POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. ^

L.
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). I urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Credni&kega telefonu štev. 74.
V Lijubljatii, v soboto, 16. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt ista 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
T
.A.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. — I n ■ e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžin« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II h, za Irlkral
9 h, za več kot trikrat 8 ta. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popusl.
Upravnlškega telefona štev. 188.
Agrarne težnje in naša politika.
V dobi gospodarskih bojev se morajo politične stranke ohraniti le, ako imajo trdno oporo v gospodarskem programu, kateri zadovoljuje večino ljudstv*. Saj prvo je ob stanek ljudstva — vso drugo mora biti zgrajeno na tem temelju.
Zato tudi v naši deželi vedno pridemo nazaj na prvotna gospodarska vprašanja, in od teh je odvisno v prvi vrsti politično gi-ban|e. Zmagala bo tudi pri nas le ona stranka, ki bo svoje politične zahteve znala spraviti v sklad z gospodarskimi potrebami našega ljudstva.
Večina našega naroda je poljedelska in zato je vedno naša prva dolžnost, da ustre zamo poljedelskim težnjam. Reči smemo, da je katoliško • narodna stranki v tem oziru storila, kar je mogla, žo doslej, in tukaj je razlog k dejstvu, da je ta stranka danes zastopnica našega kmečkega stanu. A vtem oziru se mora storiti šo jako mnogo, kajti doslej smo storili šele začetek, katrri je za nas tembolj časten, ker smo ga izvojevali v težkem boju, a jo vendar le majhen začetek v primeri z veliko nalogo, katero imamo.
Kakor se katoliško-narodna stranka za veda, da je dolžna v prvi vrsti branui »gratne interese, t*ko pa mora tudi ljudstvo v vsej deželi vzgojili do tega, da bo te težnjo spoznalo in so zavedalo, da je katoliško -narodna stranka njegova stranka, in da se bori zase, ako se bori za to stranko.
Pojav »neodvisnih kmetov«' na Gorenjskem je bil preveč žalosten in klavrn, da bi bil mogel kaj škodovati katoliško narodni stranki. Že dejstvo, da so bili ti »neodvisni kmetje« skoro sami uSitslji, trgovci in krč marji, je moraio ljudstvo le potrditi v zavesti, da je danes njegova opora v katoliško - narodni stranki.
LISTEK.
Pri maši.
(Napisal Ivan B a 1 o h.)
Slovesno so peli velikonočni zvonovi ter vabili vernike k službi božji. Zorna po-mlsd je že legla na zemljo ter posejala zelene travnike z različnimi svojimi prvenci, ljubko solnce pa je tako nekako boječe še skrivalo svoje lice, kakor da bi se še ne upalo nn dan.
Mladina je hitela v gručah zbrana proti cerkvi, da tam ob pokopališčnem zidu gleda na različne stvari, ki so jih za ta dan pripeljali prodajalci iz mesta, ter si ob njih na slaja svojo bujno fantazijo, ki bi najrajše vse vzela seboj, kar je na prodaj. Za njimi stopajo dekleta, praznično oblečena; vsaka ima v desnici mašno knjigo, zavito v lep bel robec, na prsih pa prvo cvetje, utrgano doma na oknu ali pa na zelenem pašniku. Za njimi koraKajo krepki mladeniči, vsi v prazničnih oblekah, za klobukom pa dolge krivce.
Z'atolasi starček in onemogla starka pa počasi ležeta za veselo mladino vsa srečna,
A tudi dejstvo, da liberalizem ni mogel najti nobene druge zastave, kakor le geslo kmetijskih koristi, d* je moral zatajiti vso svojo nrav in vse svoje protiagrarne lastnosti, da se je sploh mogel pritihotapiti pred ljudstvo, nam kaže, da je tukaj geslo za bodočnost.
Zato pa moramo iznova zopet pozivati našo somišljenike po deželi, da agrarnim težnjam našega ljudsiva posvetijo vso pozor nost in jih goje z največjo skrbjo. Društvena organizacija, katera je zdaj že daleč razprostrta, a se mera še izpopolniti, nam daje vsak hip dostop do najširših ljudskih slojev. Ta izborni pripomoček pa moramo izkoristiti, da vzgojimo ves narod tako v dehu in v idejah katoliško-narodne stranke, da se bo čutilo eno ž njo vse naše ljudstvo.
Zato bi pa želeli, da se v vseh naših društvih po deželi neprenehoma vrže preda v a n j » o agrarnih zadevah, svojim somišljenikom najtopleje priporočamo, dv naj pazno proučujejo težke k?ize poljedelstva in o njih govore ljudstvu v društvih in pri shodih.
Mi delamo po navadi to napako, da prirejamo velike politične shode tik pred volitvami, potem pa zopet mirujemo. A na takih shodih ni mogoče govoriti o podrobnostih, ni mogoče podajati pouka in razjss-nila, in ljudstvo dobi napačen pojem, da se gre pri naših političnih bojih le za površne osebne zadeve. Mi pa moramo rezati globoke brazde in obdelati vsako grudo, da bo rodila naša narodna njiva onih sadov, za katere se trudimo.
Deloma so tega površnega delovanja krivi naši liberalci, ker nam dajejo — premalo opravila. Mi imamo danes nasprotnika, kateri sicer imponira jari gospodi, kateri so pa na kmetih obnaša nerodno kakor poosebljena neumnost. Boj naših liberalcev proti zadružn'štvu j« prignal s silo mase
da jima je Bi>g dal učakati še jedno Veliko noč I
Zvonovi so pritikavali v znamenje, da bo kmalu ura deset, čas slovesne službo božje. In iz te in one hiše je pnšurnela bo gata gospa v najlepši spomladanski toaleti ter zavila svojo pot proti cerkvi.
Tudi pri notarjevih so se odpravljali k maši. Sicer gospod in gospa nista rada videla cerkvenega oltarja, ali enkrat na leto sta tudi ona dva šla, da Bta l,uiem pokazala, da sta tudi ona dva kristjana. Posebno, ker je gospa imt la vselej o Veliki noči novo obleko, lepšo, kakor vse druge uradniške gospe v trgu.
In letos je imela posebno izbrano. Nien blagi Bopreg ji je dovolil, da smo to pot nekoliko prekoračiti navadni račun, zato si jo za letos naročila od dunajske tvrdke obleko iz črne, težke svile, klobuk čisto bel z be lim nojevim velikim peresom in solnčnik iz bele svile, obrobljen z velikimi belgijskimi čipkami. Ni bil slab njen ukus. Njen soprog sicer ni bil posebno zavzet za krasne toalete svoje boljše polovioe, toda ponosen je bil, ko je slišal, da ima najlepšo obleko lotos zopet gospa notarjeva . . .
Deset je ura odbila. Sveta maša se je
kmečkega ljudstva v katoliško narodni tabor. Ako bi bili liberalci imeli količkaj smisla za organizacijo denarnega in blagov nega prometa med narodom, nam bi bili lahko postavili nasproti trdnjave tudi med kmečkim ljudstvom. Vsaka krivica, ki so jo storili oni ali njih pomagači našim društvom, jim donaša zdaj kot plačilo zaslužene udarce pri volitvah. Njihov obupni boj zoper povečanje kmečkega zastopstva v deželnem zboru jim je izpodmaknil zadnjo oporo. In ako zdaj proglašajo program iz-stradanja kmečkega ljudstva, jim lahko naprej povemo, da se bo ta politika nad njimi samimi maščevala. Zveza z vsemi protiljud-skimi elementi v naši deželi je nujno mo rala ljudstvo odvrniti od njih. Njihov boj proti cerkvi, njihovo ped o pisarjenje jim pa na deželi pridobiva le nravne izprijence, kar je slednjič Z3 nas le dobro, ker ljudstvo lahko n» živih zgledih študira plodove in pristaše liberalizma.
A ta primeroma ugodni položaj naše stranka na deželi nas ne sme zazibati v brez-dalnost. Če mi ne bomo delali, bodo delali drugi — in kar bodo naredili, ne bo naše.
Agrarno gibanje ima bodočnost. KineSki stan je stiskan, a on nsče umreti. Branil so bo pogina z vso vsilo, čimbolj si bo v svesti nevarnosti in čim konkretnejše sovražniko bo videl pred sabo. Z osnovanjem koristnih društev smo ga mi zbudili. Šel bo dalje z nami — ali pa brez nas!
Agrarne stranke vstajajo v raznih do želah in stopajo v najosSrejše naaprotstvo preti obstoječim strankam. Tudi pri nas na kmetih ne manjka »bauernbundovsVega« duha. Zbudil se bo in bo udaril po vseh, katere bo dolžil, da so kmeta zanemarili. Naša dolžnost je poskrbeti, da bo zbujajoči se kmečki odpor proti sedanjim gospodarskim razmeram nesel v nas ne ie prijatelja, ampak da bo tekel v naši strugi složno z
že pričela, toda Mirko in Vida še r.isla bila oblečena. Po gospa tudi ni hotela, da bi se s kmeti vei naenkrat rinili v cerkev, zsto se jima ni nič mudilo.
I.i slednjič sta prihiteli še kuharica in dekla ter pooaagali otroka naprav,ti. Koliko je bilo govorjenja, koliko sitnosti! Slednjič sta bila tudi otroka lepo oblečen*.
Gospa notarjeva se je šo enkrat ozrla v veliko stensko ogledalo, kako ji prija klobuk, kako črna obleka — in zadovoljna je bila. Vzela jo fie iz šitulje malo stekleničico „Eau do Cologne", iz predala pa dragoceno nemško mašno knjižico, ki se leto in dan ni nikoli odprla, da sa ni pomazala.
Zaprli so hišno duri in šli k maši.
Na cesti ni bilo skoro nobenega človeka. Vesela sta bila Mirko in Vida, ne radi tega, ker sta imela tudi ona dva novi obleki, ampak zato, ker danes v cerkvi ne bosta pod nadzorstvom sitne dekle, ki vedno hoče, da bi se tako mirno in pobožno vedla v cerkvi kakor gospod katehet v šoli. Kako rada bi se včasih kaj pomenila z otroci gospoda sodnika, pa jima tega dekla ni pustila. Danes pa bosta brez skrbi, ker papa in mama ne gledata toliko na to.
V tej nadi sta šla Mirko in Vida veselo
nami, zajemajoč od naših sil in hkrati krepeč našo moč.
Mi vemo, da so v liberalni stranki sami že elementi, kateri hočejo vreči sedanje liberalno mogočnjake in proti njim zač« ti novo Btranko, katera bi bila versko nam rsvno tako nasprotna, a med ljudstvom ne bi tega tako kazala in bi sprejela v svoj program naše socialno gospodarsko delovanje. Ko se ta mlada generacija pomnoži z novimi silami, bodo odleteli v kot Tavčarji in Malovrhi. Nam pa bi bila taka socialno delujoča, prerojena liberalna stranka, naj že nastopi pod katerimkoli imenom, mnogo bolj nevarna, nego sedanji liberalni voditelji, o katerih smemo upati, da se ne bodo nič novega več n&uMli.
Naša naloga v sedanjem času torej je, da zanesemo v najširše sloje agrarne težnje katoliško narodre. Po izobraževalnih društvih naj jemljejo predavatelji snovi aa govore iz resolucij drugega katoliškega shoda. Ta socialni program, ki smo ga takrat določili, mora preiti v meso in kri vsemu našemu narodu. Premalo so se še ljudstvu razlagale te skrbno izdelane in res izborno sestavljene resolucije.
Iz njih lahko vsak poljedelec irprevidi, da se je celo naše katoliško politično gibanje postavilo na stališče gospodarske brambe slabejšega proti izkoriščevavcu.
Tudi z občnimi zbori posojilnic in zadrug se naj združi vedno poučno predavanje, katero naj razširi društvenikom obzorje, da sa bodo čutili kot člane enotne, močne, ves naš narod obsegajoče organizacije. Ljudstvo, ki pride do te zavesti, je nepremagljivo in se bo držalo naše organizacije brez strahu, v trdnem prepričanju, da smo vsi ene, ki delujemo v skupno korist.
Doslej je bilo naše delovanje omejeno skoro le na obrambo kmeta pred denarnim izseBavanjem. R%jf»jzenovke bodo kmalu v
naprej, za njima pa gospod notar in gospa notarjeva.
„Bogve, kako obleko bo imela letos gospa sodnikova", tako je ona vzbudila iz premišljevanja svojega soproga, ki je bil zelo zamišljen v neko stvar. »Gotovo bo imela zopet tisto temno-višnjevo kakor lani. Saj nima nikoli nič novega."
„Prav nič ne vem", ji je odgovoril soprog, kakor da bi ne slišal vprašanja svoje soproge. Drugi dan je imel zagovarjati svojega klijenta v neki težki pravdi, zato je bil ves zamišljen.
Prišli so do cerkve. Mali Mirko je stopil na prste ter pritisnil na kljuko pri vratih zakristije. Bil je ravno evangelij. Ljudje so stali in vsi so sc ozrli proti vratom, kjer so vstopili naši znanci. Neko spoštovanje in strah se je polastil vseh kmetov, ko so jih zagledali; otroci so| odstopili od vrat, ki vodijo na kor in dekleta so obrnile svoj obraz od molitvenih knjižic tje na težko svilnato obleko gospe notarjeve, ki je tako skrivnostno šumela po stopnjicah.
Gospod župnik je ravno bral evangelij velikonočne nedelje ter molil očenaš na čast Gospodovemu vstajenju.
zadnji gorski vasi postavile denarni promet ljudstva na prosto, samostojno, zadružno stališče. Denarja je obilo naloženega v teh društvih, mnogo več, nego smo si drznili upati pred kratkim. Zlaj bodo morale pa nade zadruge tudi plodonosno investirati ta denar, da ne bo nosil le obresti pri izposoje-valoih, ampak da bo rodil nove, ljudstvu ko ristne naprave.
Prišel bo Cas, ko bo treba porabljati ta denar za izboljšanje gospodarstva, za melioracije poseetiv, za povzdigo kmetijskega proizvajanja. Tedaj bomo megli šele reči, da je rodilo sad naše delo.
Kako obširno polje je to za delovanje ! Lotimo se ga z vso vnemo, proučujmo sami ta vprašanja in zanesimo zanimanje zanje med ljudstvo! Ca to delamo, se nam ni treba bati nasprotnikov. Kmet, ki je res neodvisen, bo vsikdar z nami!
Idrijske novice.
i Vodovod za Gradom je zopet v nevarnosti, pa ne da bi se podrl, ampak da ga še sedaj ne napravijo. Dopisnik v »Slov. Narodu*, ki je v najtesnejši zvezi z občino, piše: »Proročunjena ja še gradba vodovoda za Grade m, a ss ne more pričeti z delom, dasi je sedaj na^godnejsi čas za to, ker ni proračun odobren«. To je vrhunec »lir banja«. Saj ta vodovod vendar ne spada pod zvišane doklade, ampak Se v proračun, ki je bil razpoložen. Kaj ste pezabili, da se je iz izkazanega preb tka določilo menda 2000 kron za vndovod? Ia te doklade vendar pobirate. Ker ie torej po vaših besedah sedaj najugodnejši čas za napravo vodovoda, le na delo ! Kadar bodo dovoljene zvišane dokiade, bomo zidali pa še delavske hiše, za kar se je mtsogobrojno cb skani javni shod tuit izrekel. Naprej torei, naprednjaki!
i Za kaj smo se izrekli? »Slov. Naredi piše: »Vseisako je čudno, da se proračun ne odobri, ker se proti povišanju do klade ni nihče pritožil, nasprotno, se je zelo mnogobrojno cbiBkan shod izrekel za povišanje«. — Tako je, brat Julče! Itrekli smo se m povišanje, toda v ta namen, da ae zidajo delavska stanovanja, pa prav nič dru gega. Le z resnico na dan, saj resolucija vam je znana.
i Novo zvišanje doklad. V nedeljo so razglašali po nssih krajih nov razglas, ki se glasi: »Ii ozira, ker 10 % doklada za vzdrževanje leželne in okr&inih cest v letu 1904 ne zadošča, se bode glasom dop'sa sl. c. kr. okrajnega trlavarsfv« v Logatcu z dne 2. aprila 1904 št. 595"> za K t j 1904. pobirala 11% doklada. Morebitne pr t >žba vložiti je v 14 dneh. Jan. Gruden«. — Pri pomnim k temu razglasu, da bi nikakor na škodovalo, ako bi naš cestni odbor, ka dar obč nam naznanja zvišanje doklad, obenem poročal, koliko je bila ti ali ona občina de ležna starih doklad. Pravijo, da sa že dobi kaka občina, katera pač plačuje, a uživa prebito malo cd doklad. J i O, te doklade! Kakor znano, je občinski odocr našega mesta pr trdil bi v šemu županu Drai?. Lapajnetu. da se do klade zvišajo od 50 na 100*, 6 »Slov. listom« v rokah je dokazoval tedanji župan, kako imenitno socialno delo dovrši obJina, ako zviša doklade za 50 "„ v ta namen, da zida d3la»ske domove. Nekateri odborniki niso glasovali za zvišanje dekiad, prepričani, da županstva ne skrbe toliko delavska stanovanja, kolikor najbližja prihodninst, kako bo občina izhajala z dosedanjimi 50ftf
dokladami. Tedaj so padali po teh mcieh in jih sttešili, kakor bi bili nasprotniki delavstva. Tudi zelo mnogobrojno ob skani javni sbod se je izrekel za povišanje doklad — a izključno le v ta namen, da se z zvišanimi dokladami zidajo delavske hiše. Nad tem naj pazi posebni odsek, voljen iz obč. odbora in delavstva. »Narod« ie takoj nato nisal, da si župan ne bo pustil vezati rok. Kako smo se pa še čudili, ko smo te dni Čitali v „Slov. Nar." notico pod naslovom »Neumestno zavlačevanje". Sedaj pa bo prišli naši naprednjaki na dan. Kdo bi si mislil, da bodo tiko odkrito govorili? „a>edaj se pobira 50% doklada, ta pa ne zadošča v pokritje niti rednih stroškov". Kako je planil Groga v »Slov. Narodu" po Os\valdu, ki je to že pred tremi meseci povedal na javnem sh)du! Colo Kristin bi bil tedaj skoro prepričan, da večina katoliško-narodne stranke v Iiriji nasprotuje zvišanju doklad iz golih osebnosti. Sadai bode pač spoznal, da liberalcu ni verjeti. Ti Dckrivajo in pokrivajo, d >kler le morejo. Hrbet drži pa ti, delavec! Zakaj niso naprednjaki takoj povedali tegu, kar sedaj pisarijo po »Nsrodu«, da namreč 50% „ne zadošča niti v pokritje rednih stroškov". Le na dan t rej s proračunom. koliko potrebujete v pokritje rednih stroškov, da bomo vedeli, koliko bo obtdo za zidanje delavskih domov ! Čemu ljudstvo slepite?!
i Liberalna gorečnost je strahovita ob volitvah, p >tetn pa ugasne. Ksko so ee naši naprednjaki poganjal), da no dobili večino v občinskem zastopu! V III razredu so zmrznili, zato se pa tem bolj oprijeli II. in
I.	razreda. A kakšne može so dobili, pokazal je dan 12. aprila 1904.
i Občinski odbor — nesklepčen
Žiipan Šepetavec j« skl cal sejo za ponedeljek 12 aprila ob 6 uri zvečer. — Bila je pol 7 ura, pa se še ni pričela sejs, — ker je bilo premalo odbornikov. In kdo je mu dil ? Pa še vprašite I Tisti, katerim je toliko na delu. Prišlo je vseh šest odbornikov III razreda, katere so poslali katoliško - narodni volivci v občinski oibor, iz I. razreda je bil navzoč 1 odbornik in 1 namestnik,
II.	razred sta pa zastopala župan in 1 mestni svetovalec, pritisnili so ša 3 virilisti, da je bilo tako srečno nesrečnih 13 mož skupaj, namaeto potrtbnih najmanj IG. Županu seveda ni bilo prav. P« kaj je hotel? Odpustil je še te domov. Kakor sa je zopet pokazalo, se vendar za občinske ž&deve izmed izvoljencev še najDolj zanimajo zastopniki katoliško • narodne stranke, daei naša intali. gerna ni spoznala nobenega za toliko vrednega, da bi postal mestni svetovalec, ali bi smel celo pogledati natančneje v rafune.
i Stare babe. Ko smo zadnjič pri seji čakali na trenutek, da postu na seja sklepčna, ter z žalostio gledali, kako malo prihaja li-beraln h zastopnikov, nas je ne malo skrbelo, kako bo kak ekstra falot zopet v »Narodu« ropotal nad posvečen mi I »loti, češ, ta je zadržal J >ika, Francka ali Tončka oni le ne pusii Tineta ali Pepeta in ta^ji dalje, samo da bi zvezda novega župana Sapetavca tem preje otemnela. A velik kamen se nam je odvalil od srca, ko smo slišali menda viri-lista Kristana, ki je pravil, da se ja neki li beralni odbornik izrazil, da ne pride k seji, ker se gre samo za ne«aj starih bab. Zupan je postavil namreč na dnevni red več prošenj siromašnih ljudi za codpore, potem pa napovedal še tijno sejo. A liberalna ljubezen in siromaštso — brr! Da le iibaralcu revež vkup znaša!
i Usmiljen Samarijan bo naš župan. Odpustil je namreč liberalnim odbornikom,
ki niso prišli k seji. Bog ve, ali bi bili delavci tako srečni, ako bi bili a svojo odsotnostjo preprečili zborovanje No, sicer pa so obljubili liberaloi, da se poboljšajo. Zato je bila napovedana nova seja za četrtek 14. t m., samn, da bi „Slovenec« nič ne poročal o pridnosti liberalnih zastopnikov !
i Občinska seja dne 14. t. m. je bila sklepčna. Zgodilo se ni nič posebnega.
Jeseniške novice.
j V predoru na Hrušici bo zadnji mesec nad 200 metrov prevrtali naprej, kar je že nekaj. Po Veliki noči so uvedli osem urni delavnik. Delajo sicer neprenehoma ponoči in podnevi, a delavci so razdeljeni v tri skupine, v prvi delajo od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne, v drugi od 2. ure po poldne do 10. ure zvečer in tretji od 10. uro zvečer do 6. ure zjutraj. Plačo imajo isto, ko prei
j Dela na novi progi oh lepem vremenu mtro napredujejo. Na Jesenicah že leze iz tal hiša za uradnike ; tudi nov kolo dvor bodo kmalu začeli zidati; g^tov bodo jeseni, starega bodo potem podrli, ker na tistem mestu bodo železnični tiri in treba bo veliko naaipanja še, ker novi kolodvor bo stal višie nego sedami.
j Novo glavno cesto in stranska pota je pretekli teden deliaitivno določila posebna komisija ; ozirala so je zelo na želje strank in ustregla skor i splošno.
j Klavnica za Jesenice ae bo razširila.
j Pokopališče se bo tudi razširilo ša to pomlad. Pripravljalna dala so se že začela.
j Mirca se ne bo podrla tam, kjer je kamnolom, in če se bo ne bo napravila no sreče, ker je podjetnik kamnoloma napravil dve veliki in široki ravnini, terasi, da morejo skale ostati na prvi ravnini, če sa pa zvsle čez prvo ravnino, gotovo ne pridejo čez drugo. Večja nevarnost preti zraven, kjer je huda strmina in ne pusta podietniku kamna lomiti. Ča se utra;a tacn velika skala, prileteti utegne na Jesonice, ker je ne bi nič ustavilo. Modro bi bilo, d* se tudi tam od strani nevarnost. O > sa dovoli tudi tam lomiti kamenje, bo podjetnik kot veščak že tako gledal, da odstrani nevarnost, napravi tudi tam terise in Jeseničani bodo zopet lahki, — mir^o spali.
j Vsako nedeljo in praznik ie v jeseniški župni cariivi tiha maša ob '/s9. uri za tujce, ki ne razumejo slovenske pridige in ki ne morejo k 6., 8. ali 10. maši zavoljo poman«Vania prostora v cerkvi.
