OKTOBER _l_SJRemiEij <£ 2 N Roženvenska 3 P Dionizij 4 T Frančišek Asiš. 5 S Placid 6 C Brunon ' P češč. R. v. + J_S_Brigita j N i8:i,ohiVk: © j® P Frančišek Borg. « T Mater. B. Dev. ; Kolumbov dan 13 C Edvard « P Kalist + 15 S Terezija LOVENEC myj SLOVENSKI UST ® &MEREKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja rd& imagei GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four. Slovenian Organizations)] VAJITAKKJII m hajbotl priljubi.je* slovens*! list y ppp.uženih državah , ameriških. (NO.) 196 CHICAGO, ILL., TOREK, 11. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 11, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL lyjaška nazijska mladina napadla palačo dunajskega kardinala ter razbijala pohištvo in dragocenosti. — Kardinal in neki kanonik 'resno poškodovana. — Iz-pedi bili posledica kardinalovega govora na katoliško mladino. uunaj. — Palača tukajšnje-j|a kardinala Innitzerja je bila °iicem tedna žrtev barbarske-^ napada podivjane nazijske adine, pri čemer sta bila ra-•|ena tudi kardinal sam in . en njegovih kanonikov. Po uro^*1' ki so trajali eno celo > Predno jim je vojaštvo na-konec, je notranjost ace nudila sliko pravega ^alskeg- opustošenja. azijska mladina j,e našla 0<* za svoje divjaški čin v PretrU' ^ ga Je kardinal ijr ■ Petek zvečer v kate-^ ' sv- Štefana na katoliško vri v katerem je to na-f3 ,seval, naj ohrani svojo ve-jjJ11 lla.l jo tudi na zunaj polk eJsakokrat, ko ji bo mogo-v. 0 bo to tudi povzročilo da ,J,enJ'e- Pri tem je omenil, ž nasa zastava in naša zve-CjSo nam bile sicer odvzete, Ka Pridobili smo več, kakor jzgubili, kajti naučili smo i ®dl«osti." Z "našo zvezo" ^inai menil zvezo kato-mladine, katera se je k p0 u^azu nazijev raz- POZIV ZA DEL MIR Predsednik ene unij federacije zahteva spravo s CIO. Niti. ako 'j tis ti večer, ko so mno- ■'"zij°dha:,ale iz katedrale, so re ^ Počeli povzročati nemi-tud£ !aj na trgu ter je- prišlo ° Pretepov na posame-licija^-estih, vendar pa je po-k'g. iz8'rede kmalu zaduši- to, h a naslednji večr, v sobo-S° tr. se XP°rgar,izirali' So se pričele naziji očividno že kajti njih -------- stekati od pre(j kardinalovo "^Sa 'f Je v kratkem štela S-^, amkardo 5000 glav., Z ■Jfs klm H ac0> 0bii»v. "—' ------- 8aiftio t duhovnike!" "Raztr- % nnitzerja!" so se nato llari . v n,io vrata in okna ter 5000 glav. kričanjem, kakor ____ so se Vi 1Ud paIač° in vreli «0 Pt-i Poti Razbijati, kar jim je pri-vv, r°ke. Zunaj na trgu V lite? 80 Zažgali ^rmado> % i ° 40 letali skozi okna ' Križe k 6(1 m pohištvo. "> Vol v,emi izgredi je policija No fVo stal° 6b strani in ele $e dftl° divjaški prizor. Hehkakih 40 minut so se Sije ! na avtomobilih pa-% } ,aPadalnih čet, ki so pri-HmtZganjati tolpe. Med na-ie bil 'le ZJU,obil kardinal, No" So eki k poškodovan tudi \ .!*n°«ikt Johann Kr awa-* po,;" 50 let> ki so ga, kakor vlekli skozi hodnike O1** okno . % 0 tolpe so se zbrale na Ijo 2v katedralo zopet v ne-Nile fer> toda oblasti so pre- ki Sv°ji privatni kapeli, rano na čelo od stekla. Je bil se -6(je, Pravočasno podobne V r So divje kričečo mla- 2er da se mora odpeljati In- y ^ koncentracijsko tabori 5° %er au' naravnale na dru-' nami'eč proti Kiirntner Sp ,Poročajo duhovniški h°žina ?e med i^redi uničilo ahr Učenosti, katera je r in J6tla v kardinalov! 6lkveni ciel»io je razdejan tudi mu*ej. Poleg tega, kar Houston, Tex. — Na konvenciji del. federacije se je zadnji petek izrazil odločen poziv,da se napravi konec prepiru med federacijo in CIO. To je bil direkten odpor pipti predsedniku Greenu, kateri ni zamudil nobene prilike, da bi ne udaril po CIO in Lewisu. Kljub temu pa, da mu omenjeni poziv ni posebno ugajal, ga je moral upoštevati, ker je prišel od predsednika mogočne unije voznikov, katera ima 350,000 članov, D. J. Tobina. Tobin je zahteval od delegatov, da ne zapuste konvencije prej, dokler ne bodo podvzeli nadaljnjih korakov k miru. -o- FRANCIJI SE ODPIRAJO OČI Pariz, Francija. — Po miru, ki se je'ohranil po posredovanju Francije in Anglij.e, ker ste dovolili Hitlerju, kar je zahteval, se pričenjajo izražati dvomi, ali Hitler v resnici misli, priti s Francijo v prijateljske odnošaje. Ob svojem nedavnem govoru v Niirember-gji je Hitler zatrdil, da "od Francije nočemo nič, prav nič," namreč, da ne bo od nje zahteval nobenega ozemlja,toda v svoji knjigi "Mein Kampf," ki je nekak katekizem za Nemce, pa se je Hitler nasprotno izrazil: "Neizprosna smrtna sovražnica nemškega naroda je in ostane Francija." Oglašati so se pričeli zdaj glasovi, ki trdijo, da bi Francija mprala končno vendar malo bolj odločna biti napram Hitlerju, ker je težko verjeti, da bi se bil napram njej tako izpremenil. -o- PRAVI KOMARJI SO PRIŠLI Chicago, 111. — Vsled zadnjega mokrotnega vremena je bila Chicago in okolica oblago-darjena od npve nadlege, ki bo I gotovo malokomu dobrodošla Pojavili so se namreč orjaški kpmarji, kakoršnih že nismo videli tukaj" zadnjih deset let. Ti komarji, katerim so dali znanstveniki .odlično ime "pso-rophora ciliata", s0 dolgi en inč in njih pik je takšen, da spominja na zobozdravniški stol. Posebnost pri njih je tudi to, da imajo kosmate noge, Kar pa se opazi le pod drobnogledom. Zadnjič so se pojavi-ii ti komarji v 1928, dočim naslednja leta vnpme za nje ni bilo ugodno in se njih iajčka, ki prenesejo za več let vročino in mraz, niso mogla izleči. NASTOP PROTI VOHUNSTVU Roosevelt bo organiziral o- brambo proti špijonom. Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt se je med konferenco s časnikarji zadnji teden izrazil, da bo podvzel vse, kar bo v njegovi moči, da s/3 postavi uspešna ovira tuje-zemskemu špijoniranju v Zed. državah in da se obvarujejo armadne in mornariške tajnosti pred nevarnostjo, da ne pridejo v roke nepoklicanim osebam. Dejal je, da bo od prihodnjega kongresa zahteval, da se nakaže dovolj denarja v ta namen. Tako se n,e bo več ponovil tak slučaj, kakor se je spomladi pripetil v New' Yor-ku. -o- NIČ VEČ ROŽ ZA HITLERJA Berlin, Nemčija. — Hitlerjev božanski obraz je bil ranjen in kri je tekla. Bila je sicer le majhna praska, toda tudi ta malenkost je bila dovolj, da je razburila vso Nemčije. Kot posledica tega bo v naprej strogo prepovedano,obsipavati Hitlerja s cvetjem in rožami. Nevarni dogodek se je pripetil v mestu Jagerndorf pretekli petek, ob enem zrna-gpslavnih pohodov, ki jih prireja Hitler po osvojenih čeho-slovaških krajih. Neka dekle j,e vrgla šopek rož Hitlerju v obraz in trn je opraskal kožo. V naprej ne bo smel biti med gledalci niti najmanjši šopek in nazijski voditelji bodo osebno iodgovorni za to. -o- VELIKANSKI DALJNOGLED V PRIPRAVI Pasadena, Cal. — Ogromno zrcalo, ki meri 200 inčev v premeru in ki se bo uporabilo za novi daljnogled, bo v kratkem docela izbrušeno, na kar ga 'bodo znanstveniki lahko stavili v uporabo. Ta velikanski kos stekla je bil vlit v Corning, N Y., pred dvema in pol letoma, na kar je bil prepeljan semkaj in od tedaj ga stalno brusijo ter so z njega zdrgnili že pet ton stekla. AMERIKA POSVARILA ITALIJO GLEDE JUDOV Washington, D.C. — Tukajšnja vlada je poslala koncem zadnjega tedna italijanski vladi noto, v kateri jo je posvarila, da naj drži pri svojih odredbah proti Judom roke proč oči ameriških Judov, ki so nastanjeni v Italiji. Nota pa j6 bila skrbno zavita v lepe diplomatske fraz.e, da bi Mussjolini-ia ne užalila, vendar se iz nje razvidi migljaj, da bo vlada ukrenila protiodredbe proti tukajšnjim italijanskim državljanom, ako bo Italija nadlegovala ameriške državljane. UTRJEVANJE MEJE PO KALSVETU — Dublin, Irska. — Neki Chas. McDonald je bil pred dv.ema let(oma nenadno ozdravljen od smrtnonevarne bolezni ob svojem .obisku v Lurd. Skozi dve leti je 32 zdravnikov preiskovalo slučaj in zdaj se je izreklo, da se ozdravitev ni mogla izvršiti naravnim potom. — Vatikan. —J V tukajšnji papeški državi se je nedavno rodil prvi otrok v letošnjem letu. Novorojeni otr&k, deklica, ie hčerka Tomasija la Bella, ki eolinija, katerega je imenoval Hitler smatra zapadni velesili še Vedno za sovražnici, izreka pa pohvalo za Mussolini- ja, Chamberlaina in Dala- dierja. —o— Saarbriicken, Nemčija. — Anglija se je zmotila, ako j,e menila, da je z nedavno pogodbo v Monakovem, v kateri mu je, skupno s Francijo, prodala Čehoslovaško, pomirila in pridobila Hitlerja, kajti zadnjo nedeljo je ta v svojem govoru, ki ga je imel v tukajšnjem mestu, jasno pokazal, da smatra zapadni demokra-/ tični velesili za vse prej kakor 1 pa za prijateljici. S srditimi besedami se je Hitler zagnal proti Angliji in ji zakričal, naj se briga za svoje lastne zadeve, kakor na primer za razvoj dogodkov v Palestini, in naj pusti Nemčijo pri miru Ur naj ji ne skuša narekovati, kako naj uredi svoje novo osvojeno ozemlje. Med tem. ko je imel Hitler toplo pohvalno besedo -za Mu.s- Iz Jugoslavije * mrnrnmmm Že dolgo časa iskani Roparski napadalec in vlomilec iz Šmalčje vasi na Dolenjskem je padel v roke orožnikom. — Nenavadno lep pojav so opazovali v Dobre-poljah. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. je eden članov papeške straže in je imel že prej sedem otrok. — London, Anglija. — Pred kratkim je umrl tukaj 69 letni jezuit B. Wolferstan. Ta duhovnik je bil v mladih letih mornar; seznanil pa s.e je s katoliško cerkvijo, nato vstopil v njo in pozneje postal duhovnik. — Loretto, Pa. — Pri popravljanju knjižnice v' tukajšnjem kolegiju sv. Frančiška so WPA delavci naleteli na knjige, ki so dragocenosti vsl;ed svoje starosti. Tako jih je več iz 18., nekatere iz 17., ena pa celo iz 16. stoletja, -o- OBVEZEN POUK V PLAVANJU New York, N. Y. — Vodstvo tukajšnjih šol se pripravlja, da bo na višjih šolah vključilo med obvezne predmete tudi plavanje. Tisti, ki je stavil ta predlog, je povda-ril, da bi se dosti utonitev lahko preprečilo, ako bi se fantje in dekleta učili plavati. "edinega pravega prijatelja, ki ga ima Nemčija danes," in je njegova hvala zadela tudi Chamberlaina in Daladierja, je pa povdaril, da so drugi državniki v obeh državah na delu. da izzovejo vojno z Nemčijo, in je Nemčija zato odločena, da nadaljuje z graditvijo obmejnih utrdba o katerih je dejal, da "nobena sila na svetu ne more skozi ta zid." -o- KOLONiJA HOČE PRITI POD HITLERJA Windhoek, Afrika. — Bivša nemška kolonija Jugozapadna Afrika utegne sama od sebe zahtevati, da se vrne pod nemško oblast Kolonija je pod angleškim mandatom in zadnjj petek je- nje administrator prejel od ene strank resolucijo, v kateri se zahteva, da se ima prebivalstvo s splošnim glasovanjem odločiti, ali želi priti nazaj pod Nemčijo, ali pa se priključiti angleški koloniji Južne Afrike. Katoliški Slovenci naročajte "Amerikanslci Slovenec" je bilo razbito, pa so izgredniki tudi pokradli več zlatih in srebrnih predmetov. Nevarnega roparja so prijeli Ljubljana, 20. sept. —'Proti koncu julija je bil na Smarting ski cesti izvršen roparski napad na krošnjarja Nikolo Ma-karja iz. Braslovč pri