanje oziroma če bi jih s tem seznanili s turističnim pro- spektom. V tej smeri bi moralo delovati turistično društvo in pomagati študijski knjižnici — in tako bi marsikateri gost .še in še prišel. Knjižnica hrani na primer bogato literaturo iz zgo- dovine Ptuja in okolice, kar bi zanimalo domačine in turiste. Zraven tega ima knjižnica več del v nemškem jeziku o zgodo- vini slovenske in avstrijske Šta- jerske. Knjižnica hrani več fran- coskih, italijanskih in angleških del iz 18. in 19. stol. Marsikate- ra skupina bi si z velikim zani- manjem ogledala najstarejše slovenske tiske. Seveda bi v tem primeru morale biti na voljo stalne vitrine in vnaprej prijav-. Ijene skupine. Studijska knjiž- nica bo po preselitvi te stvari verjetno lažje urejala. Morali bi pa imeti na voljo tudi več tu- jih časopisov — sedaj jih zaradi skromnih finančnih sredstev ni- mamo, posebno bi morali zaradi bližine Avstrije prednjačiti ča- sopisi in revije v nemščini. Tu je tudi važen odnos knjižničar- ja do turista, ki pride po kakšne informacije. Knjižnica bi naj včasih priredila tudi kakšno manjšo razstavo iz zgodovine domačih krajev, slikarjev in pi- sateljev. Se enkrat poudarjam, da ima lahko knjižnica po- membno vlogo informatorja v razvoju turizma ter ob pomoči turističnih organizacij te njene vloge ne gre zanemarjati. Po- sebno bo to prišlo do izraza v prihodnjem letu ob praznovanju 1900-letnice Ptuja. E. J. Franc Rakuša izkušen lovec... (Nadaljevanje s 5. strani) — Lansko leto ste bili drugi naj- boljši strelec na glinaste golobe v državi. Premagal vas je edino vaš sin Rudi? Letos sem imel na državnem pr- venstvu manj sreče. Dosegel sem osmo mesto. Rudi pa drugo. Kon- kurenca je vedno hujša. V Ptuju sva z Zorčičem pričela prva stre- ljati na glinaste golobe. Bil sem dolga leta prvak. Prav prijetno je bilo poslušati izkušenega lovca, ki ljubi naravo in divjad. Povabil nas je na lev. Ob priložnosti vam bomo poročali z lova. Upamo, da bomo v sprem- st\-u tako izkušenega lovca marsi- kaj doživeli. Mali ogiasi Coln za ribiča (5 m dolg) v dobrem stanju prodam. Budina 44. Nujno prodam zastavo 750, letnik 1964, zaradi dograditve hiše. V ra- čun vzamem tudi ček. Ogled v so- boto in v nedeljo od 15. ure dalje. Spodnja llajdina 111. Manjše stanovanje ali vsaj neoprem- Ijeno sobo v Ptuju iščeta zakonca. Naslov v upravi. Ugodno prodam televizor, električni Si\alni stroj (cikcak) in hladilnik. Nemec, Rajčeva 1, Ptuj. Lepo, enosobno stanovanje v Mari- boru, Koroška cesta 26, zamenjam za manjše dvosobno v Ptuju. Po- .Tasnila pri Spanerju, Ptuj, Kremp- ljeva 10. Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo maxi, dve čeladi, dve usnjeni suknji in hlače. Na- slov v upravi. Stanovanje nudmi zakoncema za po- moč v gospodmjstvu. Cartl, Zgor- nja Hajdina 54. Prodam leto dni staro telico. Franc Mere, Brstje 35. Ugodno prodam malo rabljen mo- ped. Naslov v upravi. Gradbeno parcelo ali starejšo hišo v bližini hajdinske postaje kupim. Naslov v upravi. Odlično ohranjen električni štedil- nik takoj poceni prodam. Vpra- šajte v Lackovi 7, Ptuj. Šofer kategorije A, B, C in E z zna- njem kovinske stroke išče zaposli- tev. Naslov v upravi. Prodam šivalni stroj singer, P9lij'«- no črno marmornato ploščo 130x60 cm, dve veliki ogledali z okvirom, razne tekstilne stvari in starinske predmete. Ogled na do- mu Zagrebška 41, Ptuj. 8,50 ba posestva vseh kultur ali sam vinograd (48 arov) s hišo ui gospo- darskim poslopjem zaiadi bolezni prodam. Martin Hercog, Cirkula- ne 1. Iščem majhno enosobno alt enom- polsobno stanovanje v Ptuju. Po- nudbe na upravo pod vsuho<. Takoj sprejmem \eO kvalificiianih in nekvalificiranih mizarjev. Plača po dogovoru. Fianc Ljubeč. Stroj- no mizarstvo, Rajšpova 5, Ptuj. Rokomet DRAVA — MEDVODE 16:11 (8:G) Na igrišču rokometnega kluba Drava sta se moštvi sestali v na- slednjih postavah: MEDVODE: Horvat, Jordan 3, Ver- kovič, Smolič, Fajs 2, Knific 4, Stlm- nikar, Stupnišek, Arsenovič, Kris- tan. DRAVA: Podpadec, Grame, Cafu- 1a 5, Strašek 1, Rozman 3, Gašper- šič, Kukovec 3, Zuran, Cimerman, Jurkovič 4, Crešnik. Novinec v .slovenski ligi Medvo- domačini kmalu prevzeli pobudo in ves čas tekme vodili z nekaj goli. Tempo Igre je bil zelo počasen, ak- cije so večkrat ostale nekončane, strelci pa so netočno streljali na gol. Drava ni izkoristila nekaj protina- padov, nasprotnik pa Je imel smo- lo, saj so napadalci večkrat zadeli vratnico. Domače moštvo je igralo zelo ležerno v obrambi, v napadu pa preveč statično. Tekma ni bila na primerni kvalitetni ravni. Raz- burljivo je bilo samo takrat, ko je vratar Podpadec ubranil dva pro- sta strela. Pri domačih igralcih mo- ramo pohvaliti prodornega strelca Cafuta in vratarja Podpadca, pri gostih pa Knifica. Po 7. kolu slo- venske rokometne lige je rokomet- ni klub Drava na 5. mestu. V nedeljo so mladinci Drave pre- magali ekipo Šoštanja s 13:9. Igra je bila borbena, vendar so domači igralci zelo slabo streljali. Najboljši pri domačinih je bil Zlatko Grame. C M CENE povrtuine in sadja v ptujski poslo- valnici Povrtninc (pri Magdi) Krompir 0,75, čebula 1,90, zelje 0.60, ohiovt 1, paprika 1,90, paradižnik 2, korenje 2, grozdje 2,80, jabolka i.20, hruške 1,50, limone 7, solata 1,20, kislo zelje 1,50 česen 10, jajca 0,35, kostanj 1,50, fižol 3,90, pšenica 1.30, grozdje za predelavo (belo) 1,40, grozdje (rdeče) 1,20. V poslovalnici prodajajo do vključno 20. oktobra jabolka za ozimnico, in sicer bobovec po 0,90, boskop po 1,10, kanado po 1,10, bau- manovo reneto po 1,10, zlato par- meno po 1,20 in jonatan po 1,30 din za kilogram. TV spored OD 13. DO 19. OKTOBRA 1968 NEDELJA, 13. Oktobra 9.35 Ansambl Mihe Dovžana 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Ne joči, Pe- ter 14.45 Balkansko prvenstvo v na- miznem tenisu 16.15 Saga o Forsytih 17.05 TV kažipot 17.25 Pot v začetek 18.15 Posnetek nogometne tekme Avstrija — Nemčija 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Zabavno glasbena oddaja 21.30 Športni pregled 22,00 Atletika 0.45 Poročila. PONEDELJEK, 14. Oktobra 9.35 TV V šoli 10.30 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.10 Ma- džarski TV pregled 14.25 Poročila 14.30 Atletika 16.20 Propagandna od- daja 16.30 Olimpijski filmski pre- gled 18.00 Po Sloveniji 18.20 Propa- gandna medigra 18.25 O potretiah otrok in pravicah staršev 18.50 Re- portaža 19.20 Vokalno instrumental- ni solisti 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 Vijavaja 20.35 Andrej Po- gačnik: Težave z neko generacijo 21.35 Srečanje s Francetom Bevkom 21.55 Poročila 22.00 Atletika (do 24.00). TOREK. 15. oktobra 9.35 TV v šoli 10.30 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.25 Poročila 14.30 Atletika 16.20 Propa- gandna oddaja 16.30 Olimpijski film- ski pregled 18.20 Risanka 18.35 Praz- nik na Krasu 19.05 Kmetijstvo v slovenskem gospodarstvu 19.55 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.40 Druščina prevarantov 22.05 Vi- zija 22.30 Poročila. SREDA, 16. oktobra 9.35 TV v šoli 15.15 Poročila 15.25 Atletika 16.20 Propagandna oddaja 16.30 Olimpijski Jlilmski pregled 18.00 Pisani trak 18.20 Ne črno, ne belo 19.05 Dubrovniške poletne priredit- ve 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Primož Kozak: Kongres 22.30 Posnetek nogometne tekme Manchester United — Estu- diantes 24.00 Poročila. ČETRTEK, 17. oktobra 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 Po- ročila 14.50 Šahovski komentar ve- lemojstra Ciriča 15.10 Atletika 16.20 Propagandna oddaja 16.30 Olimpij- ski filmski pregled 18.00 Po Slove- niji 18.15 Propagandna medigra 18.20 Narodna glasba 18.45 Samorastnika 19.05 Češkoslovaška zabavno glasbe- na oddaja 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.35 Saga o rorsytih 21.25 Med Benetkami, Gori- co, Kasslom in Gradcem 22.25 Po- ročila. PETEK. 