j Kaplan Zabret je v nedeljo odpo toval v Kun v spremstvu grajskega župnika Oblaka. Na potovanju bosta do konca tega' mesecu
j Trgovsko podružnico na Javorniku odpre dne 17. t. m. jeseništri trgovec m posestnik gospod Rudolf A o r č v hiši gospoda J. H k a v c a. Ista bode na novo urejena.
j Zaloga soli na jeseniškem kolo dvoru, /junanji trgovci morejo konkurirati s tukajšnjo zalogo soli. Domači trgovci dobivajo sol od drugod, in sicer ceneje po ravno isti progi. Ali bi na bilo umestno, da bi vodstvo c. kr. žslefnic znižalo, oziroma primerno uredilo cane? Posledica je, da včasih mesec dni leži v zalogi po več sto vreč soli, ki postane popolnoma mokra; včas h je pa po 14 dni manjka.
j Ob sklepu novic je izvedel novičar, da bo je kaaa dva kilometra od vhoda zemlja v predoru na Hrušici podrla in so morali delo ustaviti; zmanikalo je tudi zraka. Ponesrečil se ni nibče. Ko odstranijo zem
Ijo, ki se je podrla, bodo z delom nadaljevali
lz cerkniške okolice.
ck Cerkniški liberalci agitirajo s propadom bloškega konsuma zoper domač konsum. To je isto, kakor bi kdo zaradi konkurza kakega lahkomišljenega trgovca napadal druge trgovce. Slednje bi ne bilo ne modro, ne prijetno. — A konsumu to nc škoduje nič.
ck Pogovor. Praktični liberalec, na vse zgodaj pijan, klerikalcu, ko gre od maše: „Pravijo, da bo vse h . . . . vzel. Kam jih bo pa dejal, ker ne bo imel dovolj prostora ?" »Če boš vsako jutro tako »na-trkan", se bo za te že dobil kak prostor, ker bodo pijanci prav na dnu."
ck Veseli se, občina Rakek-Unec, ker imaš tako krasnega dopisnika v »Narodu". Norčuje se iz „sivega" prejšnjega župana, ker on ne bo nikoli osivel, tudi ne umrl. Na celem svetu mu je podoben samo „Da-lailama," predstojnik tibetanskih boncev. Ta dopisnik je tudi silno bogat, ker imenuje prejšnjega župana „revčka", dasi je njegovo premoženje vredno več tisočakov. Pa morda je mislil na njegovo duševno revščino; potem je pa dal nezaupnico vsej občini, ki si ga je dvakrat izvolila županom. „Narodov" dopisnik je tudi silno olikan; imenuje namreč prejšnjega župana ^drvarja", najbrže, da ga loči od »mesarjev" dobrega imena. Imenovani dopisnik je dalje neverjetno muhast. Ve naj, da je sedanji župan g. Fatiir, pred kakimi osmimi mesci brez ugovora prevzel občinsko blagajno, ki je torej morala biti v redu. — Slednjič je ta dopisnik nad vse bistroumen, ker vidi jezo tam, kjer je ni. Znano je namreč celo izven Rakeka, da so nekateri Modica celo silili, naj zopet prevzame županstvo, pa tega ni hotel. Druzega Vam torej ne preostaje Rakovci, kakor, poiščite tega z vsemi vrlinami odičenega dopisnika, in posadite ga nemudoma na županski stolec.
ck Nov gledališki oder je dobila dvorana hranilnice in posojilnice v Cerknici. Delo hvali in toplo priporoča svojega mojstra, g. Ludovika Grilca, akademičnega slikarja v Ljubljani.
ck Cerkniški tamburaši vrlo napredujejo. Igrajo, da jih je veselje poslušati.
Loške novice.
1 G Lapajne, župnik v pokoju, je nevarno obolel. Prejšnji teden ga je vrgla njegova st»ra boiezen, božjast, na sredi cfSte. Precej hudo se je potolkel. V čttrtek večer je bil previden. S. bratom ga priporočamo v melitev
l Štrajk so začeli ta četrtek delavci v kamnolomu p< d Kamnitmkom. Zahtevajo povišanje plače. Zastopstvo kamnoloma se je podalo k g. županu loškemu, naj bi posredoval. Kaj so dosetrli. nam ni znano.
1 Lov na divje peteline se je pričel. Naši lovci jih hodijo pridno zalezovat. Nekaj jih jim ie že priMo na muho.
1 Posem o liberalcih, ki jo je imel sobotni -S ovente« v podlistku, ie bila ljudem kar se dd všeč. Vsa jo je hvalilo, da je dobro zadela. Čisto prov tom »neodvisnim« nekmetom, ho ljudje provorili.
1 Posebno je ugajala tista pesem neki kmečki ženici. Pasla je k naročniku »Sloveaca« pa mu dejala: Govore, da je v »Slovencu« prav lepa pesemoa. Ali bi mi ga hoteli prodati ? Kolikor hočete, vam dam zanj.
1 Mrtvaške liste za še živečo gospodično Katko L* ar«rh ic r> batunb smo pred
Dalje v prilogi I.
Ah, to vam jc bilo priklanjanja in pozdravljanja, ko sta prišla gospod notar in gospa notarjeva na kor! Gospod sodnik je hitel nasproti svojemu kolegi ter mu voščil vesele praznike. Gospa notarjeva pa je bila v zadregi, koga bi prej pozdravila, ali gospo sodnikovo, ali gospo zdravnikovo. Vse gospe so se umaknile iz prve klopi in tako gospa ni bila v zadregi, da je zasedla prvi prostor ter na jedni strani imela gospo sodnikovo, na drugi gospo zdravnikovo. Masne bukvice je djala na klopico, iz žepa pa vzela iz etuija dragoceni lorgnon, da je ž njim nekoliko pogledala skozi okno po cerkvi doli. Ozrla se je tudi nazaj, kjer so se ji poklonile gospa davkarjeva, gospa kontrolorjeva, gospa nadučiteljeva in tam zadaj iz kota prav prijazno tudi gospod sodnik, ki je bil že v živahnem razgovoru ž njenim soprogom. Tam za zadnjo klopjo na koru pa je šepetalo šest rudečeličnih otrok: trije sodnikovi, jeden zdravnikov in dva notarjeva; to so bili veseli, ker niso imeli danes seboj tistih varuhinj, ki jim niso pustile nobene zabave. Sodnikovi so pripovedovali, da so dobili od strica čisto nove otroške železnične vozove in stroj, ki zakurjen s špiri-
tom okoli leti po tiru kakor pravi, notarjevi pa so pripovedovali, da jim je teta poslala z Dunaja velikansko punco, kakršne še nikoli niso prejeli.
Gospa notarjeva je bila pa v razgovoru z gospo sodnikovo. V prvi vrsti sta se pomenili o toaletah, katere so sedaj najmodernejše, z gospo zdravnikovo pa o veselici, ki se je imela tisti dan vršiti na korist nekim pogorelcem in katerej je bila ona pokroviteljica.
Zazvonilo je k povzdigovanju — in na koru je vse utihnilo. La tam zadaj je šumelo med otroci, da jih je moral gospod sodnik resno posvariti.
Gospa notarjeva se je nežno dotaknila s svojim belim glace rokavicami čela, napravila v nepopolnih obrisih latinski križ ter pobožno sklenila svoji roki na zaprti molit venik. Jednako so storile tudi druge.
Bil je slovesen trenutek. Sv. Jakob pa se je doli iz velikega oltarja milostno oziral ter se čudil, da ima toliko vernikov pod svojim varstvom.
Gospa notarjeva je zapazila v klopi pri velikem oltarju učiteljico, ki ima skoro ravno tak klobuk, kakor ona. To jo je vznemirilo.
Vprašala je gospo zdravnikovo, v čegar hiši je učiteljica stanovala, če ve, kje je uči teljica svoj klobuk naročila. In gospa zdravnikova ji je rekla, da pri isti tvrdki na Du naju, kakor ona.
»Ah, to vendar ne gre", dejala je skoro polglasno gospa notarjeva, ,.da se ta visoka uč teljica tako nosi."
»Seveda ne", je odgovorila gospa zdravnikova, v srcu pa si je mislila drugače.
Sveta maša sa je bližala koncu. Pevci so zapeli neko novo velikonočno pesem, in gespa notarjeva, ki je nekdaj v svojih mladih letih v inštitutu tudi igrala na glasovir ter se torej nekoliko ratumela na glasbo, je izrekla cstfo kritiko o pevcih, o pevovodji in orgijah napram gospej sodnikovi.
Tudi ona je pritrdila, da petje ravno ni na vrhuncu.
Bil je zadnji blagoslov. Vsa gospoda je vstala raz svoje sedeže, gospodje so pois kali s\oje klobuke, dame svoje solnčnike, otroci so pa šli vsak k svojim staršem.
Cerkev je bila natlačeno polna, ni čuda, da je bilo zelo vroče. Tudi gospa sodnikova je potožila gospej notarjevi, da je zelo soparno in da ji tak zrak škoduje; gospa no-
tarjeva pa je koj vzela iz svojega žepa škat-Ijico polno najfinejših bonbonov ter jih ponudila gospej sodnikovi. A ona se je sicer uljudno zahvalila, ponudbo pa hvaležno odklonila, ker je bila služba bož;a itak končana.
Zopet so potrkavali zvonovi, in ljudstvo sa je vsipalo iz cerkve mj.i na prosto. Ru-dečeiični otroci so hiteli domov, za njimi so šla brhka dekleta, petem pa krepki mladeniči. Za njimi bo stopali resni možje in po-starne ženice.
Tam pri cerkvenem zidu je pa ostala elita cele tare. Vsi uradniki in njihove gospe so bile v živahnem razgovoru Drug drugemu so si voščili vesele praznike. Gospodje so ae kratkočasili med seboj, delali umestne in neumestne opazke, gespe ee pa pogovarjale o toaletah ter gledale druga na drugo.
V tistem hipu je prišel iz cerkve gospod župnik.
Spoštljivo je pozdravil navzočo gospodo, ki je bila zelo vesela njegovega prihoda.
„0 gospod župnik, danes ste pa krasno propovedov»li«, tako je prva izmed gospej nagovorila župnika gospa notarjeva.
11.	Priloga 86. štev. ..Slovenca" dn6 16. aprila 1904.
tedni poročali, da ata jih dva gospodiča dala natisniti, a se jih nesta upala razdeliti, so bili te dni razposlani. Kakor smo poizvedeli, so jih dobile razne bolj gosposke družine, in menda tudi gg. kapucini in v župmšču. Na pošto so bili dani nekateri v Ljubljani, drugi v Trbižu. — Sodba občinstva je ta, da je bila lekcija sictr zaslužena, a način, kako se je ta lekcija izvršila, pa ni prava Mi pa po tem ne maramo sodit', temveč rečemo Ie, da se znamenje sv. križa na tak način ne sme zlorabljati. To se nam zdi malone bcgo-akrunstvo.
1 Izjava. Ker nekateri v »Slovencu«
Sriobčenib loških novici h prizadeti sumni-ijo, da dopisujem v »Slovenca«, izjavljam, da nisem v nikaki zvezi s temi dopisi.
Alojzij Sever, železn. upravnik;
1 Novi poslanec za mesti Skofja Loka in Kranj nameBto Pirca je že izbran. Pri prihodnj h volitvah bo izvoljen loški Kovačev Gašper. V Loki ima večino že zagotovljeno.
1 »Slovenec" od zadnje sobote je bil ves razprodan. Ljudi zelo zanimajo loške novice, za katere v obilni meri ekrbe naši liberalci.
1 Sedem mrličev smo imeli cd dne 6—13. aprila v Stari Loki. Umrli so štirje piav v Stari Loki, dva pri sv. Duhu, eden pa v Pevnu.
1 Neki krčmar v Sktfji Loki prav rad zabavlja čež „n e u m n t" kmete. Svetujemo n u, naj ta špas kmalu opusti in naj raje premišljuje, kaj je bil or, predno je postal krčmar v mestu. Povemo mu tudi, da kmetje v loški okolici niso tako neumni, da bi hodili poslušat njegove neslane zabav-ljice; saj imamo dovolj krčmarjev, ki se obnašajo mirnejše in doBtojnejše do svojih gostov.
1 Anžkov France iz Virmaš, ne od sv. Duh8, n i na zadnjem ehodu v Stari Loki kričal z liberalci, kal or je pc motoma poročal „Sloventc« dne 2. aprila. Toliko v blagohotno pojasnilo, da se poravna storjena krivica in da se prikrajša liberalcem veselje, češ: svoje ljudi razglašujejo za liberalce.
Novice iz Kranja.
k »Divji lovec", dobro znana narcdna
Igra s petjem, ki jo je spisal P. S. Finžgar, se je preteklo nedeljo prvič predstavljala v našem mestu in to v dvorani društva »Kranj« na »Novi pošti«. S predstavo smo bili prav zadovoljni. Vztrajno csob;e zasluži vso pohvalo. Med Čini je pridno in izvrstro igral orkester pod vodstvom č. g. kaplana V. Hy laška. Predstava ja bila dobro obiskana. — Ponavljala se bode predstava »Divjega lovca" še v soboto, 16. t. m., ob 8. uri z v e-č e r in v n e d e 1 j o , 17. t. m. ob 4. u r i popoldne.
k Der kleine Cohn. Vkljub temu, da v Kranju „der kleine Cohn« ni priljubljen, ga je oikester pri nedeljski predstavi »Divjega lovca" spet zaigra). Ali ni to — hudobno ?
k Bojkot ? Kakor slišimo, so nekatere tukajšnje tvrdke sklenile, da Demšarje-vim volivcem ne bodo več prodajali — nobene reči.
k Novih stavb se zida v Kranju kaj malo, dasi je pomanjkanje stanovanj veliko. Letos se sezidata vendar, kakor čujemo, dve novi hiši. — Eno zida g. podjetnik Fuso ob Cesti v Tržič, drugo pa g. vrtnar Suhadol nik na mestu stare bajte, ki je kazila doslej dohod do lepih šetalšč ob Savi.
k Zoper žganjepitje, o katerem smo pisali že zadnjič, se kranjsko okrajno glavarstvo še vedno ni oglasilo. Seveda, delo za l.udski blagor ovira politika. Sicer pa, kako bo čutil z a narod, ako ni i z naroda ? !
„Oprcstite milostiva«, je odgovoril gospod župnik, „saj sem samo evargelij bral«.
»A propos, gospod župnik", mu je odgovorila gospa notarjeva s smehljajem na UBtih, »oprostite, nisem natanko čula, ker smo ravno dohajali.«
Gospod župnik se je vsem priklonil in odšel.
Gospoda pa je zavzela celo cesto ter Be počasi pomikala proti domu.
Za vratmi in okni so se skrivali radovedni obrazi ter z očmi premotrivali mimo-idočo gospodo, občudovali njihove obleke ter sebe milovali, da ne žive v takih razmerah, njihove ustnice pa so šepetale skrivnostno in polglasno besede, da so bili še gespa notarjeva pri maši.
Stare ženice pa so šle kot zadnje iz cerkve mimo gosposke družbe, daleč se je ognile, držeč molke v svojih rokah, v srcu pa željo, da bi Bog dal še drugim duhov-nijam tako pobožno gospodo, ki gre k sveti maši!
k Cvet. Gospod starosta in g častnik imata sedaj silno posla, da dopovesta vtem in vsacemu, da so volivci Novakovi cvet gorenjskih mož. Kakšen bo neki — sad?
k Javni vodnjaki v Kranju so pre cej zanemarjeni. To ee je pokazalo, bo so pretepeni teden nekaj snažili vodnjak pri Majdiču pod mrstem. Iz smradu, ki ee je pii tem razširjal, sir o sklepali, da so pili ljudje doslej vodo, ki ima z gr.ojnico precej podobnosti. Od strani zdravstvenih organov bi tu bilo treba več pozorno str. — Snaženje vodnjakov bi sicer povzročalo mestu nekaj malo stroškov, a je za zdravje vBega prebi valstva nt obhodno potrebno. Bila bi to naloga okrajnega glavarstva, ki se sicer rado vtika v politiko in svetuje kmetom, ki jih smatra za »neodvisne«, naj kandidirajo, — kjer bi pa moraio dehti za v s e prebival stvo, se pa niti ne zgane.
Mengiške notice.
m Osmina po f g. monsignoru Ant. Staretu bo v ponedeljek cb 9. uri v Mengšu
m Posojilnica je imela pred kratkim svoj letni občni ibor. Tekom 1.190B. je bilo hranilnih vleg za 92.450 25 K, posojil 81.130 K, denarni premet je zrašal 285094-34 K. Da posojilnica dcbio uspeva, je znamenje, ker je čez 80000 K naloženega denarja.
m Izobraževalno druitvo je izgu bilo s smrtjo g. msgr. S t a r e t a svojega velikega dobrotnika, be na velikonočno nedeljo je daroval znaten dar v društvene namene.
m Na Šmarno goro gredo 2. maja vse dekliške Marijine družbe iz kamniške dekanije
m V Mengšu bo nekateri samo-nemški napisi. To pač ni lepo za narodni trg, kjer ni ncbemga Nemca domačina.
m V Domžalah je pretečeno sredo popoldan gorelo pri Knezu. Ogenj mu je upepelil hišo in skedenj, sosedu Košaku pa velik kozolec. Požarna bramba je takoj pri hitela ter ogenj omejila, za kar ji bodi tukaj izrečena iskrena zahvala. Zavarovan je bil posestnik za 800 kron, škode ima pa trikrat toliko. Ksko je ogenj nasta*, se ne ve.
m V društvu je v nedeljo, 17. t. m., predavanje po popoldanski službi božji.
m Prostovoljni doneski za samostojno župnijo v Domžalah se pridno donešajo. Goričica je podružnica mengeške fare, a šteje eama čez 2000 duš. Da bi se le kmalu spolnila želja vsem Dcmžalcem.
m »Slovenec" se prodaja odslej na prej vsako soboto v znani trgovini R i h a r -j e v i v Velikem Mengšu. Sezite po njem in berite!
Primorske novice.
p Prepir med slovanskimi in italijanskimi delavci je bil 20. marca v Opčinah pri Trstu. Dva Italijana, ki sta se kazala preveč vročekrvna, ita jo izkupila in bila ranjena Zaprli bo Ivsna Miliča in zdaj dejali v preiskovalni ZBpcr še Avguština Be nedičiča, C eš, da je hujskal „k iztrebljenju Italijanov«
p Bolniška postrežnica — tatica.
V tržaški bolnišnici se je postrežnica Alojzija Lulič polastila hranilnične bnjiž ce Ka tarine Baričič, ko je ta v bolnišnici umrla.
p Vojaški nabori. Dne 13 aprila je bilo od 180 tržaških mladeničev potrjenih 68.
p Nesreča. Janez Koren z Iderskega je peljal v petek svojega bolebnega sina v Čedad, da bi se tam zdravil. Pustivši sina v Čedadu, se je vrnil domov; a po poti se je ponesrečil tako, da ga je vrglo z voza in je ubogi mož nezavesten v krvi obležal kraj ceste. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče, so ga prepeljali domov. Drugi dan, v soboto, je mož tudi nezavesten izdihnil svojo dušo. Ubogi sin, katerega je oče peljal v Čedad, da bi se tam zdravil, se je naglo po zvan vrnil domov in — kropil svojega mrt vega očeta. — Uboga družina !
p Samomor V pondeljek je izpila 18 letna Amalija Štolfa in komenske občine nekaj žveplenčeve kisline, kar je povzročilo smrt že v par urah. To se je zgodilo v Trstu v diužini g. Č beja, pri kateri je bila Stolfa v službi. Iz pisem, katera bo našli, se je izvedelo, da se je neBrečnica estrupila zaradi tega, ker je bila iz službe odpuščena.
Balkan.
Carigrad. Razen turško - bolgarske pogedbe obstoji po najnovejših zatrdilih šo tajen turško • bolgarski dogovor, naperjen proti Avstriji. Naf ovič je ta dogovor že podpisal, vendar ne tvori poseben del luiško-bolgsrske pogodbe. Bolgarija ga še ni pod
Carigrad. Avstrija in Rusija sta zahtevali od porte, naj izpolni firancijelne
zahteve za pre osnovo makedonskega orož ništva.
Carigrad. General de Giorgis odpotuje danes v Solun. Sultan mu je voščil Brečnn pot in dobro srečo.
Carigrad. Poročila iz Soluna in Bi-tolja poročajo, da je izpuščenih iz ječ 400 pomiloščenih Bolgarov.
Rusko-japonska
vojska.
Japonci so dosegli uspeh, da sedaj lahko svoje čete izkrcavajo na poluotoku Liaotung ; kakor se glase najnovejša poročila, se jim ie tudi že posrečilo izkrcati čete in topove. Ta vest prihaja iz Čifu in torej ni zanesljiva.
Temu japonskemu načrtu ie dosedaj bil vedno nevaren ruski admiral Makarov s svojim portaiturakim brodovjem. Kadarkoli je zapazil približujočega se Bovražnika, vedno je z izredno predrznostjo odplul iz luke. Ta njegova hladnokrvna predrznost je bila tolika, da je pri carju vzbujala resne pomisleke in bojazen. Car ga je svaril, naj bo previdnejši. Na to Makarovo predrznost je zasnoval japonski admiral Togo svoj sedmi napad na Port Artur. V sredo zjutrai je del japonskega brodovja pod poveljstvom admirala Uriu se pokazal pri Miautau otokih — 12 otokov v čilski morski cesti — ter iz vabil najprej ruske torpedovke iz portar-turške luke.
To potrjuje poročilo ruske brzojavne agencije, ki pravi, da so skoro nato ruske torpedovke zadele skupaj z japonskimi. Razvil se je boj, kije trajal do 7. ure zjutraj. Ruska torpedovka »Brez-strašnij« se je potopila v tem boju. Nekoliko trenotkov prej ji ie šla na pomoč ruska križarica »Bajan«. Nato ae se sovražne torpedovke umaknile in približalo se je japonsko brodovje admirala Uriu ter čakalo, da pride Makarov s svojim brodovjem iz luke. Ob 8. uri zjutraj je Makarov res priplul iz luke — v smrt. Uriu se je nalašč umikal — kar naenkrat je pa videl Makarov pred seboj vse japonsko brodovje, ki se je pomnožilo tudi z brodovjem admirala Togo. Rusko bredovje se je hitro obrnilo ter plulo proti luki kjer se je postavilo v bojno vrsto, da sprejme sovražnika. Bilo je okolu 10. urezjutraj, kojepod mogočno rusko ladjo»Potropavlovsk«, na kateri je bil Makarov s svojim štabom, izvršila se strašna eksplozija. Dveminuti pozneje se je zagrnilo morje nad ladjo. Rešen je bil veliki knez Ciril, poveljnik Ja kovlev, ki je pa tako ranjen, da bo živel baje le še par ur in okolu 50 mož.
Posebno čudovita je rešitev velikega kneza Cirila, kateremu je bilo prvotno namenjeno poveljstvo potopljene torpedovke »Brezstrašriij«, a je admiral Makarov na vsak način hotel, da mora ostati pri njem. — Rana velikega kneza Cirila je jako resna.
Kaj je povzročilo to strašno katastrofo, ali mine ali japonske torpedovke, to ni še jasno.
Iz Port Arturja pa imajo londonski listi poročilo, da je bil „Petropavlovsk" torped i i a n od japonskega r a z -diralca torped Torpedo je »Petro-pavlovaku« razdrl velik del oklepa. Drugi torpedo je prodrl v prostor za streljivo, nakar ee je dogodila Btrašna eksplozija. Razbiti kosi ladje so zleteli 100 metrov kvišku, visok ognjen steber so je dvignil preti nebu. Makarov in njegov štab so bili, kakor poročajo rešeni mornarji, na kosce raztrgani. Od Makarova so nesli nekaj ur pozneje eno roko. Nad 500 ruskih mornarjev je našlo smrt v mrzlih valovih.
Poročilo, da je bil na »Petropavlovsku« tudi slavni ruski Blikar Vereščagin, se potrjuje.
Da so japonski torpedi krepko delovali, potrjuje tudi ruska brzojavna sgencija, ki pravi, da je bila istočasno v sredini poškodovana ruska oklopnica »Pobjeda«, ki pa je lahko še odplula v luko. Japoncem je dobro služila jutranja megla. Nato se je japonsko bredovje razdelilo zopet v dva dela ter odplulo.
Popolno uničenje ruskega portarturskega brodovja se Japoncem še ni posrečilo in morda se jim to tudi ne posreči. Japonoi hočejo v prvi vrsti le toliko oslabiti rusko bredovje, da ne bo moglo zavirati njihovih izkrcavanj ter bo primorano ostati v luki. Sedaj imajo Rusi v Port Arturju šo tri veliko oklopnice, tri križarice in nekaj torpedovk in rušilcev torpedov, Japonci pa imajo baje še vedno 7 oklopnic, 6 križaric itd.
Dokler ne pridejo ruske bojne ladje iz Evrope, bodo pač Japonci razkazovali ondi na morju svojo cšabnoBt. Če je res, da so Japonci okolu izhoda portarturske luke polc-žili strašne mine nove konstrukcije, si tudi itaK oslabljeno rusko portarturško brodovje ne bo upalo iz luke, dokler ruski potap-Ijavci ne preiščejo morja pri izhodu in v bližini.