Metliki. Napadla sta ga dva neznanca, ga ppbila na tla in mu pobrala ves izkupiček dneva, okrog 5.700 dinarjev, poleg tega mu tudi vzela dva kosa manufak-turnega blaga. Ko se je Makar pobral, j(e stvar naznanil policiji, ki je napravila na roparje pravcati pogon, pa vse zaman. Preteklo nedeljo pa sp v neki gostilni v Trebnjem, postali ljudje pozorni na mlajšega postopača, ki je popival v družbi neke ženske. Opozorili so orožnike nanj, in ko j(e mož zvečer stopil na cesto, je pristopil k njemu orožnik in ga povabil s sebpj na postajo. -Tam so v njem spoznali Ivana Bakšeta iz Šmalčje vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem, ki ga oblastva že delj časa iščejo zaradi raznih vlomov in tatvin, pa tudi zaradi udeležbe pri napadu na Makarja. Po ropu na Šmartinski cesti je policija s pomočjo orožniških postaj na deželi uvtedla' skrbno poizvedovanje za obema storilcema. Sled je vodila najprej na Štajersko, in že v začetku avgusta so nekj(e v okolici Maribora iztaknili prvega izmed obeh pajdašev, nekega Maksa Kjoglerja, ki je na to izdal tovariša Bakšeta. Kakor so kazala vsa znamenja, se je Bakšo najprej umaknil za nekaj časa na Hrvatsko, potem se je klatil po Dolenjskem, mimogrede pa se ie oglasil tudi v Ljubljani. Tu se je seznanil z žensko, s katero je potem odšel na Dolenjsko in veseljačil okrog Trebnjega. Z njegovo aretacijo b(odo prišle najbrže še druge zanimivosti na dan. -o- I Lastovke so se poslovile Dobrepolje, 19. sept. — V ('soboto zjutraj,dne 17. t. m., se je nudil našim faranom nenavaden pojav. Kp so šli od jutranje sv. maše, so opazili na strehah cerkve, župnišča in šole ter na elektrovo'dih in telefonskih žicah ogromne jate lastovic, ki s.o se zbirale da odlete na jug. Qotovo jih je bilo več desettisočev. Naši najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi so kdaj zbirale lastpvice v naši dolini v tako velikanskem številu in. nas tako zgodaj zapustile. Očanci prerokujejo, da je to znak dolge in mrzle zime. strani š,e hodnike Stal za pešce, je 720.000 dinarjev. Poslopje ameriškega poslaništva v Pragi na Čehoslovaškem. Ob zadnji krizi se je na vrtu za poslopjem z vso naglico zgradilo zavetišče pred zračnimi bombami. Dh Franc Kimovec V sredo 21. septembra je ljubljanski stolni dekan Dr. Franc Kimovec slavil 60 letnico svojega rojstva. Dr. Kimovec .je poznan daleč po slovenskem kot pevski dirigent, glasbenik, skladatelj in pisatelj. Rojen je bil v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Marija Maistrova, %vdova po mnogim znanem slovenskem generalu Maistru. — V Sv. Heleni pri Mirni je umrl Anton Kordan, posestnik. -o- Slovesen jubilej V mesecu oktobru slavijo grafične, organizacije sedemdesetletnico svoje črne umetnosti. Ta jubilej bo praznovalo vse organizirano slovensko grafično delavstvo. Sedemde-|Setlet je minilo, odkar so se | zbrali tiskarji v Ljubljani in si I ustanovili svojo organizacijo, ki je,od leta do leta rastla, se razvijala in pridobivala na u-gledu. -o- V smrtnem strahu Svojevrsten doživljaj je imel neke noči policijski stražnik Anton Sikošek, ki je vršil služhp na železniškem mostu. Komaj nekaj metrov od levega dravskega brega, se mu je na mostu v bližini tira, kjer vozijo lokomotive iz kurilnice na glavni kolodvor, udrla de-yka. Sikpšek se je naenkrat po-greznil v nastalo odprtino in obvisel z nogama do pasu proti Dravi, z glavo pa blizu tračnic, po katerih se je bližala lokomotiva. V naslednjem trenutku se je Sikjošek z v^o silo pognal iz odprtine in skočil proti ograji in si tako rešil življenje. Zadela ga je pa stopnica lokomotive v nogo, poleg I lega ima zlomljeno rebro in močne notranje poškodbe. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Novi most V nedeljo 18. septembra je bil slovesno oddan prometu in blagoslovljen novi most v Pra-pi\otr(em v Selški dolini na Gorenjskem. Most je blagoslovil starološki dekan Mrak, ban dravske banovine Dr. Marko Natlačen je pa most slovesno izročil prometu. M,ost je 18 čevljev širok in ima na vsak) DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55_______ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20_______ 300 $10.00_______ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: $ 6.50___ $ 12.25___ $ 30.00.... $ 57.00_____ $112.50........2000 $167.50________3000 Lir: . 100 . 200" 500 1000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolrrjih: Za $ 5.00 pošljite —..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite ---------------$10.85 Za $25.00 pošljite ______________$26.00 Vsa pisma pobite na: JOHN JERICH 1849 We?i Cermak Road CHICAGO, ILL. •AMERTKANSKI SLOVENEC' Torek, 11. oktobra 1938 AmerikansM Slovenec roj in najstarejH slovenski < list v Ameriki. Ustanovljen leta I8M1 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po pravnikih. Izdaja in tieka: JEDINOST PUBLISHING GO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd.,Chicago „ Teltfom CANAL 5544 Naročnina« .$5.00 * 2.50 - 1.50 Za celo leto Za pol leta .. Za četrt, leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Z« celo teto ---$6.00 Za pol leta _3.00 Za četrt leta ___ 1.75 Posttrn&ttfa Številka___ 3c The first and the Oldest SZq««*« Newspaper in AmerUm, Established J.39&, Issued daily, except Sunday, Monday and th« day alter holiday«. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Cbieago Phone: CANAL 5544 Subscription} For one year - For half a year---- For three months-- _$5.00 _ 2.50 - JL-5C Chicago, Canada and Europe: For one year--$6,00 For half a year _ For three montha Single copy__ _ 3.00 -1.75 _ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —« Rokopisov uredništvo 'rte vrača. _ Entered as second class matter* November 10, 1925, at the post office at Chicsgo, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zunanja politika španskih komunistov kola Grškovič, bivši hrvatski duhovnik, je te dni jenjal izhajati kot dnevnik. Lastnik naznanja, da bo list od sedaj izhajal po trikrat na teden in sicer pod drugim novim imenom "Hrvatski Svijet". Urejeval ga bo odbor. Ako je v tem odboru še tudi bivši urednik GrškoviČ, poročilo ne omenja. Ukinjenje dnevnika se navaja iz razloga težkih razmer, ki tarejo ljudi v deželi. To je verjetno in bo gotovo • vzrok. Ampak sprememba imena tega lista s "Svijeta" v "Hrvatski Svijet", to je pa za vsakega Jugoslovana in celo Slovana precej značilno. Hrvati radi bratov Srbov niso bili nikoli vneti za jugoslovanstvo. Vedno so hoteli biti le trdi Hrvati in baš urednik Grškovič jih je zato večkrat karal. Zmagal ni, zmagal je odpor pri tem listu in gotovo radi miselnosti, od katere se nazadnje živi, je prišlo do spremembe. Značilno je to pa še zato, ker baš tiste dni je zadela nesrečna usoda brate Cehe na severu. Pa ne, da bi to tako vplivalo, da so od J. S. tako hitro smuknili pod novo zastavo H. S.? Slovanski duh, kje si?! Pred nekaj dnevi je izšla v Franciji knjiga pod naslovom "Revolucija" in protirevolucija v Španiji", ki( jo je napisal španski komunistični poslanec Maurin. Ta njegova knjiga je bila seveda najprej objavljena v španščini, zdaj pa je izšla tudi v francoščini. Knjiga naj bi bila v prvi vrsti nekaka propaganda za komunistično stvar, na Irugi strani pa podaja zanimivo stališče o mednarodni vlogi Španije, kakor si jo zamišljajo rdeči Španci. V tej svoji knjigi pravi poslanec Maurin, da vse zlo, ki ga trpi zdaj Španija, izhaja iz Francije in Anglije. Španija je — tako pravi Maurin — v prvi vrsti žrtev Anglije, zatem pa tudi Francije. Maurin seveda čisto po svoje razlaga, kako da sta ravno Anglija in Francija krivi tega španskega gorja irr pripominja, da bi Španijo mogla rešiti teh krutih posledic angleške in francoske zunanje politike samo zmaga "delavskega razreda", ali z drugimi besedami, nova komunistična revolucija. Druge rešitve po njegovem mnenju za Španijo ni. Maurin pa ni ostal v svoji knjigi samo pri tej trditvi, pač pa je podal tudi že nekak načrt, kako bi se vse to doseglo. Po njegovem mnenju je treba potegniti nekako diagonalo čez evropsko zemljepisno karto, in sicer od portugalske prestolnice Lisbone preko Barcelone do daljne Moskve. Ta diagonala, ali kakor bi to utegnili še imenovati ta os, naj bi spremenila vso evropsko politiko. Anglija in Francija, ti dve sovražnici proletarske Španije, naj bi onemogočili nek drugi blok, ki bi ga tvorile Portugalska, Španija, Italija, Nemčija in Rusija. Maurin priznava, da zazdaj še ne more računati na Portugalsko, Italijo in Nemčijo kot na "proletarske države". Sčasom pa bi se po njegovem mnenju to le dalo doseči. Zmagoslavna delavska revolucija v Španiji, ki naj bi bila nekaka kristaliza-cija "Iberijske socialistične unije", bi imela neposredno velike posledice in potrebe v mednarodni evropski politiki. Predvsem bi vplivala močno na one države, v katerih vlada fašizem. V teh državah bi takšna revolucija uničila vso fašistično podlago. Povzročila bi bolj ali manj hitro propad fašizma na Portugalskem, v Nemčiji in Italiji. Po njegovi zamisli bi bile v tem-komunističnem pasu Iberij-ska unija (Španija in Portugalska), Italija, Nemčija, Poljska in Sovjetska unija. Svet bi se tedaj znašel pred zgodovinskim dejstvom, ki bi bilo največje važnosti. Ko je tako poslanec Maurin razkril pravi cilj barcelonske zunanje politike, ki ji v ozadju brez dvoma stoji komunistična internacionala, nadaljuje, kako se Anglija in Francija z vsemi silami borita za to, da bi preprečili ustanovitev Iberijske unije. Toda tudi to ne bo zaleglo, — pravi Maurin — kajti iberijski proletariat bi imel močno zaščito v Sovjetski uniji in v velikem omenjenem novem komunističnem bloku, ki bi segal od Portugalske do sovjetske Azije. Ni dvoma, da takšnega mišljenja ni samo poslanec Maurin, pač pa vsa komunistična stranka, kajti Maurina imenujejo kar "usta španske komunistične stranke", kajti če on govori, smatrajo, kakbr da je spregovorila ta stranka. Iz njegovih besed se torej vidi, za kako veliki sovražnici španske republike smatrajo rdeči Španci Anglijo in Francijo. Iz tega dobi človek vtis, da ima vsa komunistična propaganda za obi^mbo "demokracije v Španiji samo ta namen, da bi Francija in Anglija še naprej podpirali Barcelono, ki pa bi se takoj, čim bi postali republikanci edini gospodarji v Španiji in jim ne bi pretila ni-kaka nevarnost pred nacionalisti, obrnila ravno proti tem pravim demokratičnim državam, Franciji in Angliji, da bi storili korak naprej k ustanovitvi komunistične Evrope. S tem namenom se tudi na vso moč prizadeva Komin-terna, da b^ izzvala ponovno krvavo vojno med narodi, ker se nadeja, da bi od njih imela največje koristi. G. Molek naš sosed, ki biva v rudeči Purgariji na za-padni strani mesta, piše te dni, da med nami ni vzroka za fašiste. Se strinjamo s sosedom. Ampak z njegovim tolmačenjem demokracije se pa ne strinjamo. Taka demokracija, kakor je nastopila v Španiji in Rusiji, nam pa pri najboljši volji ne diši, ker