18. oktobra 9.35 T V v šoli 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe 11.30 Francoščina 15.25 Poročila 15.30 Atletika: posnetek z olimpijade 16.20 Propagandna odda- ja 16.30 Olimpijski filmski pi-egled 18.00 Tiktak 18.20 Mladinski koncert 19.05 Na poti od Komendo do Ra- dovljice 19.55 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.30 Vijavaja 20.35 Visoki zid 22.00 Atletika 24.00 Poročila. SOBOTA, 19. Oktobra 9.35 TV v šoli 14.15 Poročila 14.20 Atletika 16.20 Propagandna oddaja 16.30 Olimpijski filmski pregled 13.05 Poročila 18.10 Jurij Oleša: Trije de- beluhi 19.20 Spreliod skozi čas 39.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 Hu- moristična oddaja Vase Popoviča 21.35 Muzika in še o čem 22.05 Vesla- nje — posnetek z olimpijade O.io Poročila. 40 nagrad razpisuje KREDITNA BANKA PTUJ v svojem XVII nagradnem natečaju la vlagatelje vezanih vlou. Pri žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo od 1. septembra do 31. decembra letos povečali obstoječo vezano vlogo ali vezali devizni žiro račun, ali pa na novo vložili pri banki najmanj 1000 din in vezali to vlogo na hranilnem ali deviznem računu na vsaj 1 leto. — Za vsakih 1000 din posebni žrebal listič. i — Vloge se obrestujejo po 7 in 8Vi. — Vrednost nagrad 30.000 (tri milijone starih din). — Vsi vlagatelji so zavarovani za vse primere nezgod. — Tajnost in varnost hranilnih vlog — poslovna ob- veznost banke. KREDITNA BANKA PTUJ DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE SOLE MAKSA BRACICA V CIRKULANAH razpisuje naslednji DELOVNI MESTI: — predmetnega učitelja telesne vzgoje z diplomo, — predmetnega učitelja tehničnega pouka z diplomo. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepi- som naj pošljejo kandidati delovni skupnosti v petnajstih dneh po objavi razpisa. Stanovanja ni. MODERNE IVlOŠKE OBLEKE vseh vrst KAVBOJKE za dame, gospode in otroke SRAJCE, KRAVATE idr. vam nudi po solidnih cenah PETERKA &SOHN RADKERSBURG Oglejte si našo veliko izbiro! Veliko izbiro UR, ZLATIH IN SREBRNIH VERIŽIC, ZAPESTNIC OKRASKOV idr. vam nudi po solidnih cenah WILHELM HOLLERER in-ar RADKERSBURG, Uauptplatz 24 STROJNE DELAVNICE V PTUJU, RAJSPOVA ULICA ST. 13, razpisujejo prosto delovno mesto VODJE PRODAJE POGOJ: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj dveletna praksa na takšnem ali podobnem delovnem mestu. Kandidat mora biti vojaščine prost. Osebni do- iiodek po pravilniku o delitvi osebniii dohodkov podjetja. Kandidati na dostavijo prošnje na gornji naslov najpo- zneje do 21. oktobra 1968. Prošnji je priložiti: prepis di- plome o končani visoki ali višji šoli in kratek življenjepis. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubečega moža in očeta IGNACA GAJSERJA upokojenca iz Skorbc se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in g. župniku za tolažilne besede. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice v Ptuju za vso skrb v času njegovega zdravljenja. Ptuj, dne 5. oktobra 1968. Žalujoča žena Vera, hčerka Silva ter drugo sorodstvo TEDNIK glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Izdaja Časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje urednlSkl od- bor, Anton Bauman (glavni In odgovorni arednlfe), Bogo Hmellna lože Slodnjak In Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek. Teko.* račun prt SDK Ptuj, St. 624-3-72. Tiska Časopisno podjetje Mart borsM tisk Maribor Svetozarevska 14 Rokopisov ne vračamo