Iz Pariza poročajo, da ruski generalni štab že računa s tem, da bo vse portartursko brodovje izgubljeno, kar pa ne bo odločilno za končni izid vojske.
Včetrtek 14. t. m. s o b i 1 i J a -poncizopetnadelu. V Č fu se je od Poit Arturja čulo v četrtek ves dan streljanje.
Londonska poročila trdijo, da j e mej Port Arturjem in Niučvangom razdrt neki most ter daje železniška zveza pretrgana. Japoncem se je baje, kakor že zgoraj omenjeno, posrečilo izkrcati na polotoku Liautungu čete za obleganje Port Arturja.
Rusi bodo Port Artur vzdržavali do skrajnosti, z velikimi četami pa mu na polotok Liautung ne bodo prišli na pomoč, ker je mogoče, da jim pridejo za hrbet — Kitajci, ki baje komaj čakajo, da se jim nudi ug»dna prilika škodovati Rusom. Vojska se bo odločila drugod, — ob reki Jalu ali pa višje v Mandžuriji.
Novo bombardiranje Port Arturja.
Petrograd, 16. aprila. Aleksejev brzojavlja carju z dne 1 5. t. m.: Danes zjutraj od 8. —12. je 14 japonskih ladij od Liautiešana bombardiralo trdnjavo in m e-Bto Port Artur. Oddale so 185 st r e 1 o v. Naša eskadra, podpirana od »Po-bjede«, je odgovarjala. Tudi baterije v trdnjavi so odgovarjale sovražnemu ognju. Pet naših vojakov je ubitih. Na morju nimamo ranjencev in nobenih poškodb. Na suhem je bilo ubitih 7 Kitajcev, 3 re njeni.
Petrograd, 16. aprila. Rusko brodovje je včeraj odgovarjalo na japonsko bombardiranje od svojega sidrišČB. Na ladjah, katere niso poškodovane, ni nihče ranjen.
London, 16. aprila. Sumi be, da bo včeraj Japonci nadaljevali izkrcavanja in da so krili izkrcavanja z bombardiranjem Port Arturja.
Japonska izkrcavanja.
Iz Tokia so poročali v torek pred japonskim napadom na Port Artur : Pri Ci-namfu ostali prevozi druge armade so pluli daljo preti severu. Najprej so se hoteli vkrcati na izhodni obali polotoka Kvantung, a vsled drznih izpadov Makarova iz portarturske luke hočejo Japonci tudi drugo armado izkrcati na korejanski meji, oddaljeno dva dni od izliva reke Jalu. Japonci se že dva dni izkrcavajo na korejanski obali pri Sončou v velikem številu. Admiral Togo se jo z večino svojega brodovja podal v čilsko morsko cesto, da krije izkrcavanj e. Od ruskih čet se nahaja menda samo Miščenko s transbajkalskimi kozaki na jugu reke Jalu.
Neko današnje berolinsko poročilo iz Tokia pa pravi, da nameravajo zdaj Japonci po zmagi nad portarturakim brodovjem pri Pitsevo izkrcati svoje čete. Tudi 1. 1894. ao Japonci tam izkrcali svoje čete, ki so potem prodirale proti Port Arturju in ga zasedlo. Pitaevo leži na jugovzhodni meji polotoka Liautung ob korejskem zalivu. Japorci hočejo zdaj, ko so zmanjšali in vzeli ofenzivno moč portartur-skemu brodovju, poskušati okleniti mesto od strani na suhem, da zapro polotok na mestu, kjer je polotok najožji, kjer meri razdalja od jugozahoda do severovzhoda le 5 kilometrov. S tem bi bil Port Artur odrezan cd vsake zveze. Izkrcavanje pn Pitsevo je sicer jako težko in gre počasi naprej, a etrate-gična korist njegova jo takšna, da težkoče komaj pridejo v poštev. Razen možnosti, da lahko obsedejo Port Artur, imajo pa Japonci v Pitaevu tudi urno zvezo z vojsko na Koreji in z domovino. Že pred daljšim časom so zasedli na Modrih otokih ležečo luko, kakih 50 kilometrov oddaljeno od Pitseva, ki jim zna izvrstno služiti.
Rusi ie na Koreji.
P j o n g j a n g , 15. aprila. Iz Koreje se poroča, da je ostalo še nekaj Rusov na Koreji. Ti bodo, ko se umaknejo čez Jalu, pustili nekoliko ogleduhov, ki naj zapro s podkopi gorske soteske. Prvotni naselniki, ki prihajo od severa, pripovedujejo, da so Rusi v gorskih soteskah zakopali eksplozivne snovi.
Bolezni mej Japonci.
Tientsin, 16. aprila. Som prihajajo vesti, da se mej Japonci na Koreji širi nalezljiva bolezen, ki je doma na Japonskem, v Indiji in na Ctylonu in ki povzroča bol-
niku veliko trudnost, težkoče pri dihanju ter je večkrat smrtna.
Se nekaj podrobnosti o strašni ne sreči pred Port Arturjem.
Petrograd, 15. aprila. Mej mrtveci » Petropavlovskega « | e tudi ruski kontreadmiral Mola s.
London, 15. aprila. V ruskih krogih se razmotriva, ako bi ne kazalo Port Arturja sploh zapustiti, ker to itak ne bo odločilno za vojsko. Neki kitajski kapitan poroča z dne 14. t. m., da pred Port Arturiem sedaj ni sledu o japonskem brodov)u. V Oifu me nijo, da se je Togo podal na kak prostor, na katerem lahko popravlja poškodbe svojih ladij. (Iz te brzojavke sledi, da so tudi Japonci dobili v boju poškodbe. Ured.)
Dunaj, 15 aprila. »Dautsches Volks blattu« se brzojavlja iz Petrograda: Govori se, da je Makarov samega sebe usmrtil. Pripoveduje se: «Ko je bila oklopnica „Pe-tropavlovsk" poškodovana od večih torped, istotako dve križarici, ter je bila nevarnost, da sovražniki obkolijo celo rusko brodovje, se je Makarov v svojem kabineta vstrelil. Makarova smrt je vzbudila med moštvom veliko r«zbur|enje. Kmalu nato je vdrla 24 čolna torpeda v smodnišnico in ladja je zletela v zrak.« (Ta vest je skoro gotovo izmišljotina. Ured.)
S e b a s t o p o 1, 16. aprila. Podadmiral S k r y d 1 o v, poveljnik ruskega črnomor-skega brodovja. ki je imenovan za naslednika Makarov u, odpotuje danes v Petrograd, odkoder odpotuje takoj v Port Artur.
Berolin, 16. aprila. Car je bil radi vojske že takoj ob početku sovražnosti jako melanholičen, najnovejša nesreča ga je pa globoko pretresla. V vladnih krogih se nikakor ne taji resnosti položaja, vendar je upanje na boljše dogodke trdno, ker steber ruskih nad, Kuropatkin, stoji neomajen. K u-ropatkin je na odločilno sodelovanje ruskega brodovja itak računal šele v poznejšem času.
Japonci taje.
Japonsko poslaništvo na Dunaju raz glaša : Vest, da poveljujejo japonski častniki kitajske Četa v severni Kini, je popolnoma neresnična. Res je le, da Janšikaj rabi več japonskih tolmačev v Paotingfu, katere pa je zdaj tuli odpustil.
Požar v cesarjevi pala&i v Soulu.
Iz Pariza se poroča, da je 15 t. m nastal požar v cesarjevi palači vboulu, ki je divjal celo noč. C sarju se je posrečilo pobegniti s svojo rodovino. Pri gašenju so se odlikovali posebno francoski mornarji.
Judovsko veselje.
Dunajski židje so imeli velikansko veselje, ko je prišla na Dunaj vest o nesreči »Petropavlovskega". Na Koroški cesti je ured ništvo »Zeit« razstavilo brzojavko, katero je židovsko občinstvo z uavdušenjem pozdravilo. Ljudje, ki se niti poznali niso, so se med seboj objemali na cesti. Ridosti poskakujoč so odšli v gostilne, da zapijejo »japonsko zmago«.
Japonska hoče pridobiti Nemčijo.
London. Iz Tokia poročajo, da se bo vikomte Aoki s posebno misijo napotil na Nemško.
Samomor ruskega generala?
Pariz, 15. aprila. Lani je Rusija za vzhodno Azijo naročila na Francoskem sedem baterij za gorsko topništvo. Prevzel jih je ruski general Altvater, ki jih pa ni spravil v Azijo, ampak na Poljsko, kljub temu da je imel nalog spraviti jih v vzhodno Azijo. Včeraj je Kuropatkin brzojavno vprašal, kje so te baterije, na katere je računal pri svojih operacijah. Car je Altvatra trdo prijel. Alt vater ae je baje nato ustrelil.
SIiimI v Boljuiiu.
Izpod Učke.
Vem, da se bodete čudili, ko dobite te vrstice iz naših krajev, ker za nas se sploh ne ve, da živimo v teh pustih, skalnatih krajih tužue litre. Ker pa vidimo in beremo, da se narod po drugod probuja in išče svoje zakonite pravice, počeli smo misliti, kaj ne bi mogli i mi, kar morejo drugi. Imamo sicer mnogo težave, vendar to nas ni ostra-šilo. Počeli smo se tudi mi zavedati in iskati, kar nam g~e in kar je naše.
Naša glavna občina je v Boljunu, pod katero spadajo tri župnije : Vranja. Paz Luš-njevica in samostalna kapelanija Borut. Tem občinam so zapovedali in ukazovali do leta 1897. naši največji neprijatelji, kateri nas niso drugače nikoli poznali, ko tedaj, kadar je bilo treba platiti, in še tedaj niBO hoteli govoriti niti pisati v našem materinskem jeziku. Da bi nam pa dali šole, to jim še na misel ni prišlo. Torej naša največ|a želja je bila, da bi dobili v svoje roke občino, in to se nam je posrečilo, da smo mogli in smeli prvikrat v našem milem materinskem jeziku zaklicati: Zivio! Vedeli smo pa, da nam bi
to prav malo koristilo, če ne bi sami počeli misliti na bodočnost naše mladine. Ca naša mladina ostane brez znanja, našemu nasprotniku bi bilo lahko preje ali pozneje nam uzeti ono, kar smo mi s težko muko pridobili. Počeli smo misliti na šole, a delo je bilo težko. Vendar smo dosegli šolo na Vranju in Pazu, zdaj pa se zida v Lušnje vioi in Borutu. Vemo, da smo tudi v mate rijalnem oziru na slabih nogab, da nas je veliko zadolženih in da moramo plačevati visoke obresti italijanski gospodi; a nismo se plašili. Ustanovili smo te dni ljudsko posojilnico ter nas je pristopilo do 50 članov.
Da bi nam se še bolj oči odprle in da bi započeto delo naše imelo veči uspeh, odločili smo se za ljudski shod, na katerem bi nas učeni gospodje podučili. Zatorej smo sklicali prvi ljudski shod v Istri na boljun skem polju kamor so se potrudili razni gospodje. G. Radič iz Zagreba nam je prav lepo govoril o avstro ogrski monarhiji. Gospod Flego, bivši načelnik občine buzetske, nam je čisto priprosto razložil, kaj so občinske volitve, kaj so volitve za državni in deželni sabor in da je dolžan vsakateri priti na volišče, kateri ima po zakonu pravico. G. Novljan je govoril o narodnem vprašanju. Govorila sta tuli gg. dr. Čarvar, odvetnik, in g. Mandič, občinski blagajnik iz Pazina, katera sta nam obširno pokazala rane, katere dandanes tišče kmeta ; pokazala sta tudi pripomočke, katerih se moramo po služiti, da se stanje kmeta izboljša.
Z shodom za prvikrat moremo biti dosti zadovoljni, če pomislimo, v katerih časih in med katerimi brati živimo. Shoda se je ude ležilo do 200 ljudi; sklenili smo, da se zopet na jesan snidemo, če nas Bog ohrani.
Torej vidite, da smo se počeli tudi v tužni Istri gibati. Razišli smo se, zahvaljujoč se gospodom za njihov trud in pevajoči »Lapa naša domovina.« Na shod so prišli tudi nekateri od naših nasprotnikov, in od teh smo morali čuti na niihovo žalost, da so naša gospoda doBti koristnega povedali in vemo, da so njihove besede šle iz srca in ogrele marsikateremu ledeno srce. če količ kaj hoče resnico spoznati.
Odmevi volivnega boja.
(Iz Poljanske doline.)
Boštinovega moža, ki se v Gorenji vam uči za žjpana, je po volitvah silno sram. Ža prej ljudem ni dajal odgovora, — pa le iz »modrosti", sedaj pa zato ne, ker ga je sram vednih glasov: Boš ti nas za norce imel I ?
Cele koše papirja je na prodaj v Gorenji vasi, namreč vsi pozivi neodvisnih kmetov na naše volivce; bilo je tega papirja od Trate proti Žirovskemu vrhu in Lu činam vse gosto nasejano, — pa da se rešijo ti dragoceni biseri, naj jih sedaj kdo kupi, da jib bo daroval B oštinu, naj si dela iz njih »škrniceljne«, v katere bo lovil solze svojega kesania.
Obsodbo liberalne stranke smo čuli v dneh volivne borbe v naši dolini od nje nega voditelja, samega dr. Janeza. — Ljudje pravijo, da se je izrazil o svoji stranki takole : Mi sedaj nič ne moremo opravimo le tam kaj, kjer je dosti »šlibarjev in poga-njačev«.
Silno je obogatel v Srednji vasi po shodu liberalcev nendo, pri katerem je spilo šestnajst žirovskih fantov nič več kakor en liter vina Ti so ga pa postavili na noge I
Nagrado bo razpisal poljanski Perko za načrt velikanskega spomenika najnovejšemu slovenskemu pesniku, onemu učitelju, ki je na shodu pri Anžonovcu izgovoril v resnici klasičen verz: »Župnik govori samo za denar, jaz pa zastonj, ker nisem far."
V Poljanah je prazno nadučite-ljevo mesto. D vakrat ali trikrat so zadnjič razpisali to službo, nazadnje so dobili enega — na, pa je kmet. Čudno! — Zadnjič se je »Narod« zaletaval v nekatere duhovnike, ki poduču]ejo, tukaj pa nič ne reče, čeprav uči navaden — seveda neodvisen — kmet. Gospod z Visokega, tukaj si pa priznal, da je kmet človek — ki je sposoben tudi za učitelja. — S užbo bo treba zopet razpisati.
Neodvisen kmetič je postal štacnar v bivši Vidmarjevi kovačnici v Poljanah.
Tičem so nastavljali limanice po Logu znimske občine pred volitvijo poljanska km^tiča, Perko in Kos, in pa Jernač Tavčar, C veifar izpod sv. Volbonka, brat gra-ščaka visoškega. Mislili so, da je kaj kalinov tam, pa so sami kalini OBtali. — Drugič morate lim bolj skuhati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16 aprila
»Prefino so organizirani«! Libe ralci so našli na Bebi zopet lepo lastnost! »Prefino so organizirani« in preveč »duševno delujoči«. Zato pa ne morejo več zvo-njenja poslušati. »Slov. Narod« piše : »Popolnoma nepotrebno in nesmiselno je zvo njenje mrliču, ker ne koristi nikomur, škoduje pa tistim fineje organiziranim in da ševno delajočim ljudem, ko ga morajo po
slušati dan za dnevom. Kako pride človek do tega, da mora poslušati nekaj, kar mu je skrajno zoprno? Vsak hrup je škodljiv živčevju in eden najbolj škodljivih hrupov je cerkveno zvonjenje po mestih. Obračamo ss torej do slavnega občinskega sveta ljubljanskega . . .« iti. Ali vidite zdaj, neodvisni kmetje, kaj vašim voditeljem manjka? Prefino so organizirani!
Možat odgovor je dobil „S1. Narod« iz Novega mesta. Po listku „Reduta" z dne 24. marca so se čutili žaljene razni novomeški gospodje in dame. To je dr. Slanca tako ujezilo, da je „Narod" nazaj poslal in pisal dr. Tavčarju tako pismo, da bi se bil dr. Tavčar kmalu v klerikalca izpremenil, ko ga je bral. Tudi Grasseli je poslal „Na-rod nazaj, kakor še drugi, katerih imena zdaj zamolčujemo, a jih bomo priobčili, kakor hitro izvemo, da so zopet naročeni nanj.
Bivšemu liberalnemu deželnozbor-skemu kandidatu Setini je ministrstvo odpovedalo upraviteljstvo državne tehtnice v Metliki.
Česa si žele liberaloi? »Slov. Narod« piše zopet, da bodo morali liberalci odpaBti od katoliške vere, in sicar za to, ker je sedanji papež odredil kanonične vizi-tacije škofu za Italijo, ne pa tudi za — Kranjsko. — Liberalci sa torej boje, da ne bi morda — škofje bili premalo katoliški. Pred kratkim je pa „Slov. Narod« ša ravno zaradi tega napadal papeštvo, ker sa baje »vtika v razmere drugih držav« ter rotil vse države, naj vendar ne puste papežu nobenega vpliva v svojih mejah! Žilostno res, da noben papež ne more ustreči »Slov. Narodu« 1
»Slovenec" se prodaja od danes nadalje od pol 8. ure zvečer, ko se zapro upravniški prostori, ter ob nedeljah in praznikih v trafiki g. Elsnerjeve v Kopitarjevih ulicah, nasproti upravništvu.
Dražba treznosti. Predzadnji »Škofijski list« ljubljanski je objavil pravila družbe treznosti kot cerkvene družbe za ljubljansko škofijo in pozval, naj se ustanovljajo. Vpi-sovalne pole se ravnokar tiskajo in se bodo prihodnji teden že dobile. Lične vsprejemnico so tudi ie v delu. — Poročilo o ustanovnem shodu z govori bo izšlo prihodnji mesec. Iz njega bo lahko dobiti primerne tvarine za govore. — Tako bo vse pripravljeno meseca maja. In meseca junija okolu Kresa — ker je Janez Krstnik družbin zavetnik — bo prav primeren čaa za ustanavljanje podružnici po župnijah.
—	C kr. centralna komisija za umetnost je v znak priznania zaslug r. g. konservatorja Črnologarja poklala njo govi vdovi gospej Far. Črnologir 100 kron podpore.
—	Iz Planine pri Rakeku Prva gledališka predstava dakl. Miripne družbe se je izvršila s takim lepim uspehom, da se bo v nedeljo, 17. t. m , ša enkrat ponovila na mncgostraneko željo udeležnikov in drugih.
—	Nagloma umrl je v Birovnici načelnik železniške postaje v pokoju g. Josip G a b r i e 1.
—	Hrvatsko parobrodarsko društvo v Senju je nedavno otvorilo s prsim svojim parobrod jm »Hrvatsko" redno vsakdanjo plovitbo med Sanjem in Rako, ob nedeljah pa med Sanjem in Karlobagom. Iz Sanja odhaja zjutraj ob 4 45 in prihaja na Reko ob 8 15 Z Reke odhaja popoldne ob 1. in prihaja v Sanj ob 4'30. Madpo staje so : Novi, Salce, Cekvenica, sv. Jakob in Kraljeviča. Ob nedeljah pa odhaja iz Senja zjutraj ob 6. uri in prihaja v Karlobag ob 9 20 Vrača bq iz Karlobaga ob 11. uri in prihaja v banj ob 2 20 pop.; medpostaje: Sv. Jurai. Starigrad in Jablanee.
—	Umorjen duhovnik. V Stilju blizo Vrgovca v Dalmaciji so našli umorjenega in oropanega duhovnika Filipa Minisco v njegovem stanovanju
—	»Rokovnjači" v Ameriki Jur čič Govekarjeve „Rokovnjače« so igrali slo venski dil-tantje v Clevelandu v Ameriki. Ondi so ustanovili slovensko »Dramatično društvo".
—	Prejnico svile v Stražioah pri
Gorici nameravalo baje zapreti. Tako se govori po Gorici. Jednemu delu delavcev je ie odpovedano delo. Ta ukrep je pa posledica krize, ki tlači to industrijo.
—	Torpedi za Rusijo. Iz Reke se nam piše: Za Rusijo se bode tekom maja iz tukajšnje tovarne torpedov odposlalo po železnici 24 torpedov.
—	Milo ni podraženo. Neki list je pred kratkim javil, da je izdelovateljica »Jelenovega« mila dvignila ceno milu za 3 K
od 100 kg. Ta vest, kot se nam javlja, ni istinita.
—	40 OOO kron znaša glavni dobitek lotarije za sobe grelnice. Opozarjamo cenjene bralce, da se vrši žrebanje nepreklicno 23. aprila letos.
—	Perilno milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda so pričali izdelavati ter ga prodajajo po vseh večjih prodajalnicah
—	Iz Ihana V odgovor na jalovo »Narodovo* bahanje glede obč. volitev samo to: V obč. odboru v Ihanu liberalcev Bploh no poznamo, morda sta dva, a še ta dva bi bila morda užaljena, ako bi jih tako imenovali. Ztvel v sredo novo izvoljeni neomajano katol. narodni župan g. Karel Sojer! B'g in sreča junaška!
—	Na ženskem učiteljišču v Gorici je razpisano mesto definitivnega glavnega učitalia za nemščino ia slovenščino.
—	Bledičnost mej delavci. Kakor so nam poroča z Dunaja, je delavsko-statistični urad v trgovinskem ministrstvu pričel preiskavanja, da dožene vzroke bledičnosti mnogih delavca v pri raznih delovršbah. Dne 10 t. m. je šla posebna komisija vešiakov pod vodstvom sek. načelnika dr. Malaja v Pf.bram, da ondi pregleda srebrne in svinčene rudnike. Komisija bode pozneje tudi drugod preiskavala razmere na lici mesta.
—	Iz preiskovalnega zapora ušel. Jožef Kroteč, rojen 10. susca 1880. v Gr-dunjah pri Vinici, je ušel 14. t. m. iz preiskovalnega zapora v Novem Mestu. S točil je na zaprto okno, prodrl skozi šipo, skočil 2 m globoko, vrgel se v Krko, preplaval in se skril. Ljudje so se čudili, da v š k o r -njih ih obleki more tako hitro plavati. Ukradel je 400 kron in s temi hotel popihati v Ameriko. Zvečer se je še pokazal v Žabji vasi. — Izdala sa je proti njemu tiralica.
—	Osebna dohodarina. Piše Be nam: Glede osebne dobodarine se še vedno ču-je|o pritožbe. Na le da se dohodarina v mno-g h slučajih odmerja previsoko, napravljajo se strankam tudi nepotrebne sitnosti in pota. Predlanskim so nekateri hoteli plačati za celo leto; pri blagajni pa se jim je reklo, da ne sprejmo za celo leto, ker znesak ni še določen. Lani je radi tega čakala neka stranka, da dobi plačilni nalog. Naloga ni bilo, pač pa opomin in kazen za opomin. Latos nekateri niso mogli dobiti za napoved potrebnih golic. Nato neka stranka vloži napoved na navadni poli papirja. Drugi dsn pa dobi napoved nazaj odprto brez kuverta; ker pa stranka ni bila doma, bila je izročena drugi stranki. Ako ni nobene tajnosti, potem naj so tuli refiitve napovedi pošiljajo odprte. . .
—	„Straža", slovensko katoliško izobraževalno društvo na Dunaju, meseca aprila ne priredi nikakega zborovanja, zato pa bofie mila rojake na Dunaju presenetiti dne 8 maja s prav posebno zanimivo zabavo v češkam »Narodnem domu" v XV. okraju. Po zaslugi društvenega predsednika gosp. dr. Valjavoa se vršijo na nje govem domu prav marljivo pevske vaje društvenega mašanaga zbora. Slišali bomo torej mičn h pesmic, obeta sa nam tudi glediška igra, radovali se bomo instrumentalne glasbe in občudovali mogočni zbor vrle „Danice«. Tako upamc, da bo prav ta večer v društvu vzplamtelo sveto navdušenje za nanaene, ki jih ima „Straža«, navdušenje, ki že sicer vlada med vrlimi društven ki in društve-nicami!
—	Znižane pristojbine C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam naznanja, da so s 1. t. mes. primerno znižane besedne pristojbine za brzojavke via Trst na Grško, Kreto, Malto, Azors«o in Kanarsko otočie, Portugalsko in Špansko, v Gibraltar, Maroko in Sanegal.
—	Proti lihvarstvu. Minole dni so na Dunaju zborovali razni možje ter se posve to vali o sredstvih proti lihvarstvu ali ode-ruštvu. Gode se v istini po večjih mestih uprav kričeča sleparstva, katerih žrtve so navadno nižji uradniki in častniki ter lahkomiselni mladiči plemenitaških in takozvanih boljših družin. Na shodu so posamezni govorniki navajali neverojetne slučaje. Zakon proti oderuštvu pomaga malo, od sto in sto oderuhov jih pride malo pravici v pe t. Tega pa niso krivi samo oni, ki dajejo denar za visoke obresti, marveč tudi posredovalci in mnogi dolžniki sami, ki obljubijo vse, da le dobč denar. Se večja škoda v gospodarskem in sploh socialnem oziru pa je lihvarsko razkosavanje malih in srednjih zemljišč. Cesto se zgodi, da preže na zadolžene kmete razni prekupci, ki razkosavajo kmetije ter ustvarjajo kmečki proletarijat, ki je huda rana na telesu naroda. Da se to ne vrši brez lihvarskih namenov, to kažejo moogi slučaji, ko se v ta namen ustanavljajo celo konsorciji, da pod roko ali na dražbah kupujejo kmetije ter pošiljajo po svetu revne družine b trebuhom za kruhom. Drugače seveda je, ako so na prodaj lati-fundije, obširna zemljišča, katerih lastniki ne morejo ali nočejo intenzivno obdelavati. Ako se taka večja posestva razkosalo v srednje in mile kmetije za primerne cene, moremo