je takega značaja, da ni v njej nobene svobode za nikogar, ki ni z dušo in telesom vnet za Marksov evangelij. Za katoličane je bila Rusija in Španija prava klavnica. Kako naj se potem katoličani za tako klavnico navdušujemo? Kaj bote govorili in pisarili o demokraciji, ko je pri vas ni! Saj pri vaši jednoti noben rojak, če je slučajno cerkveni cekmošter, ne more biti niti voljen v urade vaše organizacije. Pa vi to imenujeto demokracijo ? G. Molek, več pameti kot to bi že morali imeti, da ne bi pričakovali, da bote nam take smeti prodajali za čisto zlato. Doslednost in logika, kje si? m®šm v^sawBiC* asagi i. bfc:. mm^Mm mIBfa Newyorski "Svijet", ki je izhajal dolga leta ,kot dnevnik v New Yorku in ga je urejeval bistri novinar Ni- SMRT SLOVENSKE PIONIRKE V MICHIGANU Ahmeek, Mich. Preteklo nedeljo 2. oktobra je kake dve milji od tukaj, na svoji farmi umrla dobro poznana slovenska žena in mati Mrs. Sunich, soproga rojaka Mr. Mike Sunicha, nekdanjega trgovca na Calumetu. Žena je bila že nekaj let bolj slabega zdravja,vendar nihče ni še pričakoval njene smrti, ki nas je zares vse, ki smo jo poznali, presenetila. Pokojna je dosegla lepo starost, 73 let. Doma je bila iz Bele Krajine, v okraju Črnomelj. V Ameriko in sicer na Calumet, Mich., je prišla že pred več kot petdesetimi leti. Poročila se je leta 1889. Kmalu potem, ko se je poročila, sta s soprogom v družbi Joseph Graheka, pričela trgovino z groserijo. P» smrti Mr. Joe Graheka, sta še sama več let vodila trgovino naprej, dokler si nista pred nekako 23. leti kupila farmo v bližini Ahmeeka in se preselila tja. Pokojna zapušča poleg že omenjenega soproga Mike tri sinove in štiri hčere. Najstarejši sin je doma, drugi, Mike, je uradnik National Metals Bank na Calumetu, dočim je mlajši sin John v Chicago, 111. Hčere pa so: Mary, poročena Sterni-Rha, Katarina, poročena Stu-kel, Agnes, poročena Sopcich in Josephine, poročena Bess- ner. Prve tri žive v Chicago, 111., četrta pa na Calumetu. Njeno truplo j;e bilo pripeljano k hčeri Mrs. Josephine Bessner na Calumet, odkoder se je v četrtek 6. oktobra vršil pogreb v e.erkev sv. Jožefa, od tam pa na Lake View pokopališče. — Naj pokojna počiva v božjem miru, številnim domačim in sorodnikom pa iskreno so-žalje. J. PAZITE NA SVOJO TEŽO Morda je večina ljudi, ki so v skrbeh za svojo težjo, pazijo na njo, ker si hočejo ohraniti lepo postavo. Veliko bolj važna pa je skrb za telesryo težo glede na srce. Prebitna teža daje preveč dela srcu. Ako je pa teža pod-normalna, je utripanje srca in krvotok bolj počasen, srce se v svojem obsegu zmanjša in tako je telp bolj podvrženo komplikacijam po manjših infekcijah in poškodbah; postanete pač, kakor se pravi, slab kirur-gični risk. Torej premalo teže tudi ni dobro. Srce povprečnega odrastlega človeka odvaja in dovaja približno šest kvort,ov krvi vsako minuto, ali 2000 galonov na dan. Nekcio je izračunal, da je pet milj žil za vsak funt masti. Iz tega je razvidno, koliko več mora srce delati za vsak nadaljni funt prebitne teže. — Prehrana je velike važnosti za srce. DESETA ALI OKTOBROV A ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Ta teden izide deseta ali okto-brova številka družinskega mesečnika "Novi Svet" Razposlana bo okrog 15. oktobra. Prinaša sledečo velezanimivo vsebino: "KATOLIŠKI KOMUNISTI" (uvodni članek); "PREGLED" (tekočih dogodkov); Ksaver Meško: "E V H A R I S T ICNI KONGRES V BUDIMPEŠTI" (zanimiv opis kongresa); Ivan Zupan: "KNJIGA NAŠEGA ŽIVLJENJA" (pesem); "HON. ADOLPH J. SABATH" (življenjepis); J. M. T.: "IZ NARAVE" (Cvet); J. M. Trunk: "PRIDOBIVANJE KAVČUKA" ; "SLOVENSKI PIJO-NIR" (Zgodovinsko opisovanje naselbin, družin in posameznikov); "KAJ SI STORIL?" (Pismo N. S. prijateljem); J. J.: "IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA" (Črtica); "NOVI SVET MOBILIZIRA!" (Kampanjski seznam); "DOM IN ZDRAVJE" (Razni nasveti); "ZA SMEH IN ZABAVO"; T. Br-dar: "VELIKA LJUBEZEN" (roman); "NAŠI NOVI USTA-NOVNIKI". "NOVI SVET" pridobiva od meseca do meseca širši krog prijateljev. Uredništvo prejema stotine pisem, ki govore o njem pohvalno. Iz vseh zveni o tem listu laskava govorica, da so z njim zelo zadovoljni in da jim je najboljši prijatelj v teh dolgih jesenskih večerih. Tudi vi ste potrebni ob večerih malo duhovnega razvedrila. Zakaj ne povabite k sebi "Novi Svet", ki1 ima vsakemu veliko za povedati v svojih temeljitih člankih in razpravah. S svojimi bogatimi nasveti in zanimivimi povestmi in črticami pa bo vas vodil skozi zanimive romantične dogodke ."Slovenski pijonir", ki izhaja v "Novem Svetu" pa bo vam predstavljal mesec za mesecem vaše stare znance in prijatelje, ki jih mogoče niste videli že deset, dvajset, trideset ali še več let. Morda ste že mislili, da jih ni več na svetu. V "Novem Svetu" pa bo marsikateri izmed teh stopil pred vas, morda vaš sošolec, prijatelj tovariš, ki sta bila morda pri enem in istem kamnu krščena. V novem svetu v Ameriki živi na tisoče in tisoče naših slovenskih rojakov, ki ne vedo eden za drugega. "Novi Svet" opisuje družine in posameznike iz naselbin in tu se sre-čavajo potom tiskane besede premnogi stari prijatelji. Stopite tudi vi med nje in razglejte se po "N. S." če ni tam tudi kaj vaših znancev in prijateljev. Naročite se na ta zanimivi mesečnik, ki stane samo $2.00 za celo leto. Premnogi ga naroče tudi svojim domačim v stari kraj za božično darilo, svojim staršem, bratom in sestram. Za stari kraj stane list ?3.00. Naročnino je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. Storite pa to čimprej e, predno pozabite! PRVA SVETOVNA RAZSTAVA Pravijo, da je prvi zamislil svetpvno razstavo Francoz Francois de Neufchateau, ki je leta 1798 kot minister revolucionarnega direktorija dal prirediti tak,o svetovno razstavo na Martovem polju v Parizu. Vendar njegova zamisel ni izvirna niti nova, marveč že stara. Že 300 let pred njim je tedanji francoski kralj Ludvik XI. leta 1470 dal izvesti načrt velike trgovske razstave. Tistega leta je francoski kralj velel sklicati vse znamenite francoske trgovce ter jim naročil, naj svojo robo in svoje izdelke pošljejo v London razkazovat, ne da bi pri vsem tem smeli prodati niti košček razstavljenega blaga. Francoski kralj je s tem hotel doseči samo to, da bi Londončani in drugi Angleži po tej razstavi spoznali, kaj prideluje in izdeluje Francija, da bi potem bila povečana francoska zunanja trgovina. Morska pot med Francijo in Anglijo pa je takrat bila sila nevarna. V prelivu je 'mrgolelo morskih razbojnikov ali gusarjev. Tako ni čuda, da sp ti gusarji več teh ladij, ki so vozile francosko blago v London zajeli in oplenili. Le en del za razstavo namenjenega blaga je res prišel v London. Toda tudi ta del ni prišel na razstavo, ker je padel v roke drugemu gusarju,ki se je imenoval Warwick. Ta mož je bil takrat u-pravnik angleške dežele. Kot tak je uvidel, da mora varovati angleško obrt in industrijo. Ker je videl, da bi francosko blago močno škodovalo angleškemu blagu, si ni vedel drugače pomagati, kakor da je vse blago zaplenil. Tako se je ponesrečil prvi poskus svetev-'3 razstave, kakršno si je leta 1470 zamislil francoski kralj Ludvik XI. Čeprav se torej tisti prvi poskus ni posrečil, vendar je Ludvik XI. ostal oče svetovnih razstav. Kakor na podlagi tega trde nekateri zgodovinarji, ta kralj v resnici ni bil nikak tiran in samosilnik, marveč reformator, ki je svojemu narodu le dobro želel. MORNARICA DOBI CELO DRUŽINO Springfield, Mass. — Družina Alex. S. Ross iz Amhursta bo d/obro založila mornarico Zed. držav z moštvom. Doslej so bili trije njeni sinovi v tej obrambni organizaciji, a zad-ijo sredo se je vpisal vanjo še četrti sin, 19 letni William. Oče pa pravi, da imajo isti načrt tudi trije mlajši sinovi, ko bodo dosti stari. ŠIRITE AMER. SLOVENCA V bli' Alb*31* Hitlerja pozna Little Falls, Minn. — žini tega mesta je rojak Petrič, ki lastuje farmo, časa svetovne vojne se je hajal v avstrijski armadi M 2» nase ne- se sedaj dobro spominja . kdanjega kaprola Adolfa lerja,sedanjega nemškega tatorja. Časnikarjem se J5^ razil o njem, da Hitler P"" ra* 0 £iotovo ne misli resno z3 , ašali lf Hiti** ve- ore vojne. Ko so ga vpr šne vrste človek da je jim je odgovoril: "Kaj «e ste kaj je kaprol? Kdo ^ ;/m, to vat"' ožetf' atelje' od kaprola kaj pričakp Poveljeval je osmim 1111 Jaz sem bil pa narednik strijski armadi in sem PoV l etui r -j val 40. možem, dostikrat ^ tudi Hitlerju dajal povelja- Prvorojenka Cleveland, O. — P" ni Mr. in Mrs. Joseph , bel, ki žive na East 61- s '.' Stri"11' s" se oglasile vile rojenica J'1 jifi prinesle zalo hčerko P1^01" jenkp. — Naše častitke! Bckser v bolnišnici vj Detroit, Mich. — boksar 23 letni Jimmy A iC,eiri t'e je slabo branil pred , rl1 ^ v četrtek 28. septet1'3' gjjo ga je črnec Toles s tolik0 ^ vrgel ob tla, da je obleZftodpe-zavesten in so ga mora'1 ^ je Jjati v bolnišnico, Wert0di' šele po preteku 11 ur iz nezavesti. Vendar Pa ?! p« jo zdravniki, da ne dega in se bo lahko še b "TARZAN NEUSTRAŠENI (59) \ strahu pred divjo zverino jo Mary bežala kolikor so jo nesle noge, le- \ inja jo je pa ubrala za njo ... _ Ravno ko je Tarzan stopil z nogo na umorjenega leva, da zažene v džunglo svoj zmagovalni krik, katerega se je priučil pri opicah, je zaslišal obupen krik, katerega je zagnala prestrašena Mary, Tarzan ni pgmišljal, naenkrat se j« obrnil in hitel proti kraju, odkoder jt prihajal obupen krik do smrti prestrašene Mary, ki je sedaj bežala pred lačno levinjo. Ni bilo lahko teči ponoči skozi džunglo, ker je bledi mesec le tu pa tam razsvetlil pot, vendar ji upala, da uteče pred napadajočo zverino. Ko se je čez par trenutkov ozrla, njej se je /.delo da teče že celo večnost, je videla, da jo je levinja s par skoki skoro dohitela. Daljava med njo in levinjo se je krajšala in že je mislila, da bo po njej. Zbrala je zadnje moči in se še z večjo silo pognala v beg, pri tem zadela v korenine drevesa in padla. močne korenine, da je padla. Z glavo je močno zadela ob tla, vendar si je želela, tla bi sc mogla dvigniti in si tako podaljšati življenje, toda padec Je bil prehud, ni mogla ustati. Naenkrat je začudil« na licu topel dih lc-vifljel Poroka Cleveland, O. — Preteklo soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Ann Berkopec. hčerka poznane družine Mr-in Mrs. Frank Berkopec z E. 74. ceste in Mr. John Muhič, sin Mr. in Mrs. Joseph Gregorich. — Obilo sreče v novem stanu. Vile rojenice So. Chicago, 111. — prev. j kratkim so se mudile v na® naselbini prijazne vile rpJe"!" ce, ki so obiskale družino Mr-in Mrs. Johna Lustika, Jr. J" jima prinesle v dar zdravega fantka. — Častitke! Smrt rojaka Broughton, Pa. — D"? oktobra je v bolnišnici v Pittsburgh u umrl tukajšnji rojak Jak,ob Šinkovec, v starosti 62 let. Zapušča ženo, sina in tri hčere. Pokojni je živel v Ameriki nad 30 let. Doma Jj bil v Volaski pri Poljanah nad Škof j o Loko na Gorenjskem. Naval na večerni šoli Cleveland, O. — V državljansko šolo, ki se poučuje dvorani javne knjižnice na • cesti in St. Clair Ave. J priglasilo kar 242 učencev « učenk, moških in ženskih, skoro ne morejo vsi ob en imeti ppuka, zato bo pouk državljanstvu najbrže dvak* na teden. . S -5' jte, 11. oktobra 1938 'AMERIKANSK! SLOVENEC' Stran 8 Nedeljski kotieek J. M. Trunk. TRETJA NEDELJA V OKTOBRU , Pravica Tvoja kakor največ-f sodbe Tvoje veliki va-lovi" (Ps. 35, 7). 