Dalje v prilogi II.
11.
Priloga 86. štev. ..Slovenca" dn6 16. aprila 1904.
to z gospodarskega stališča le odobravati. Kmečko prebivalstvo se množi od leta do teta, zemlja pa seneraztega, ljudem manjka dela in kruha. Posamezne marljive kmečke družine pa tudi bolje obdelujejo Bvoja zem ljišča, nego veliki posestniki, ki ne morejo dobiti dovolj poslov. Seveda so tudi izjeme. Torej, varujte posestniki vsak svojo podedovano posestvo za svoje družine z varčnostjo, marljivim in naprednim delom.
—	Col nad Vipavo. Die 4. malega travna je pričelo svoje delovanje tukajšnje slov. katoliško izobraževalno društvo. Pravila so bila potrjena že pred enim mesecem. Udov štej* sedaj 36 vrlih, odločno kato iških mož in 6 ravnotako vrlih mladeničev. Oglašajo se še vedno novi udje.
V	odbor so voljeni: Predsednikom Franc Pregelj, posestnik na Polju št. 19; od borniki: Anton Bizjak, posestnik v Sanaboru, Anton Kobal, mladenič in posestnik v Sanaboru, Ivan Jane, župni upravitelj na Golu, Anton Rupnik, posestnik na Polju, Gregor Gerlje-vič in Franc Bizjak, posestnika v Orešju — Ravno isti dan ae je otvorila tudi na novo ustanovljena hranilnica in posojilnica za Gol in Podkraj, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Sedež ima na Colu v župnišču. V načelstvo so voljeni: Predsednikom: Ant. Ruonik, posestnik na Polju; odborniki: Franc Pregelj, posestnik na Polju, Ivan Jane, župni upravitelj na CjIu, S t e 1 a n L a m p e , posestnik in trgovec v Višniab, Franc Bizjak, posestnik v Orešju. Bog daj obema mladima, propotrebnima društvoma krepko rast in obilen božji blagoslov.
—	Iz Poljan Liberalni poljanski žu pan jo vprašal liberalnega tratorskega župana : »Koliko glasov bo pri vas za Demšarja ?« — »E|, pri nas gre vse za gospodom.« — »Koliko pa pri vas ?« — „K večjemu 10 « Pa ša 10 bi jih ne imeli, ko bi bili naši ubogali neodvisne agitatorje kakor An-žonovca, ki je prepovedal sosedu Jernejcu, da ne sme priti volit Jernejec je pa le prišel. Kos in biškar ata shod »držala« v Delnicah. Ko sta nazadnje pozvala ljudi, da naj dajo podpisati glasovnice, jim je odvrnil značajni Remc: Je že dosti »šribarjev« v Delnicah, bomo že brez vaiu naredili. Globok vzdih se izvije Siškarju : Oh, koplanu jih pa bodeta dali podpisati! — Delničani, Brdarji in Buko-vršci pa pravijo, če jim prideta še enkrat tako neumnosti vsiljevat, da jima bodo pot pokazali. Kakor korporal pred četo jc stopal na velikonočni ponedeljek Kos pred nekaterimi neodvisnimi na shod v Srednjo vas.
V	četrtek se je pa celo peljal ; med potjo je enega izmed naših prijazno vabil, da naj prisede, — nai.a] grede ga je pa surovo tirjal: Plačaj mi petak, ki si mi ga dolžan! Domu priaedši je zastokal: Tok sem hud dons ! In takoj je sestavil dopis za »Gorenjca«, potem ga je pa dal g. nadučitelju v pre gled, da je vstavil pike in vejice. Pa ne bomo kupovali pri „veletržcu« Kosu, so rekli naši kmetje, če bo tako navdušen za libe ralno neodvisnost, ampak rajši drugod. Mogoče bo pa to Kosa bolj izmodrilo, da bo začel drugače peti ! ? — ..Vam se ne gre za voljo vere, ampak zavoljo bere! Kako so drznete na prižnici oznaniti volitve ? To je zloraba urada! Skoda, da nimamo kancel-paragrafa !« Tako so kričali nad g. kaplanom neodvisni kmetje : g. Perko, Kos, An-drejanec, cerkveni ključar Kamnar, kamen-ski Pavlo in Tavčarjev brat Kosem. Od jeze so kar pihali. Prav bojim se, je rekel pozneje eden umed naših, da ne bi jim razburjenje ško lovalo. Zmaga bo naša, so govorili neodvisni kmetje, ker je kmetijsko društvo propadlo, kriva seveda je cela kato-liško-narodn« stranka. Pri Polonovou s« bo že »uštimavali", kako bodo rjuli: Živijo Novak ! Pn Anžonovcu so nekaterim našim vsilili svoje glasovnice, češ, kako bodete mogl' prenesti, ko se bomo ie vas norčevali. R a d i b i pa zvedeli, kje ao dobili toliko glasovnic? Ko bo jim pa listki prečrtali račun, je Koritar na koncu županove hiše otl veselja zavriskal, liberalci so pa šli poparjeni domov. Med potjo jih j« pa eden vprašal, ki je prišel gledtt na Bukov vrh za vreme : Ali se vračate kakor Japonci od Port Arturja ? — Kovač. Zdaj nas bo pa še ta h .... za norca imel!
—	Is Planine pri Rakeku se nam poroča: Gledališka predstava tukajšnjo Marijine družbe ss je na belo nedeljo izvršila v vsakem oziru nepričakovano sijajno. V izbranem in slovesnem nagovoru je prednica omenjene družbe preljubko pozdravila navzoče goste. Pevske točke pod vodstvom g. Ivana Jerina so bile izborne. Mlada »Planšarica« je b svojim dražeBtnim nastopom in srebrnojasnim glaskom kar očarala občinstvo. Imenitno je pogodila »Mamica« svojo vlogo s tremi ljubeznjivimi »vnukinjami«, ki so podale poslušalcem redek in prekrasen vžitek. Igralke izvirne Sardenkove veseloigre »Marte« so zaslužile pohvalo in priznanje od vseh
strani. Gracijozno je nastopala gospa Zor-n i k o v a in elegantno nevesta H e r -m i n a. B e r t a je bila živahna kakor pravo živo srebro, Kristina ponosna kakor roža na vrtu, Ana pa pohlevna in krotka kakor jagnje. Čudovito zgovorno in samozavestno se nam je predstavljala »izkušena« Fortunatka in modro, a obenem ša-llivo se je izkazala Trtnikova mati. Prijetni sla bili tudi obed ve služkinji M a • rička in Angela. — Končno moramo izreči gospodu županu Kovšci in sploh njegovi cenjeni obitelji najiskrenejšo zahvalo, da so nam tako radodarno postregli s pro štorom in z drugimi za prireditev predstave potrebnimi rečmi. Izvrstnim igralkam pa kličemo: Na svidenje zopet kmalu na gledališkem odru!
— Umrla je v Novem mestu dne 10. t. mes obče znana in priljubljeno gospa Alojzija Rohrmann v 77. letu svoje dobe. Pokojna je mati gosp. Adolfa Rohrmanna, uradnika pri okrajnem glavarstvu v Kranju, gospoda Jožefa Rohrmanna, c. kr. notarja v Cirkmci, in goap. Viljema Rohrmanna, pristava na kmetijski šoli v Grmu.
Ljubljanske novice.
Slovensko gledališče v Ljubljani
Včeraj zveCer se je vršil v tukajšnjem ,Narodnem domu« občni zbor »Dramatičnega društva" in sestanek prijateljev slovenskega gledališča, da se dogovore, kako vzdržati slovensko gledališče na dosedanji višini, kljub temu da odpado letos dež. podpora.
Predsednik g. dr. vitez B!e;weis se je pred vsem zahvaljeval za znatne podpore ljublj. obč. svetu, a dejal, da se večje subvencije od obč. sveta ne more tirjati. — Po vdarial je da je bil denarni uspeh letošnje sezone t«ko ugoden, kakor doslej še noben. Da se ohrani slovensko gledališče na dosedanji višin', treba bo skrbeti, da se oglasi po tom gledališkega društva več podpornikov, ali pa da so zviša cena lož in prvih sedežev. Ob živahnem pritrjevanju občnega zbora se je zahvaljeval neumorno in izborno delu-joiemu društvenemu blagajniku g. Rozmanu, ki je s bvojo marljivostjo in svojim redom prva opora slovenskega gledališča.
Dalje je g. predsednik dejal, da je pooblaščen od dež. odbora izjaviti, da ni rea, da bi se vršilo kršonie slovenskih predstav na korist nemškim, ampak da se je moralo število predstav obeh podjetij zmanišati, ker je bilo gledališče zavarovano le za 200 pred stav. Ta izjava mnogih ni zadovoljila.
Letos je bilo manj slovenskih predstav, nego lani, in če se je hotelo kaj krčiti, na; bi se krčilo nemškemu podjetju, ki ima vsled »kranjske enakopravnosti« več dni v tednu na razpolago, nego BlovenBko »Dramatično društvo«.
Soominjal se je umrlega gospoda Jan kola R o d e t a , ki je zapustil za penzijski zaklad gledališča 500 K.
Nato je podal svoje obširno poročilo tajnik gospod dr. Novak. Njegova opomba, da je treba preko vaškega obzorja braniti slovensko gledališče tudi proti do mačim nasprotnikom, je očividno ljubeznjivo merila na nas. Tu bi povdarjali, da mi nikakor nismo proti slovenskemu gledališču. Ako so se katoliško-narodni poslanci v deželnem zboru postavili na stališče, da za gledališče ni treba posebnih podpor iz deželnega zaklada, tedaj bi opravičeno menili, da bo tista slovenska inteligenca, ki toliko govori o ljubezni do slovenskega gledališča, pač mogla spraviti skupaj 12.000 kron (oziroma prihodnji nedostatek 5696 kron) in tako razbremeniti zadolženo deželo na obojestransko zadovoljnost.
Gotovi krogi pa bi svojo resnično naklonjenost do slovenskega gledališča po sebno pokazali s tem, ako bi bolj skrbeli, da dobimo naraščaj domačega igralnega o s o b j >.
It tajnikovega poročila posnemamo, da je bilo v pretekli sezoni vseh predstav 97.
Uprizorilo se je čvetoro slovanskih oper (•E v g e n i j O n j e g i n« , »D a 1 i b o r« , »Prodana nevesta« in »Petar bva č i č») ter 8'ovenaka opereta »Amaconkc«; dramskih alovansk h del smo imeli 13.
Skuoaj se je torej v minoli sezoni uprizorilo 17 slovanskih del, med tem sedem dramskih novitet in dve operni noviteti; skupaj 9 slovanskih novostij.
Poleg teh slovanskih del smo imeli še 26 tujih. Med temi 26 tujimi deli j a bilo trinajst novitet.
Vsega skupaj se je uprizorilo 4i del (— 17 slovanskih in 26 tujih), med njimi pa je bilo 22 novitet (= 9 slovanskih in 13 tujih). Poprečno se je torej igralo vsak mesec tokom šestmesečne sezono po sedem raznih dramskih in opernih del, oziroma smo imeli vsak mesec 3—4 dramske in operne novosti
Končno je tajnik g. dr. N o v a k prav umeBtno povdarjal: V bodoče moramo bolj skrbeti, da pri-
demo v deželnem gledališču do onih pravic, katere lahko zahtevamo. Slovensko gledališče se v svojem razvoju ne zavira od občinstva, ampak od drugih strani. V deželnem gledališču se nam reže tanjši in slabši kruh, nego Nemcem. Naravnost nezaslišano je, da ima 15 odstotkov Nemcev v deželnem gledališču več igralnih dnij, nego 80 odstotkov Slovencev. Temu se mora storiti konec, za to ni odloga. Ta krivica so mora popraviti, ker se druga ne more zadostno: Ze pri stavbi gledališča so nas prikrajšali naši narodni nasprotniki. Gledališče, ki bi moralo biti pristopno za širše kroge, zidano je tako, da imajo prostora v njem le boljši krogi, za širše občinstvo je pa v njem veliko premalo prostora Za pri stavbi se je gledalo le na nemške sodeže lane, ne pa na slovenske potrebe. To je tu žen odmev izvrševanja principa enakopravnosti. Stvar časopisja je sedaj — občinstvo je že davno dovolj ogorčeno — da pokaže, da nujno hočemo pravice. Govornik našteva, kake zapreke se stavijo slovenskemu gledališču tudi od vojaške godbe. Ziklju čil je svoja razmotrivanja: Odbor bo od prihodnje sezone dalje naznanil javnosti vsak korak, ki ga bo storilvdosego enakopravnosti Slovencev v deželnem gledališču in o uspehih teh korakov. Eden tak korak se je ravnokar izjalovil na silno žalosten način. Na sprotniki morajo videti, da nam je stvar resna.
G. F. S o u v a n ml. je prašal, kaj bo odbor storil, da v slučaju, ako Nemci zidajo svoje gledališče, slovensko gledališče ne bo trpelo škode, in kaj meni ukreniti, da se število slovenskih predstav pomnoži.
Predsednik odgovarja, da Nemci vsled radodarnosti kranjske hranilnice prično lahko takoj z zgradbo gledališča, a tega sedaj ne nameravajo storiti. (Klici: Ker se jim v dež. gledališču boljše godi 1) Kar se tiče pomnoženja slovenskih predstav, je bilo v dež. zboru sklenjeno št lo slovenskih in nemških predstav. Dež. odbor more to razmerje spremeniti le na podlagi sklepa dež. zbora. (Klici: »Lep izgovor!")
K temu dostavljamo: Ako bi bilo gospodom to stališče resno, bi se dalo govoriti o izločitvi te točke iz obstrukcije, ako slovenska večina dež. odbora nikakor noče sama pomnožiti slovenskih pre d'stav in dota i t i nakn. dovoljenja dež. zbora.
Nato je podal svoje poročilo blagajnik g. Rozman o finančnem uspehu pretekle gledališke Bezone. V finančnem oziru bila je pretekla sezona gotovo najizbornejša, odkar obstoji slovensko gledališče. Vsaka predstava imela je 210 K denarnega prebitka. Največ ste donesia »Pot okolu zemlje« m Govekar-jevi »Legijonarji«. Računski zakliuček ima skupnega denarnega prometa 203466 kron 62 v. in so razdeli na posamezne naslove takole: Dohodki skupno 101 733 K 31 v. Mej dohodki znaša dnevni dohodek predstav 33 215 K 57 v Stroški so bili naslednji: Za onem 14.319 K, za dramo 20 023 K. za zbor 7883 K 50 v., naobratba in pouk 185 kron, lože 6600 K, dnevni stroški predstav 18,545 K 78 v., repertoir 4666 K, dekoracije 516 K 76 v., garderoba 1401 K 78 v., zavarovalnini«, davek in obresti 1761 K 81 v., rekviziti 39 K 60 v., razno 4362 K 49 v., prehodni stroški 13.400 K, plačani dolg 6632 K, v blagajnici dne 31. marca 1904 996 K 59 v., vkup 101.733 K 31 v. Dolga ja društvo plačalo 6632 K, tako, da je zdaj dolžno le še 9440 K. Pokojninski zaklad pa znaša 2036 K 70 v.
Proračun za prihodnjo gledališko sezono se glasi: Kor odpado dosedania deželna podpora v znesku 1200 K, bo potrebščina sl»(leča: Za opero 16.520 kron, za dramo 20 540 K, za »bor 7400 K, repertoir 4000 K, gerrleroba 1600 K, zavar. davek in obresti 1250 kron, »Vzajemno podporno društvo« 832 K, kuriava gledališča in kurjač 2000 K, (Dež odbor je pro pustil druStvu lože, zato pa naložil ta nov strošek z določilom, da mora društvo kuriti tudi za Nemce!) razno 4000 K, vkup 58.142 K. Pokritja pa bo: Blagajniški prebitek pretekle) sezone 996 K, redna subvencija mestna 12.000 K, izredna 14000 K, gledal, društvo 1200 K, članarina 400 K, ložo 6600 K, dnevni dohodek 7» 90 predstav po 190 K bo znašal 17. 100 kron, razno 150 kron, vkup 52 446 K. Ako Be primerja potrebščina s pokritjem, izkaže se 569 0 kron primanjkljaja, katerega bo treba na kak način pokriti.
Pri dopolnilnih volitvah v odbor si bili izvoljeni gg.: dr. Tekavčič, dr. Stare, Janko Bleivveis, Fran Govekar.
Gosp. Fr. S o u v a n ml je pozival na agitacijo za nove člane »Dram. duštva« in
gledal, društva, ker sedanje nizko število članov je škandal za slovensko občinstvo v Ljubljani.
0 tobačni tovarni. Izvestno časopisje je v silni zadregi, ker upravičene zahteve delavstva vzbujajo mej občinstvom le simpatije in ker vsak pameten človek pripo-znava, da se je z delavstvom v tobačni tovarni postopalo tako, kakor bi se postopati ne smelo. Mi smo pravično opisali zahteve delavstva, „Narod" je pa prišel proti delavstvu namesto s pomočjo, s polenom, češ, da naj vodstvo tovarno kar zapre. Prišel je na dan z lažnjivimi denuncijacijami in je hujskal, naj se nekatere delavke in delavce kar iz-podi iz tovarne. Rad bi menda imel, da bi delavstvo ne držalo skupaj in da bi se sedaj z enim, sedaj z drugim pometalo, kakor bi se nekaterim zdelo, ali kakor bi kak ošaben »Narodov" frakar zapovedal. Delavstvo pa je združeno in tako je tudi doseglo, da so bili odpuščeni delavci sprejeti zopet nazaj, kar bi se sicer gotovo ne zgodilo. Mi od srca privoščimo delavstvu tudi nadalje uspehe vseh njegovih opravičenih zahtev. „Narod" igra jako čudno vlogo, da se niti z besedico ne zavzame za glavne zahteve delavstva, pač pa se znaša nad posameznimi delavci in delavkami. Pogum ima le, da psuje delavstvo 1 Seve se delavstvu nasprotnemu časopisju z zavijanjem ne bo posrečil« obrniti pozornosti od teh stvari, in na primer od ureditve delavnega časa, pokojnin, zahteve slovenščine zmožnih uradnikov itd., kar odločno zahteva delavstvo v svoji spomenioi. Kar se tiče novih strojev, ki so »Narodu« tako pri srcu, dela v prvi vrsti on sam največje razburjenje, ker dan na dan prinaša notice o novih strojih. Mi smo že molčali, »Narod« je pa še dvakrat bezal in prinašal celo izmišljotine o novih nemirih. Na3 bi le veselilo, da bi bil strah delavstva neumesten, a tak strah se ne prežene z »Narodovim" hujskanjem, draženjem in postopanjem, ampak le s pametnim postopanjem od strani osrednjega vodstva. Posebno grdo se nam pa zdi, da je »Narod" spreiel v svoje predale nizke osebne izbruhe nekaterih oseb. O tem se že še pomenimo, ča ne bo miru. Vsaj z lažnjimi denuncijacijami ne nastopajte proti delavstvu 1 — .Deutsche Stimmen" prad-včerajšnim zopet liujskajo. — Mi čisto mirno že enkrat ponavljamo: Vsa zadeva ie nastala vsled naaiistva proti nekaterim delavcem, katere so po krivici odpustili. Tu je vzrok, a delavstvo ni krivo. Drugega nemira, ki je nastal — po čegavi zmoti nočemo razmotrivati, tudi ni bilo delavstvo krvo, ampak tia.ti, ki so zmoto povzročili. »Narod« je pred dnevi prinesel izjavo, v kateri se je hotel njegov sotrudnik Kccmur nokaj »prati«. Opozariamo tozadevno na današnjo izjavo podpornega društva delavstva tobačne tovarne. V tovarni je sedaj mir in nemira ne bo, če ga ne bodo drugi izzvali, sedaj se vrši v tovarni preiskava. Predvčerajšnjim in včeraj je odposlanec dunajskega osrednjega ravnateljstva sprejemal delavske deputacije. Včeraj popoludne delavstvo ni hotelo toliko časa iti iz tovarne, dokler ni prišla deputacija od g. odposlanca. Delavstvo je dostojnim načinom zahtevalo, da se skoro ugodno rešijo njegove zahteve.
Krščansko socijalna zveza bo imela tudi prihodnji torek ob 1/2 8 zvečer v društvenih prostorih javno predavanje.
Iz tobačne tvornice. Generalna direkcija e poslala posebnega finančnega svetnika v L ubljano preiskavat raimere v tvornici. Preiskava je domala dovišana in je pokazala, da je delavstvo popolnoma edi.oo. Uradno 83 je dognalo, da je »Narod« lagal. Njpgovi smrdljivi i brub', ki jih je metal v javnost o tobačni tvornici, bodo ostali njemu v želodcu. Hujskal je zastonj. Zaničevanje združenega delavstva jo zaslužil in bo tudi iz kušal. Poudarjati moramo, da vlada v tvornici najlepši red in mir. Ko se je ljudem naznanilo, da se sporoči preiskavo generalni direkciji in da ta končno odloči, bo se valovi polegli. Ža včeraj so na samo besedo višjega nadzornika delasci mirno zapustili tvorn co. Koalicija »Narod« • »TagespoBt«-»Ttgblat« ostane v svoji buržoazijski brez-srčnosti do delavstva na sramotnem odru. RazumnoBt delavstva in previdna pravičnost generalne direkcije bosta gotovo srečno rešila sedanje razmere.
Veselica. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" priredi v nedeljo dne 5. junija na vrtu »Narodnega doma" veliko veselico v prid društvene knjižnice. To naznanjamo že sedaj, da je mogoče drugim društvom svoje veselice urediti, ter jih ob enem prosimo, da to uvažujejo, — Ker bo pri veselici nastopil društveni pevaki zbor, opozarjamo gg. pe^ce, da redno prihajajo k pevskim vajam, ki so vsak torek in petek v društvenih prostorih.
Trgovec Ernst Jeuniker se je ustrelil danes zjutraj v svojem stanovanju na Dunajski cesti. Ustrelil se je v vrat. O vzroku
samomora so razširjene različne vesti. K aa verzija pravi, da se mu je zmešalo, ker se je baje pri zaroki svoje hčere zavezal toliko izplačati, da se je bal poloma svoje trgovine.
Pevsko društvo „Slavec" priredi 24 t. m. ob ugodnem uremenu izlet v Podutik k Miklavu. Prva letošnja društvena vesMioa bo 4. junija povodom društvene 20-letnice, d< uga pa 3. iuliia.
Ubil se je na stopnjicah. PredvSeraj Snjim zvečer je 82 letni umirovljeni kurja j južne železnice in hišni posestnik na Rebri št. 7 tako nesrečno padel na Btopnjicah svoje hiše, da ie na mestu obležal mrtev.
S starih »šanc« je padel. Včeraj zvečer se je sprehajal po staiih »šanoah« na ljubljanskem gradu učiteljski pripravnik tretjega leta, Anton b t r i g 1 , ki je padel s šanc in se na glavi tako pobi', da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnišnico
S tujim površnikom Sinoči se je v neki kavarni napil strojmK Joief Pfalzer. Ker ni imel več denarja, zastavil je površnik. Ko je odšel, je vzel seboj taj površnik. Na ulici ga je natakarica vjela, vzela površnik, strojnika pa izročila policiji.
Krvava ljugosumnost. Sinoči sta se sprla Dolenčeva pomočnika Franc Uršič in Ign. Jerše. vsled česar je Uršič z nožem vrezal Jeršeta tako hudo v desno roko, da so ga morali peljati v deželno bolnišnico. Vzrok prepira je baje ljubosumnost.