2 nekim skrivnostnim stra-moraš premotriti sodbe Ne, saj jih nikoli ne boš do-Pa se ti zopet ni, treba !'av nič bati, da bi te Bog sodil Jetrdo ali celo krivično, da bi odmeril preveč ali premalo. Mje sodijo lahko krivično, Jti polni so krivice in pogo-*a>* nespametni. Kadar sodi ^ ni tako. "Sodbe Gospodo-zgolj resnica, pravične so Soed, 18, 19). Kdo sodi? ' neskončno modri, sveti in Bog, zato morajo biti i(i n3egoye sodbe modre, svete W'avicne, kakor sodnik sam. treba, da teh sodb kdo opra- Ki ,lcuie. najmanj potrebujejo ka-a opravičevanja leg. >■ Da od tvoje so pravične, boš en- k JSp0znal tudi ti jasneje ko 1 dan. stran: bat Sojen boš namreč edi-delih, natanko stro ■ ^kor zahteva najbolj gl zakon. Z mero, s katero 5 »tvojih —-»•MgBSS si ti Bogu meril v življenju, se bo tebi odmerilo. Mera bo na obeh straneh enaka, toraj brez pogojno pravična in povsem pravilna. Razlika bo le, da bo dobrotljivost božja prekosila tako hudobijo, kakor tudi vsako dobrotljivost ljudi. Dan sodbe ne bo imel zavrženega, ki bi odkrito ne pripoznal z Davidom: "Pravičen si, o Gospod, in raven v sodbah svojih" (Ps. 118, 137). Na vekov veke ostane nedotakljiva resnica, da more tvoja poguba priti edinole od tebe samega. "Lastna poguba si, Izrael, le pri meni je pomoč za te"■ (Ozea, 13, 9). Bog "noče smrti grešnikove" (Ezeh. 33, 11). Grešnik sam hoče biti obsojen, on sam zahteva obsodbo, Bog ga obsodi, pa izpolni le njegovo zahtevo, da ga obsodi strašno. Čemu se bati, ko je sodba v tvojih l^kah? Imej več strahu pred samim seboj, sodba božja je sicer skrivnostna, ampak bo povsem pravična. Sam si jo pripraviš. DVA POGLAVARJA Poglavarja dveh indijanskih rodov, ki sta ste pozdravila ob neki prireditvi Indijancev v Miami, Fla. i IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Žele zna ruda v Istri V riadnjih dVeh letih S° rU" j^i Preiskali skoraj že vso l ^a bi spravili na dan vse lk![Stvo njenega premoga. »a^0 so premog zasledili krajih in je le še vpra-Hri °aSa in rentabilnosti, ali K ai £a bodo pričeli kopati jiJj*1 revirjih. Medtem je "C a Premo£a v raških že močno na-Sploatacijo in namera-"io rUcl ratkem pričeti z grad- naprav. Kakor ; Sata 80 ležišča rude ze" iz Ruda sama je limo- ^olis se pridobiva J 9 zelezo. Vtisom Mussolinijeve-Sa obiska j 8e vedno pod vtisom, , .'laPravil nanj obisk »v niJa. Ogromi T, Je priliki zvon sv. Justa z umetniškim podstavkom. Posebno pozornost pa je Mussolini posvetil delavskim okrajem Tržiču, Miljam in tovarnam ter je z delavci v teh tovarnah stopil v najtesnejše stike. -o-- Ljudsko gibanje Kakor v vseh italijanskih pokrajinah, tabo se tudi v Julijski Krajini opaža počasno zboljšanje ljudskega gibanja. Posebno je pažnje vredno ne samo zboljšano stanje na kmetih, ampak tudi v mestih in posebno v tržaški pokrajini. V prvih sedmih mesecih je bil,o v Julijski Krajini in Zadru registriranih 12.013 rojstev, od katerih odpade 3.617 na tržaško provinco. V isti dobi preteklega leta je bilo samo 11.033 ipjstev in 3.311 v trž. pokrajini. V 1. 1936 pa je bilo 10.813 in 3.237 rpjstev. Italijanski listi pa omenjajo, da število porok nikakor ne sledi v vsaj približnem razmerju številu rojstev. V istih dobah je bil pri porokah zabeležen celo padec. -o- Načrti ob Reki V zvezi z rek,o Reko je krožilo po vojni več različnih načrtov, a doslej ni bilo v zvezi s tem skoraj nič storjenega. Prvi in naj obširnejši načrt je predvideval zajezitev Reke in zgradbo velikanskega jeza in elektrarne. S tem bi se stvorilo v vsej dplini Reke veliko umetno jezero ki bi služilo kot rezervoar za vodov.od, ki bi bil napeljan po večjem delu Istre. Toda ta načrt in misel sta kmalu splahnela. Namesto vsega je bil zgrajen ob vodi pod postajo Gornje Ležeče vodovod, ki črpa vodo za železnico. Zdaj pa govore, da bodo zre-gulirali strugo reke, ki naj bi jo razširili in poglpbili. R,es se je tudi pojavilo ob vodi več zemljemercev, ki merijo in rišejo, a ne ve se točno še, kaj bo iz tega. -o- Obsojen Pred spdiščem v Pontablju se je moral zagovarjati 28 letni Lojze Debeljak iz bližnjih Ukev. Debeljak je bil rojen na Dunaju, a je italijanski državljan.Zadnje dve leti je po daljšem bivanju v Ukvah preživel v Avstriji. Pred mesecem se je vrnil domov, a na meji so ga takoj prijeli in od,vedli v pontabeljske zapore. Obtožili so ga, da se je sredi leta 1936 brez potnega lista odpravil čez mejo. Obsojen je bil na tri mesece zapora 2000 denarne kazni in poravnavo sodnih stroškov. Smrtna nesreča V Dutovljah na Krasu se je pripetila huda nesreča. Neki tovorni avto je na poti v Trst sredi vasi podrl na tla 39 letnega Rudolfa Filipiča, ki se je prav tedaj s kolesom odpravil z doma po opravkih. Nesrečni Filipič je dobil smrtno nevarne poškodbe na glavi in so ga morali takoj prepeljati v tržaško bolnišnico. Zdravniki so dognali, da si je prebil lobanjo. Ž,e nekaj ur po nesreči je ppdlegel poškodbi. --o- Črne srajce - P,o zadnjih uradnih podatkih je v Italiji 774.000 oboroženih NAVAL NA PLINSKE MASKE It; ter' It! 000 ne priprave sprejem sam, •]e je udeležilo do Iudi, sta predmet c> ch ?