Nemška nestrpnost. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, ne dobi letos trg. bolniško in podporno društvo od kranjske hranilnice nobene podpore, dasi je dobilo doslej vsako leto 600 kron in dasi je društvo ostalo blagotvorno, kakor je bilo doslej. Čudimo se tej spremembi posebno zato, ker sedi v odboru trg. boln. in podp. društva gospod, ki je pri kranjski hra nilnici persona gratissima. Z ozirom na to omenjamo mimogrede tudi željo, ki se nam je izrekla od trgovske strani, namreč, da ne bi gospodje volilci pri prihodnjem občnem zboru trg. boln. in podp. društva imeli več nepotrebnih ozirov — ker se s cer sami smešijo ! — Nam ni za teh par krone, dasi so pridobljene s slovenskimi žulji; vemo namreč, kam se imamo zateči vselej, kadar koli nam nemška nestrpnost odreče podporo za človekoljubne namene — samo zato, ker je vodstvo to ali one korpuracije v narodnih rokah. Na gre se torej za ta denar, pač pa nam sili pero v roke resna misel, opo-min na edber trg. m pedp. društva in na njegove člane, naj že vendar radikalno pomedo nemščino in vse nemške pritikline iz društva. Samoslovenski uradni jezik je pogoj, če hoče društvo pokazati količkaj samospoštovanja in narodnega pone sa. To bodi naš odgovor!
Društvo »Pripravniški dom" bo imelo pribodnu četrtek, 21. aprila, svoj letni občni zbor ob 11 uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. K obilni udeležbi vabi odbor.
»Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani ima v soboto dne 30 aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma« svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je : Pozdrav načelnika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih pregledovalcev in predlogi.
Novi pisarniški prostori »Zadružne zveze". Zadružna zveza je najela nove pisarniške prestore, v koje se preseli v sredi tega meseca. Prostori so v »bodnijskih ulicah« št. 4. pritličje — v novi Vodnikovi hiši — blizo sodnijske palače.
Občni zbor obrtniškega pomožnega društva se je vršil včeraj popoldne ob pol 6. uri v društvenih prostorih lastne hiše v Ž do v ski ulici št. 8. Predsednik g. W i d m a j e r porečal je o društvenem delovanju. Mej drugim je povdarjal da je to najstarejše tako društvo v Avstriji. Č stega dob čka imelo je društvo v preteklem letu 5013 kron 15 v. Rezervni zaklad znaša 114 845 kror, 48 v. Prometa je imelo društvo v preteklem letu 1,473 418 kron 56 v. V odbor na novo za dobo 3 let so bili izvoljeni gg.: S I o b o d-nik, Bonač, Puttrich in Kozak, za dobo enega leta pa g. Hinterlechner. Za pregledcvalce računov bili so izvoljeni: Leutgeb, Lokar in Pilko. G. Dole n e c je nasvetoval pri posameznih nasvetih, naj bi društvo zmanjšalo obrestno mero za 1 odstotek. Stvar se je odložila na prihodnji občni zbor. Občni zbor je dovolil podporo in sicer: Narodni šoli 20 K, Vin cencijevi družbi 40 K, Gril Metodovi družbi 20 K, za Miklavžev večer revnim otrokom 20 K, revnim onemoglim obrtnikom 80 K in rokodelskim pomočnikom 20 K.
Trnovski in šentjakobski davkoplačevalci vabijo na sestanek, kateri bode jutri, v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 11. uri dopoldne, v gostilni Uršule Breskvar na Opekarski ceBti radi novega mostu preko Ljubljanice ob podaljšani Opekarski cesti v Prule. — St jakobski in trnovski davkoplačevalci.
Hrvaške društvo »Kolo« v Ljubljani opo zarja svoje člane na redni mesečni sestanek
v nedelio, dne 17. t. m, v društvenih prostorih, Gospodske ulice št. 3, točno ob 8. uri zvečer.
Umrla je usmiljena sestra K a r o 1 i n a Kante
Umrli v Ljubljani: 12. aprila: Josip Ore hek, mizarjev sin, 21 dnij. Rožne ulice 13, Meningitis basilaris. — 13. aprila: Helena Pauser, poštna odpraviteljioa, 39 let, sekundarna bebost, Apoplexia cer<*hri. — 14 aprila: Marija O blok, nadarbinka, 66 let, Karlovska cesta 7. ostarelost; Alojzija bmcjc, delavčeva hči, 7 mesecev, jetika. — V hiralnici: 12. aprila: Franja S«Sek, delavka 28 let, Asoites. — 14. aprila: Elizabeta Franja Perko, usmiljenka, 29 let, ietika. — V otroški bolnišnici: Roza Pregel, mokarjeva hči, 3 in pol leta, krophulosis, Rhachitis, turun antosi?.
Književnost in umetnost.
*	Slava Brezmadežni! O petdesetletnici 1854 — 19u4 Napevi za Mariimo družbo. Zložil in priredil P. A n g e 1 i k Hribar, O. M. 1904. Založil knezoškofiiski ordinariat v Ljubljani. — Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani Str. 136. — Jako hvalevredna in dobro došla je ta knjiga. Gospod skladatelj ni imel pred očmi liturgičnega petja, pač pa tiste in mnogoštevilne privatne pobožnosti, katere se goje v naših društvih. — Ia tu je treba pet;a, lahkega, prisrčnega, melodioz-nega petja, za petje je pa treba seveda tudi pripravnih skladb. V tej knjigi imamo zbrane pesmi p. Angelika, Balarja, Gregorja Ribarja, Vavkna poleur več drugih. Zbirka je bogata —: obsega 105 pesmi. Najprej imamo tu peBmi Marijinih družb v ožjem smislu, ki so zložene za društvene obede, in sicer posebej za mladeniča in dekleta Potem Bledi mnogo Marijinih pesmi — ki bodo tudi za šmarnice dobro došle. Za češčenja presv. R T. je tu 26 pesmi, ki sa bodo dale prav dobro rabiti tudi pri molitvenih urah. Slednjič sta še pesmi za poroko in za pogreb Marijine hčere.
Prepričani smo, da bodo vsa društva takoj segla po tej lepi knjižici, katera bo društveno gibanje tudi znatno pospešila.
Cana je: Broširanemu izvodu 1 K, v pol platno vez 1 20 K, lično v platno vez. 160 K, po pošti 10 b. več. Dobiva se v knezoškcfijski pisarni in pri frančiškanih v Ljubljani
*	Musica saera. V stolni cerkvi v nedeljo, 17. aprila (sveti Liberalis) velika maša «b 10 uri: Cecilijino mašo zložil Dr. J. Benz, alleluja — „Beatus vir"., A. Foerster, ofertorij „Veritas mea" dr. F. Witt.
\z brzojavk.
Praga. V Opotočnuje imel poslanec grof Sternberg svoj volilni sbod, na katerem je govoril zoper češko obstrukcijo. Čehi morajo skrbeti za slovansko kato liško alijanco. z,oper prusko kamarilo more nastopiti samo Vatikan. Ako se cerkvena država zopet ustanovi, dobe Cehi svoje državno pravo.
Praga. Na nekem shodu mlado-češkega kluba je govoril posl. F i e d 1 e r o političnem položaju. Menil je, da državno pravo ne more zagotoviti narodnega obstoja. Zato je treba utrditi državo. Izrekel je mnenje, da prihodnje zasedanje drž. zbora ne bo dolgo trajalo. Ravnanje Čehov zavisi od niihovih zaveznikov. Ti bodo odločili, ako se obstrukcija nadaljuje.
Beigrad. Vrnivši se odposlaniki so v veliki zadregi, ker se zarotniki nikakor nočejo oddaljiti iz konaka in torej poslaniki ne smejo tja.
Budimpešta. V včerajšnji državno-zborski seji se je vršilo eno poimensko glasovanje, par poslancev je govorilo o zasebnih zadevah,
Beigrad. Uradno se poroča, da je vest o odkritju zarote, naperjene napram kraljevim morilcem, ter da so častniki treh garnizij )komprimitirani<, popolnoma brez vsake podlage.
Barcelona. Zdravstveni položaj španskega ministrskega predsednika, na katerega je bil izvršen napad, je zadovoljiv.
Pariz. Vlada je odločila, da kaznuje polkovnika Marchanda z zaporom 30 dnij. Sele potem bo sprejeta njegova demisija.
B o z e n. Parnik, ki vozi po Gardskem jezeru, je v pondeljek priplul na italijansko postajo z razobešeno avstrijsko zastavo. Po nalogu županovem bo morali zastavo takoj odstraniti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Tokio, 16. aprila. Tudi tukajšnji listi poročajo, da so včeraj Japonci zopet bombardirali Port Artur. (Glej naše poročilo o vojski. Opomba ured.)
Petrograd, 16. aprila. (Uradno.) Brzo javka generala Kuropatkina velikemu knezu Vladimiru se glasi: Ravnokar sem govoril z velikim knezom Cirilom, ki se je rešil na čudovit način. Vaš sin se hitro oporavlja od prestanega strahu. Nekateri sledovi opečenja bodo zaceljeni v enem tednu. Noge so mu ranjene, vendar me je veliki knez sprejel stoje. Lahko se premika brez pomoči. V nekaterih dneh bodo prešle tudi te poškodbe. Veliki knez je pri dobri volji.
Petrograd, 16. aprila. Imenovanje Skridlova za namestnika Makarova vzbuja v vojaških krogih veliko zadoščenje. Smatrajo ga za previdneišega, nego je bil Makarov, o katerem trdijo, da je preveč riekiral.
Praga, 16. aprila. „Politik" dokazuje, da imajo Japonci ako se odšteje njihove pri Čemulpo poškodovane ladje in utopljeno križarico „Takašino" samo 39 modernih ladij, mej tem, ko je v Port Arturju še vedno blizo 40 ruskih ladij, (glej včerajšnje poročile), ki če tudi niso vse velike, (okoli 30 torpedovk) vendar se, če bo treba, še lahko uspešno spuste v boj z japonskim brodovjem. Upati je, da se portartursko brodovje vzdrži v znatnem številu, v luki do tedaj, da pridejo ruske ladje iz Evrope. V družbi tega brodovja bo izvršilo nalogo: Japoncem preprečiti vsa dovažanja živil iz Koreje, uničiti japonsko brodovje in odrezati povratek japonskim vojakom iz Koreje. Tudi na morju bodo Japonci še čutili rusko nadmoč. Upoštevati je Kuropatkinov izrek, da je treba s potrpljenjem čakati na poročila o velikih boljših dogodkih.
Petrograd, 16. aprila. Postopanje Kitajske je vedno bolj sumljivo. Vsi odličnejši kitajski generali so zapustili Pekin. Višji poveljnik kitajske severne armade M a je tajno na nekem navadnem vozu zapustil Pekin in se podal k velikemu zidu. Kitajske vladne čete se hitro mobilizirajo. Kitajska odpošilja v Mongolijo čete. Podkralj Hu je dobil povelje, naj zbira čete pri Honanu, kamor se preseli cesarski dvor.
Pariz, 16. aprila. Tu se je vršila ob navzočnosti cb asti slovesna maša zaduš-nica za pokojnega admirala Makarova in njegove nesrečne tovariše.
Petrograd, 16. aprila. Ruski car je odredil, naj se na njegovem dvoru skrčijo izdatki za en milijon rubljev, ki se naj iz-roče državni blagajni.
London, 16. aprila. Iz Tientsina se poroča, da so Japonci poizkusili izkrca-vanje, da obkolijo Port Artur na suham.
Pekin, 16. aprila. Rusi so mej Port Arturjem in Petrogradom napravili telefon.
London, 16. aprila. Iz Port Arturja poročajo, da imajo sedaj Rusi v Vzhodni Aziji 200.000 vojakov. Glavna moč stoji severnozahodno od Mukdena. Ob severni strani Jalu je 10.000 ruskih vojakov.
Mukden, 16. aprila. Aleksejev je odpotoval v PortArtur.
Petrograd, 16. aprila. Med mrtveci;»Pe tropavlovskega« sa nahajajoči kontreadmiral M o 1 a s je bil šele v drugi polovici meseca marca imenovan drugim šefom mornariškega štaba vzhodno azijskega ruskega brodovja.
Soul, 16. aprila. Cesarjeva palača je popolnoma pogorela. Zažgali bo baje nezadovoljneži.
Berolin, 16. aprila. »Beri. Lokalanzg.« poroča iz Petrograda: Do stdaj je še nejasno, koliko je poškodovana oklopnica „Pobjeda". Poveljnik »Petropavlovskega«, ki je težko ranjen, se bo moral, ako ozdravi, zagovarjati pred vojnim sodiščem, ker je vsled eksplozije prvega torpeda izgubil hladnokrvnost in se ni oziral na gotova mornariška določila, ki so predpisana za tak slučaj.
Petrograd, 16. Listi sedaj trdijo, da je „Petropavlovsk" uničila japonska mina in ne ruska. Japonci so se po-služili mine, ki se vrže proti Bovražniku (Sohleudermine).
London, 16. aprila. Postopanje Makarova se v vojaških krogih obsoja, ker je neprevidno šel iz luke, ne da bi bil velike ladje zadostno zastražil s torpedovkami.
Dunaj, 16. aprila. Na univerzi publici-ran univerzitetni preki sod. Sestaja iz 6 profesorjev in zastopnikov policije in sodnije.
Najmanjša nepokorščina se kaznuje z rele-gacijo. Društva, ki niso smela do zdaj nositi znake, jih ne smejo niti v bodoče.
(To je nezaslišan atentat akademičnega Benata na enakopravnost. Namestu, da bi senat branil slovansko dijaštvo, ki Be bori samo za pravice, izda tako naredbo! U p a m o , da bo vsa slovanska javnost dala na ta aten-tat primeren odločen odgovor. Opomba ured)
—v —Zagreb, 16. aprila. Kakor so danes razmere, se kompromis med voditelji „Obzoreve" skupine s hrvaškimi škofi ne posreči. Ic zanesljivega vira sem poizvedel, da so škofje dobili vtisek, da voditelji imenovane politične skupine ne morejo „Ob-zora" odtegniti vplivu realistov ter zagotoviti prejšnje emeri lista. Glavnica katoliškega tiskovnega društva je zvišana na 200.0 00 K. Novi katoliški dnevnik bode v kratkem pričel izhajati; tiskala ga bode tiskarna A. Scholz. Zagotavlja se, da biukup Strossmeyor no bode proti novemu listu. Njegova želja je le t«, da se sedaj ne ustanovi nova stranka. Novi list pa bode odločno naroden.
Trst, 16. aprila. Municipalna delegacija je sklenila, pritožiti se proti vmešavanju na-mestništva v volilne liste. Včeraj je odredilo namestništvo, da je črtati 342 volilcev tretjega razreda in 75 volilcev drugega razreda.
Dunaj, 16. aprila. Tukajšnji listi trdijo, da sta Turčija in Bolgarijs sklenili tajno zvezo zoper Avstrijo. To pogodbo je baje 2e podpisal Načevič.
Dunaj, 16. apr. Avstrijski casar pojde 23. t. m. v L o n d o n.
Razdrto, 16. aprila. Danes ponoči so vlomili tatovi v tukajšnjo cerkev in pobrali vso vrednost.
Pordenone (Benečija), 16. apr. Stavka 7000 delavcev in delavk je postala splošna. Položaj je vedno resnejši, ker se kapitalisti ne udajo, delavstvo je pa vedno bolj razburjeno. Baron Cantoni se je vozil med vrstami stavkujočih. ki so mu žvižgali in metali kamenje za njim. V kavarni bo ga pretepli in razbi.i vse posode in pohištvo. Krvavečega barona Cantonija so prenesli na železnico. Delavci so metali kamenje za vlakom. Dva bataljona pešcev in trije oddelki konjeništva, skupaj 2500 mož, so poslani tja da zatro upor.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Družinska drama. Iz Trutno-vega se poroča, da sa je v občini Prausnice pri Arnavu s samokresom 14 t. m. ustrelil nadučitelj Brandner. Njegova mlada soproga, ki mu je povila pred S dnevi novorojenega detet«, si je prerezala z britvijo vrat. Bila je na mestu mrtva. Vzrok tega so družinski razpori. — Ciklon nadliarbinom. Nad Harbmom je divjal predvčerajšnjim silen ciklon. Deževal je pesek, katerega je ciklon prinesel iz puščave Gobi. — Z letalnimi stroji se hočejo na svetovni razstavi v Ameriki predstavljati trije inženirji, ki pravijo, da so izumili način letanja po zraku. — Sedem deklet vsled raz-strelbe usmrtenih je bilo v tovarni D.ckson Squib C), v Princaburgu v Ameriki. Rjzstrelba ie nastala, ker je neka delavka po neprevidnosti vrgla dinamitno patrono v peč. — Koncerti po telefonu. V Bostonu je neki Cahil izumil električni aparat, ki v daljavo prenaša popolnoma čisto glasbene zvoke. Ustanovil je družbo, ki bo kon-ceita dovajala občinBtvu na dom. — Državni pravdnik pobegnil. Substitut državnega pravdnika, žid dr. Henrik pl. Moravitz na Duna u, je napravil na Dunaju 61.000 kron dolga in pobegnil v Ameriko. — Na korist ruskim ranjen c e m. Iz Pariza poročajo: Pri v gledališču »Sarah Bernhard« v korist ruskim ranjencem se vršeči predstavi je bilo 7 5 tisoč frankov čistega dobička. — Od nihilistov na smrt obsojen. Iz Petrograda poročajo: Profesor moskovskega vseučilišča, Mihael Ivanov, ki je pri dijakih radi čestih napadov na nihilizem zelo nepriljubljen in o katerem Be sumi, da je povzročil zadnje zapiranje dijakov, je našel 13. t. mes. v svoji postelji dinamitni patron in grozilno pismo, v katerem je napisana njegova smrtna obsodba.
Japonska gledališča. Neki angleški časopis piše o japonskih gledališčih sledeče: Pri vhoda je nabitih navadno pelno listov v živih barvah ter obešenih mnogo Bvetilk. Vendar pa Japonca ni potreba posebno va-
biti v gledališče, ker je to njegovo glavno zabavaliiče. Japonske drame so celo dolge. Igra se začne navadno ob 10. uri dopoldne ter traja navadno, seveda s večjimi odmori, do polnoči. V gledališče Japonci ne prihajajo posamezno, ampak v celih družbah ter prinašajo tudi košarice z jedili ssboj. Ko pride čas kosila, ravno tako kosijo, kakor bi bili doma. Gledališče ni posabno luksuri-jezno opremljeno. Na parterju je videti le nekaj lesenih sedežev, lože so majhne in ker je ventilacija slaba, kadenje pa dovoljeno, ni čudno, da je gledališče med igro polno dima. Dve čudni navadi v japonskih gledališčih vzbujati pri tujcih posebno pozornost: Ženske Bede vedno ločene od moških in proti malemu plačilu si poslušalec pridobi pravico, stojč ne oziraje se na za njem sedeče, prisostvovati predstavi. Gledališki oder je na valjih in ako je potrebna izrrememba, se odstrani oder z vsemi igralci. Žanske ne smejo nastopati na odru in tudi ženske vloge igrajo moški. Začetek predstave se naznani s kladivom. Pojoči zbor spremljajo godci s Bamizami, z nekakimi kitarami s tremi stru nami. Čim več kričanja in vpitja ja na odru tem bolj ugaja igra gledalcem. Ploskanje v japonskih gledališčih ni v navadi. Med odmori se krepčajo gledalci z jajci in drugimi jedili. Med odmori ponujajo tudi strežaji gledalcem čaj in druge sladkarije. Naibolj priljubljene bo japonskemu občinstvu igre z mnogimi melodramskimi prizori in zgodovinske drame, katerih snov je vzeta iz starih časov japonskega kraljestva.
Proti modercem V dunajski družbi za notranjo medicino je pokava! pred kratkim dr. Oskar Kraus mnrgo z Rontgevimi žarki napravljenih fotografij, d3 pokaže kako slabo vpliva moderc na človeško ttlo. Tu je bilo videti mnogo bolezni, ki nastanejo vsled prevelikega stisnenja telesa. Splošno mnenje v tej družbi je bilo: Proč z modercem.
Poslano.
„Slov. Narod" je natisnil v 55. številki x dne 8 marca t. 1. v dopisu iz Starega trga pri Kočevju mej drugimi lažmi sledeče: »Ali smejo kaplani v spovednici pohujševati, kakor kaplan Jarc. Svinjarenje P. Jarca v spovednici je bilo tako, da spodoben list ne more natisniti, kar je ta človek govoril. Priči sta Marija Bižal iz Podgrads št. 6 in Katarina Majerle iz Podgrada št. 78. Na ti vpraSanji zahtevamo odgovora, potem bomo govorili dalje."
Liberalec torej zahteva odgovora na svoj nesramni napad, četudi dobro zna, da spo vednik ne sme niti najmanjše reči povedati iz spovednice, če bi tudi moral zaraditega pretrpeti po nedolžnem najhujše, in da se tudi ne more potegniti za avoje dobro ime, če se mu kaj podtika iz spovednice. Ker ie pa naji podpisani navedel kot priči v tem dopisu, je najina vestna dolžnost, ne le bivšega našega gospoda kaplana zagovarjati, •marveč tudi svoje poštenje braniti ter satan sko hudobijo brezvestnega dopisnika poka zati svetu.
Naji imenuje kot priči iz Podgrada, či-ravno ni v starotrški župniji nohtne vasi Podgrad, temveč Predgrad. 2e v tej stvari je torej liberalni brezvestnež pokazal svoje junaštvo, ker se boji, da ne bi šel drugače jest ričeta.
Kar se tiče pa vsebine »Na rodovega« dopisa, sve pa vedno vsak trenutek pod prisego priprav Ijeni izpovedati, da je vs« do pi <8ice najzlobnejša laž, s katero se dela poštenemu g. kaplanu Jancu in nama vnebokričeča krivica.
To je najin odgovor, liberalni lažnik! Ge imaš le mrvico poguma, možatosti in časti v sebi, povej svoje ime in priimek. Tako boš dal spozn.ti celi starotriki žup niji — katero si ti pač po krivici razglasil za liberalno in katera obsoja z največjim studom to peklensko početje — svoje zbe-anelo sovraftvo do duhovništva. Nama pa ponudiš priliko, poiskati si radi zlorabe na jinih imen še drugje zadoščenja.
Predsrrad pri Starem trgu pri Kočevju dne 10. aprila 1904. Marija Bižal iz Predgrada štev. 6, — Katarina Majerle iz Predgrada šte vilka 78.
Meteorologldno porodilo.
ViSina nad morjem 3G6'2 m, srednji iračni tlak 736'0 att
i
! Cm opa-MTanja
StMj« barometra.
Temperatur«
cJelj«
Vetrerl.
Nebe
« j.
ss. •sa.
15! 9. zvefi.	V3~6S>	13 5	sr. jzali.	pol. obl.	0-0
lgl 7. ijutr. |2. popol.	736.4 734-7	8-8 25-0	brezvetr. sl. jug.	jasno, i*	
Srednja včerajšnja temperatura 16 2*, normale 9-7*
Zahvala.
Slavni hranilnici: Kranjska v Ljubljani
in domača v Borovnici blagovolili sta podariti za napravo novega plotu pri tukajšnjem šolskem vrtu 100 K, odnosno 50 K, za katera velikodušna darova jima izreka najtoplejšo zahvalo 673 1
šolsko vodstvo v Borovnici,
dne 15. mal. travna 1904.
Izjava.
„Slovenski Narod4 je priobčil neko izjavo, v kateri trdi, da je Ivan Kocmur govoril za ustanovitev konsuma na izrecne želje delavstva in da je bii od predsedstva .Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk" za to naprošen. Resnici na ljubo izjavljamo, da odbor ni nikdar sklenil v ta namen Ivana Kocmurja naprositi; če ga je pa naprosil bivši predsednik, tega ni storil po nalogu ali kakem pooblastilu odbora. Sicer pa je bilo na dotičnem sestanku le 37 oseb, kar dovolj kaže, kolika je bila želja, poslušati Kocmurja.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1904.
Sedanji in bivši odbor „Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk"
Franc Knez,
bivši predsednik.
Alojz Cafar, sedanji predsednik, Jožef Ogrlč, blagajnik, Antonija Keše, Josipa Lukner. Josipa Srakar, bivša tajnica, Ana Simončlč, sedanja tajnica, Franc Verbič, Ivan Verhovc, Gofz fl\arija, Koprive Helena.
Izvrsten okus kave doaeiete a primeSaniom
Vydrowe žitne kane
POSKUSITE' ISV- Vzorek dragovoijno. Poštna S kg. poiil|ka 4 K 50 h Irsnco.
.DOMAČI PRIJATELJ"
• sem odiamatcem tist&nj poiiliam metecn*.
Zy4rcCt tcčšrnt jifne k*0t Vrtga vm.
Francovo-varski Litliioii-kiselina
KatalU-Vrckc]c sc printlelosti
mehurju in ledvicah
po kliniških in zdravniških avtoritetah preskusil in kot izvrsten odobril
Ima najmenj apna! Vspešno žene na vodo ! Ima prav posebno prijeten okus!
Dobi se v vseh zalogah mineralnih voda in v lekarnah, kakor tudi naravnost pri francovo-varski razposiljalnici mineralnih vodi.
\j Žv/l/M1 '^A/Ivfi /Ki'/Iv"

Medicinalni » konjak
50-21
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5'—
V. » » 2 60.
Dobiva se v vseli boljših trgovinah.
•• Postranski zaslužek » za risanje stavbenih načrtov J
Ponudbe pod „št. 145, P. Vio." Takoj. ~
675
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem soroduikom, znancem in prijateljem pretužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Ernesta Jevnikar
trgovca
ki je danes, dne 16. aprila, ob 3/4 8. uro zjutraj v 50. let« svoje dobe nanagloma umrl
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v pondeljek, 18. aprila ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Dunaj, ce^ta 17, dvignjeni in nato položeni na pokopališču pri sv. Krištofu v rodbinsko rakev.
Prosi se tihega sožalja.
Ljubljana, 16. aprila 1904.
Emilija Jevnikar. roj. Hammer-sohmldt, soproga; Emil, Viljem, sinova, Marta, Molita, hčeri.
Zahvala.
Povodom dolgotrajne bolezni ter ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, tete, gospe
Marije Briški
gostilničarja in posestnika soproge
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebe in v prvi vrsti se zahvaljujemo mil. gosp. prelatu Iv. Rozmanu za mnoge tolažilne obiske ob dolgotrajni bolezni, gg. gostilničarjem, ki so drage volje svetili pri pogrebu, za mnoge krasne darovane vence ter sorodnikom, znancem in prijateljem za tako številno spremstvo na zadnji poti drage pokojn.
Hog bodi vsem plačnik!
Ljubljana, 15. aprila 1904.
Matija Briški s hčerko
imenu vseh sorodnikov.
Dva vajenca
za sedlarski obrt sppejme tako]
I. Ban,
Dunajska eesta št. 31.
643 2 1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nepozab-ljeni soprog, oče in stari oče, gospod
JOSIP GABRIEL
aadoficijal in postajenačelnik v p.
danes, 15. aprila ob 7. uri zjutraj, v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v nedeljo, dne 17. aprila ob 3. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Borovnica, 15. aprila 1904.
Žalujoči ostali.
JU JCl jZl JE« J?« .Bg ^ts Jr* JrA J^ -V- Jb ^^
TTTTTT "J.1 'A* 'A' V V »Jf W 'J.' VV
tXi tX3tXj tXxX>tXj 'XxX>eX*' I«J.1> TVTvTi-T
Velika lesna industrija
L žago in stroji na vodno silo
se pod ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda event. s kakim posestvom zamenja. — Ponudbe se sprejemajo pod naslovom: „Lepa industrija", Ljubljana, glavna pošta, restante. 672 3—i
Dr v. Foedransperg
ordinira
= od 15. t. m. naprej	-
dopoldan od 8. do 11. popoldan od 3. do 5. ure
669 3-1
Mr^- Sv. Jakoba trg št. 7
Iz L
v SfcMv l ork
z brzoparniki: „Kalser Vfilhelm II.", „Kronprinz Wllhelm", „Kalser Wilhelm der Crosse", ..Kaiserin Maria Theresia" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
I*'
s poštnimi pamiki veliko ceneje, prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar Kolodvorske ulice št. 35
63 3o—i3	nasproti sfari ..Tišlerjevl" gostilni.
Narodno podjetje!
Novo ustanovljena prodajalnico v »Narodnem domu" v Dobrlovasi — ki Jc središče podjunske doline in kjer SO vsi uradi ■— je da pod ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe naj se pošljejo do 1. maja načelništvu posojilnice v Smčevasi na Spodnjem koroškem. 664 3-1
Tovarna pečij
oo.i 26-3
Ustanovljena 1888
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
lAlojzij Večaj)
—~—Ljubljana
Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoma sl. ohčinslvu in prei!. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, preSanih in poljubno barvani!] do najpreprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sance. barok, gotsko, seceslon itd , kakor tudi šttdilnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki frarko in brezplačno.
fiajboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna ««
stresna opeka,
opeka za zidovje itd.
rečoc in 5 5treji nerejeo«,
<lofoi se po nizki ceni pri
Avgustu A i ta. Ig-Draga.
Za
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se iši-e. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzroeil način zimskega življenja: v ta namen opozarjamo na

naravn«
alkaiična fsisišns
To kislieo zdravniki posebno priperočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa (udi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.; Marijine in Frančiškove kopeli. 38 It
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
i«l*z. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipeeen skih prodajalnitah in trgovinah i jestvinami ii Tinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete>- Lassnik-u v LJubljani.
Za čebele je
u
))
Phacelja" pa „Esparseta
najboljša paša
katero	se dobi pri
Peter Lassniku v Ljubljani.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in travnih semen. 5&8 5-3
■iAUii,*.»..» A.m M-
-	479 104 9
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovnlžke obleka
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na baveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj aulform avstrijskega društva želeinlšklb nradpimi
mmmmmmmmmrK
Domača umetalna steklarija
Avj. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barventm steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
a
S? >
d ®
o <0
a a
o> tu
O O« »O
O g
e- a d
■H co
2 oj
03
€
s +»
d T?
•N >
M O
O
a
h
a
o
a,
S
ž t. so/z.
Spričalo,

1
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka ze stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLA V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.

1
O
(D
B
<t>
P
pr
o
H t*
(t)
i
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52—32
ateste	3fc:fc
= Službo = posojilničnega uradnika
želi nastopiti mlad, v posojilničnih poslih izvežban mož. Obenem bi lahko vodil cerkveno petje ter preskrbel orglanje v dotični župniji. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 653 2—2
SCŽr l^a prodaj sta 286 12-8
2 križevapota2
jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250— ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
Ff. Tomati-u
podob arju In po?,latarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
o
V
-
>
s
? m
D
£ mt
m
'J v
o
■il
•m
>
0
fS
H
----
Trpežni	jg
moški	jg
čevlji	žg
iz usnja	S
z obšivkom,par	25 gl(l. 2-80.
izvrstni
&
moški |
čevlji
za zavezovati S par	*
gld- 3'-. *
Močni
moški
m
S $
£
V • V	•	|A1I
eižmi M
(štifleti) par m gld. 2-80.
čevlji
za vsakdanjo rabo, par
gld. 2-50.
m
m
%
immmmm mmmmrm
—~— j^j
Trpežni ^	motni ^
Ženski i ženski |
čevlji gs $
38
$
za zavezovati par
gld. 2-80.
izvrstni
ženski	w
v	1 • •	lAi
čevlji	$
z gumbi par	3K
gld. 3--.	M
mimmmm ^mmmmm mmm
-----
n»llinl	«T5
Elegantni barvani
V	I • •
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
m m
m $
m
Priročni
moški
V	1 • •
eevlj 1
iz jadrovine, par
gld. 1-—.
nmmmmmmi	mmmmmm
M	. „ M
m m m
Barvani	^
w a n	SI
moški	s
usnjati	J
sandali	aK
par
gld. 2 75
Priročni
Ženski
čevlji
za na ulico, par
gld. 1 30.
Elegantni
ženski i
salonski ^
v	1 • *
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski |
čevlji S
7. navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gld. 2'-.
mmMMflRjRMm mftffiiKMAfltSR mMMmmfltUCffi
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Alfr.frSnkel
kom. družba
502 21—3	preje:
= Hlodlinška tovarna za čevlje —
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. -Zastopnik: A. PREATONI.-
0 K *t
3
^
M. N-
S
®
»
3 u.
C
o
i—i ud.
fD
M f
5
9
0
CD
M
6
IS >
rt*
0 0

Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega ===== blaga =
; se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 52-11
suknenih ostankov. 1
Lepo stanovanje
z dvema sobama, kabinetom, kuhinjo in vsemi dragimi pri-tiklinamiter uporabo perilnice
508 3-3 se odda takoj
za maj-termin.
Več se izve: Dunajska cesta 54»

60 dni na poskušnjo
pošljem vsakomur pravo Roskopf-patent-uro
s sidro, sistem Bohnol, in se zavezujem tekom .10 dni vzeti uro nazaj iu takoj brez vsakega odbitka vrniti plačani denar.
Prava Roskopf-patent-ura
s sidro sistem Bohnel	388 6—j
antimagnetique in sekund, kazalec
Samo gl. 2-50
z verižico in škatljico.
Samo gl.2-50
z verižico in škatljico.
s pravim pat. emajl. kazalisčom (ne iz papirja) mnsivn. .'1(5 nr ido<>a, na sidro v eleg. Črno imit. jeklenem uli nikelnitstem okovu, jo edino 1 e radi velike trpežnosti in točnosti najboljša ura, in se mora vsakomur priporočati, kdor rabi močno in zanesljivo uro.
Cena z lepo nikelnusto verižico in škutljico vred
gld
2 50 .3 kosi gld_6'75.
_	10 kosov ,, 20-
Iste uro s podobo cesarjevo ali papeža Fija X., ali s slikami /. lovskih in drugih krajev ;»0 kr. več. Za točnost se jamči pismeno :J leta.
Pošilja proti povzetju I. Bohnel tovarn, /aloga K o s k o p f - u r
M-iv Rahlimi "n"- Dun:lj iv,
JIX K MIIIt 1, Mar^arothetistr. 48 založnik c. kr. drž. uradnikov. Cu;)..jln 1 Na mnoga vprašanja čast. braveev tega lista o:i-OVcti I u. znitnjum. da imam edino tov. (alogo pravih Roskopf pat ur n >idrn, sistem Bohnel in sem je tudi prvi napovedal. Vkljui, temu mnoge tvrdke ponarejajo moje oglase In hvalijo svoje navadne ure - plombo ali brez nji iz pločevine, ki se dobe pri meni.za s'Ul. 1 70. Prosim torej paziti strogo na ime MAX BOHNEL, urar. Vsa druga ponarejanja odločno odklonite Ustanovljeno 1. 1840.
Črez
603 3-2
letnih nageSnov
se dobi po nizki ceni v mnogih vrstah in barvah, ponajveč nas;idnih (doppelt) in z~ močnimi koreninami. — Dobi se tudi več vrst močnih, visokih in lepih
w r f m i c (gartrož).
Kje? pove upravništvo ^Slovenca".
Varstvena znamka: Sidro.
LIH CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
pri/.nano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K -'80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubl jeno domaČe zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34-31

Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo štedilno milo
m

Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".

¥
1%, y
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!
Dobro urejena
pekarija
s stanovanjem na Brezjah pri Mariji Pomagaj
se takoj odda v najem izkušenemu pekovskemu mojstru.
Natakne)« pn Alojziju Frohlich-u
na Brezjah G r» njsko.	656 3-2
Oddaja zidarskega dela
pri farni cerkvi.
V Gorenjem Logatcu odda se zidarsko delo za povečanje farne cerkve. — Odda se po pismeni minuendni dražbi samo za cerkvene stavbe koncesioniranim podjetnikom.	655 l—l
Pogoji, troškovnik in načrti so vedno na ogled pri župnem uradu v Gorenjem Logatcu.
Belo bo oddano 24. aprila 1904.
Za stavbeni odbor:
Josip Lavrič, župnik.
796 100-8'g) SSSSSKSSSUgS
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik 7. več ko «00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga n godbenih reči
HANN8 KONRAD
Nik.- rem.nra gi. 2.50 tovarna za ure ln Izvozna trgovina f uro"S leta pismjL? Moflt Št. 520, COŠkO.
w Služba -mm organista in cerkvenika
se odda
v Šmarjeti na Dolenjskem.
Plača organista 500 kron, prosto stanovanje in 100 kron postranskega zaslužka; vrednost cerkve-nikove bire z darili 200 kron. Natančnejša pojasnila daje	644 5—4
Župni urad v Šmarjeti.
f wr Pijte -^m f
Klauerjev i
»Triglav"!
najzdravejši vseh likerjev. 2
544 160—7 2
Tvzctjc goitilne.
Nižje podpisani počašča sa s!, p n. občinstvu naznaniti, da je prevzel
pivovarniško restavracijo »Perles*
ter se nadia, da bo z dobro kuhinjo ter pijačo, nizkimi cenami in skrbno postrežbo v vsakem oziru mogel zadovoljiti svoje p n goste.
Proseč mnojobrojnega obiska beleži
velespoštovanjem
Ivan Lippitsch.
667 1-1
670 1—1

Razglas
V konkurzno maso Ivana Koželja v Kamniku spadajoča
zaloga mešanega blaga
v Kamniku, na Glavnem fr£u šf. 37, se proda povprek ponudbenim potom.
Konkurzna masa ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in mnoi; no blaga, niti za morebitne nedostatke v inventurnem zapisniku, ki je na upogled pri upravniku konkurzne mase.
Po odračunu nekaterih izločenih in nekaterih že prodanih predmetov znaša ccnilna vrednost blaga 11.005 K 20 Vin.
Prodalo se bo vse blago skupaj ali pa tudi v že sortiranih partijah. Ponudbe je vlagati pri podpisanem upravniku konkurzne mase
do vštetega dne 30. aprila 1904
in je vsaki ponudbi priložiti 10% cenilne vrednosti tistega blaga, na katerega se reflektuje, kot varščino.
Odbor upnikov si pridržuje pravico v 14 dneh po preteku ponudbenega roka ponudbe sprejeti ali odkloniti in je do tedaj vsak ponudnik vezan na svojo ponudbo. Tisti ponudnik, čegar ponudbo odbor sprejme, mora v osmih dneh, računši od dne, ko prejme obvestilo, kupnino na roke konkurznega upravnika plačati in blago vzeti, ker sicer njegova varščina zapade na korist konkurzni masi.
Prevzeto blago se proti primernemu plačilu še dalje lahko shrani v navedeni hiši, kjer ima konkurzna masa prodajalno z vsemu postranskimi prostori V najemu Še dO
konca junija 1904.
Blago se sme pregledati 20., 23. in 27. aprila popoldne od 2. do 5. ure.
Konkurzne mase upravnik:
dr. Alojzij Krauf
odvetnik v Kamniku.
„ \	I ,	-	s »^v«- ••''»>.-	• .	J| '
Krojaški salon za gospode
Ivan Magfdič
Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga.
T292 26-12
C
3
ANTON SCHUSTER
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7.
priporoča
= n©ue$ti =
v konfekciji za (lame in deklice; bluze, deške obleke, modno blago za dame in gospode, Voile, Satin, Le-vantin, preprog«*, najboljše platno, perilo za gospode in kravate. -
Solidno blago! x Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
470 12-7
5 5 52-2
'.Samo 6 dni!
Havre - New York
Francoska prekomorska družba.
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek.
Vozne liste in pojasnila daje konc. potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri >Figovcu«.
prodajalca,
zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pri-četnioe so izključene), se sprejme takoj; ponudbe pod: „B 170" na upravništvo tega lista. 648 3-3
102 52-12
M0T0RI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-
______________________nije,mline in žage,
katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad. Nutrin, redilna štupaza živino; 1 kg. K 6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zeman-a
Ljubij.ui«, Poljanska cesta št. 24.
HERBABIVY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prani ■trap raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slait do Jedi, pospešuje prebavljanje ia redllnost, telo Jadl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnono soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejanje koitlj.
Oena steklenici 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 U ved za zavijanje.
^VP ril A ! Pred izdelki pod
a o*<uuu.enakim ali po_
jn dobnim imenom, ki pa so 1 po sestavi in po učinku vsa ! različna posnemanja naših Izvirnih preparatov 2e 34
let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno - železni slrnp in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20—18 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlttger, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schiidler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & .J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & ^chneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;V8likovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
i—SI 16R jOpBjg A J0|l|0!d f V A0°)j[uZ0|BZ mUJOAp J)f O
A0)|nq0|)| l|ueupo|
E0O|BZ B)|SJUJEAOJ_
•tjBuao qi3jzin oujauiud u8i?iq iisouisjAouzej od
'Dičoo 'A0>|nq0|}| i|j)|s -jšunj 'A0>jnq0|>| i|!pj| Ul 1{!)|1|01U ' A04pui|p
osojbz ofoab
oujoqzt iiajsp uu ai ijiiseui a nA]sui?qo nuieuAeis u; iui3§Aoqnp ijijsujajd epojodud
x ooutuj, poj 'imjfronri a
I DITHOSf s
gg^ggjgggBgggig
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Didon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski.
»
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 > 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 > Tretji zvezek, stran 821 do 1049, broš. 1 » 23 » elegant v platno vezan 2 > 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
lllIVlVVVVttElKUlIl^
MM
Bahovec||
trgovina papirja, pisalnega in ri-
m
salnega orodja v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 2
2 52—17 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizko Gene, točna in solidna postrežba.
Jernej
-m
42 66
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Iijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	Jos Arhar načelnik>
Sedaj gld.
70
zelo znižane vozne cene v
Jfltti-r. mi
PrejejjdT
i 105
Ravno ista ^vožnja in postrežba kakor preje.
Iz Ljubljane samo 70 S prosto dobro hrano že v Hamburgu
T""™"!™ v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Califor-
V Novi-Vork nija itd' to,iko vi§je' kolikor je tarifna cena P° ameriški^že-
BHHHaaa^^Mi leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov.
Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
1153 52-03
„ANDROpOGOfl"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahale.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (88,
Taso Petričič-u.
SI. Trnkoczy, Anton Kane in . Rant v Kranjl, in lekarna
V zalogi imajo tudi gg. U. Ernst Sark v Liubljani, Rant v Kranjl, m „Prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
iVflfl DOOflfl
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19) fiuiu1
priporoča
svojo bogato
hišne oprave.
Spalne ter jedilne [sobe za salone.
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
SNS« l ■• «» E 'M. W"«riŠI
Cenik s podobami zastonj in franko.	1564 20
«
3 o
(XX
o

Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno-skladišče,rabimrazličenmaterijal kakor
i |šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovolč odslej ozirati na-md ter naročd odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, j« upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
1689 52—18
Anton? Peglienghi.
CD <!
Gamaše, galoš e Zaloga: obuval
133552-26
D. H. POLLAK & Go. Dunaj:'

OGLAS!
|JEW-Y0RK in LONDOK
-1" nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnino prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgofy proti majhnemu plačilu delavnih moCl, Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeta le proti temu, da se mi povrne
[Jjld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nO*
ŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vtllc b
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!h Jedilnik Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic;	i
i kom. amar. pat. srebrna zajemal' nlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal' niča za mleko;
6 kom. ang. Vikforla čašlč za pod* klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnlce za sladkor*
42 komadov skupaj samo Jjld. 6"60.
Vseh teh 42 predmetov je popre,} stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jjld. 6'GO. Amo-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdou ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilc
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 24-
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagr
na Dunaji II., lteinbrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, p _ ^ ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	J^l
Pristno le z zraven natisnjeno varst-veno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako »adovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakc koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški avnikzd:
Avgust Žabkcir
v Ljubljani, Dunajska cesta.
SPF* železolivarna, ^m
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in precastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
= napravo in popravo različnih strojev r=z=
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—9

Sprejmeta se
dva kleparska pomočnika
za stavbeno in galanterijsko delo
'V Stalilo službo 635 3-3
pri
= Mihae l Mencingarju,:=
kleparskemu mojstru v Radovljici.
S čini ste si ohranili tako lepe zobe
Enostavno z vporabo
O^PlfllnVP od,ikovane kosmetiške vode ■ OollliUVo za zobe, ki higieniški vpliva
na zobe in se dobiva v vseh boljših trgo-
.............................—— i	vinah v steklenicah po 1 K.
149712-3
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
$t Ustni tifii v ^ubijam | v lastni hiši5
•vwww«	tvvvvvvv«
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—31
1
2 10
J Ti
\ Pi
Vv
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmctske I/ i n i 0 hi(\(\'r)1 posojilnice znaša	A 4»y40,/yUZr
stažg hran- K4,703.762-02. ^promet K 20,24671213.sKdrr K 77.979*34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnienega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.

iiKPl^!	ii
279 9
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
P ie c»lt- o to motor-kolo
da sc prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
mmmmmmmt -v- '' " ' .■• ■■-	:•:••■•
K
»tane pristna ntkelnasta
Roskopf - patent - ura~
sistem Bohnel verižico in škatljo. Najboljša m najtrpežnejša ura za vsakogar. 3 leta se pismeno Jamči. Ako ne ugaja, se tekom 30 dni da denar nazaj. Pošilja le proti povzetju prva tovarniška zaloga
MAK BOHNEL
ura i', Dunaj IV, Margarethenstrasse št. 48. Založnik c. kr. drž. uradnikov. Največja in najstarejša tvrdka, ustanov. 1S40. Odlikovana s prvo oceno in veliko |zlato svetinjo v Pariz« 1904. 554 5-2
Ita ^
Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo.
563 4—3
Zdravnik voditelj:
Dr. Rudolf Raabe.
f
t f
* f f f
t f
f f f f f
♦f
Največja zaloga,*inn"a!tvrdkaza
naročevanje ozir. nakupovanje £
Copieev za pleskarje, sobno slikarje,
/i na rje ia mizarja. LakOV, pristnih angleških, za volu v«.
Emajlne prevlake, pristne, v
pou'.,dicjh po % '/. l/» in 1 k«-
Jantarjeve glazure za pode.
Edino trpjžno in najlepše mazilu za trdo in mehko pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za j-ode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 60—16
Oljnatih barv, priznano najboljših.
O^natih barv v tubah, g. dr.
Sjnoflfeida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, lajamčeno trpežnega.
Gipsa.alabasterakega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prste n i h in r u d n i n a a i h.
I Kleja za mizarje in sobne slikarje. I Vzorcev za slikarje, najnovejših.
4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4,4.4.4.4.4*4.4.
4-1— ——------4*
f
f
l* f
Ustanovljeno 1. 1832.
mann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja __—----v Ljubljani. - —=
4.4,4.4.4.4.4.4.4.4-4.4.4.4.4« 4-f 4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
fiajboijša m nalsižumejša f
ga Sledenje! m
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
Pi-reje: Gradišče št 1,
J1LNIC
sedaj: Kongresni trg št 2, I. nadstropje
sprejemu hranilne vloge vsak delavnik od S. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
v
0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	—	b K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 ^ 52 b. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 H 65 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po požll so po§tno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
51D 14-4	predsednik.	O d b O P ti i k i I
Anton Beleo, Karlin,stolni Ivan Kregar,
tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku
Josip Šiška, knezoškofijski k&ncelar, podpredsednik.
Dr. Aleš Ušeniftnik, profesor bogoslovja t Ljubljani.
150.000 k i
dobrega mena
prve in druge košnje domačih travnikov
ic |» roti a.
Več pove Hi j a Predovič Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	480 6
— BR. NOVAKOVIČ™
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
Podpisana ima v raloei naira/.novrstneifce trpežno, krasno
blago %& bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazute, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kur ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi tudi Teženje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eeni bandera in vpo drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ae uvažujejo tujib tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52 45
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaiop cerkvene obleke, orodja :n posode
v Ljubljani. Wolfove nlloo 4.
969 18
f% Pfva kranjska z vodno silo in turbino
delujoča
tovarna stolov
Najboljše perilno milo v prid Družbe sv. Cirila in Metoda. Cena na drobno za kos pol kilograma 36 vin. (18 kr.) v Ljubljani.
y prid Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je najboljše sedanjih kakovosti.
Dobiva se pri sledečih tvrdkah v Ljubljani na drobno in na debelo:
Babic F., Cantoni V., Hartmann Iv. A., HolzerC. C., Jebačin Iv., Jebačin Jos., Jeran Leopold, Kavčič Edmund, Korbar Ant., Krisper Ant., Lilleg Aloiz, Mencinger F., v3Iurnik Jos., Perdan Iv., Planinšek Karol, Sebi li er V., Spreitzer 31., Šterk Peter, Zorman lv., L. Češno-var, F. Javornik, 31. Jemec, F. Terdina, (Johana) Ivana Tonili, Fani Zameje, Andr. »arabon, Anton Stacul.	587 3-3
Palje dobiva se v špecerijskih prcdajalrticah:
Logatec, Rakek, Cerknica, Postojna, Sv. Peter na Krasu, Zagorje na Krasu, Trnovo, Ilirska Bistrica, Stari trg pri Rakeku, Idrija, Ribnica, Toplice, Trebnje, Školjaloka, Kranj, Radovljica. Lesce, Bled, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Sv. Rupert, 3Iatenjavas, Podgrad (Istra), Nova Štifta (Kamnik), Bršlin pri Rudolfovein, Kandija, Rudolfovo, Sevnica, Radeče pri Zidanem mostu, Brežica, Litija, Domžale, Bočna pri Rečici, Klanjec, Krušnji, Sveti Jernej, 3Ietlika, Vipava, Bizelsko, Pišece, Kostanjevica, Celje, Rečica pri Celju, Ljubno pri Celju, Slovenji Gradec, Slovenska Bistrica, Ajdovščina, Lokve pri Divači, Senožeče, Rečica na Paki, Sodražiea, Dolenja vas pri Ribnici, Šenčur, Vranjsko, Poličane, Ponikva, Sv. Križ, Sv. Peter v Savinjski dolini, Sveti Peter pri Kraljevcu,vŠenčur na Taboru, Dobernič, Gradac pri Novem mestu, Černomelj, Čatež, Velike Lašče, 3Iarlja Nazaret pri Re-čici, Sulior pri 3Ietliki.
Cena na drobno za kos pol kitag-rama :$(> vinarjev (18 Sir.)
■■	v Ljubljani. ============
Kupujte tedaj izborno perilno milo v prid Družbe sv. Cirila in Metoda.
Najboljše perilno milo v prid Družbe sv. Cirila in Metoda. Cena na drobno za kos pol kilograma 36 vin. (18 kr.) v Ljubljani.
if
Iv -
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranj s A'o,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini,, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom, uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likane ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz frsja.
WB&~ Stole za krčmarje po 2 kroni. l?Bt> Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
z železnino
Mil I«
""o.^sr.-

Vodnikov tpg 5 LiJUBliJA^A nasproti stolnici
priporoča svojo bogato zalogo železnine. kovanja za, tesarje in mizarje, cementa, železniških šin. bičevja za štukaturo, strešne lepenke (Dachpappe) karboiineja, najnovejših štedilnikov, litih kotiov za vzidavanje. niotik, sekir, lopat, železnih grabelj, štajerskih plugov, sesslk, kovan h mornarjev, balančnih in
decimalnih tehtnic po najnižjih cenah. Nadalje priporoča za gnojenje njiv, travnikov in vrtov vedno sveži
p o l j s ki i 11 arer.
&
s
514 4-4
© ©	O		
® © S	©	e>	
@ ©	©	©	
© 0 ®	•	©	
m mm 11111 in>asga:ai>r<& OM|
fmmm
„,^emna zavarovalnica v
Dunajska cesta št. 19. % vMedjatovi hiši, v pritličju t Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajd po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—8
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko iticri (S vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
= varnost.	—
|
\f t/
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
o
o
UdajaielJ u od|ot»iai W4d*ik: Nr. l|«aol| Jtltalk,
Tirt »Kitoliike Tiskarne« v Ljubljani