°Vor°v Tržačanov, lil^ •ih do*odki' ki si" is '^j^ajp javnost, ne za-? Po S*/ Ob tej priliki Storilo ? kaj vse se lubjem v tu Pod Italijo in Itlf'iih i", asu- Številna de-J? le dni Mussolini za-• KJl 1>a Zanje udaril te-slilc0 dajejo šele pra-ll)i Tako je Mus- Hn'l.v'1 temeljni kamen v»iif' V>'A "Fašistič-* u' dalje je \ ] !Je' okro« katerih V' ' bo , cela delavska «os; ob , Slla im» "Aquili- r^^Stil; navzočnosti v »ZTth dv(> l;id-'' - h vJU "Fode" in čme srajce ,JU Podarile ob tej >0 ini k H0| SiSt£ Dl "K. Ob zadnjem napetem položaju ko bile v evropskih državah plinske ma-ike predmet, po katerem je bilo največ povpraševanja. Slika kaže, ko se dekletom v neki londonski šoli daje pouk, kako uporabljati to "Jepotilno sredstvo". • * črnih srajc. Ta armada je razdeljena v 14 regionalnih pod-poveljstev. V šesto tako pod-poveljstvo, ki ima svoj sedež v Trstu, je včlanjena Julijska krajina. Tržaška cona je po številu članstva predzadnja in šteje nekaj nad 28 tisoč črno-sr a j črnko v. -o- KRATKE NOVICE Zaradi bega čez mejo je bil pred kratkim aretiran 27 letni Ludvik Bedenk s Cerklanske-ga. Prepeljali so ga v gpriške zapore. Proces proti njemu bo koncem septembra. Novo cerkev so blagoslovili na Boljunskem polju 28. avgusta. Sveip mašo je imel škofovski odposlanec iz Trsta, a med sveto mašo je pel škeddnjski pevski zbor iz predmestja Trsta. Otvoritev je bila zelo svečana, zlasti konec, ko je škofov odposlanec intoniral v domačem jeziku pesem "Povsod Hoga", ko ni niti eno oko ostalo suho. Vsa cerkev je pela za njim in pesem parkrat ponovila. Na tržaški ranžirni postaji je vlak povozil 39 letnega ladijskega natakarja Lpjza Faviča. Nesreča se je pripetila povsem neopaženo. Truplo nesrečnega moža s.o našli šele naslednje 'utro. Kolesa stroja so mu popolnoma zdrobila lobanjo. Novi tržaški predor bodo, kakor napovedujejo, pričeli graditi bržkone že v kratkem. Na trgu sena bo vhod v predor, ki bo dolg 660 metrov. Predor bp zgrajen v obliki krivulje pod Mombeljem do Sv. Marije Magdalene, kjer bodo blizu pokopališč pri Sv. Ani pred njegovim izhodom uredili večji trg. V nedeljo 25. septembra se je vršila po vsej Julijski Krajini proslava trgatve, ki nosi ime "Praznik grpzdja". Po vsej Julijski Krajini so vršile fašistične organizacije priprave za ta praznik, ki se je zlasti v Gorici praznoval precej svečano z razstavo in pa z razdelitvijo nagrad odlikovanim vinogradnikom. Poleg tega se je vršila v mestu ppvorka z alegoričnimi vozovi. Mladinske počitniške kolonije je tudi letos organizirala j fašistična mladinska organizacija. Kakor poročajo listi, so poslali v goriški pokrajini letos okreg 5000 otrok v planinska, obmorska in druga mladinska taborišča in kolonije. Za vsako skupino so počitnice v kolonijah trajale povprečno po 4 tedne. V prvih dneh septembra so se zaključile. Dve nesreči z razstrelivom sta se pripetili, in sicer ena pri Nabrežini v Dolnji Otlici, ko je pri eksploziji mine našel smrt 52 letni delavec Josip Vidmar, zaposlen pri gradnji vodovoda; ter pri Kostanjevici na Krasu, ko je 13 letni Stanislav Oretič zadsobil lažje poškodbe zaradi eksplozije vojnega ostanka. * V Zadru je bil imenovan novi nnestni svet. V njem so poleg drugih Anton Zeravšek kot zastopnik industrijskih podjetnikov, Josip Marušič za trgovske nameščence in Josip Kro-nja kot zastopnik industrijskih delavcev. -o- VESTI IZ SLOVENSKE KOROŠKE Ppgorelo je gospodarsko poslopje pri Kura tu v Žitari vasi. Škpda je okroglo 3000 mark, ogenj je povzročila naj-brže iskra iz mimovozečege podjunskega vlaka. Poročila sta se mizarski mojster Podjerbergom France Ko-vačič in hčerka slikarja iz Lipe Terezija Florjančič. V Celovcu sta sklenila zakon uslužbenec tvrdke Zuzzi Rasto Kanale in Poldka Knap od Sv. Jurija na Vinogradih. V Beljaku je umrl zdravnik dr. Kretner, velik prijatelj koroških Slovencev. Rajni je bil rodom iz zgornje dravske doline in je nad 30 let služil s svojim zdravniškim znanjem mestu in slovenski okolici. Še v septembru se izvede v vsej državi štetje sadnih dreves, da se ugotovi letošnja sadna letina. Pri vožnji lesa se je ponesrečila 55 letna Ana Wedenik iz Svetne vesi. Voz jo je priprl ob hišno steno, pri čemer je zadpbila hude notranje poškodbe. V Zabrdi pri Radišah je umrla 38 letna Amalija Rutnik p. Koračeva. Rajna je bila iz zavedne slovenske družine. Pri Apačah so začeli graditi veliko električno centralo, ki bo proizvajala tok za vso ok'x lico med Rožem in Podjuno. Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški caso- TO IN ONO IZ DOMOVINE Žerjav ga je udaril Pri razkladanju strojnih koles z vagona na mariborskem kolodvoru se je pripetila huda nesreča. Dvigalni žerjav, s katerim so dvigali težke predmete in jih spuščali z vagona na tla, je udaril po j*Iavi delavca Jožefa Cvahte s t(oliko silo, da je pri priči padel nezavesten na tla. Počila mu je lobanja in 5)0 ga nemudoma odpeljali v bolnico. šnjo smrt. Obdolžba Ljubljanska policija je aretirala opekarniškega delavca Vilka Dularja, ki je bil zaposlen na viški opekarni, o katerem govorijo, da je kriv smrti delavke Milke Kovačeve, katera se je zastrupila. Dular se je namreč pred dekletom in njenimi sorodniki izdajal za ravnatelja opekarne na Viču z mesečnp plačo 3000 dinarjev. Dekle mu je verjela, a ko je zaznala da je le navaden delavec, se je zastrupila. Cerkev obnavljajo Cerkvico sv. Miklavža na Miklavškem hribu nad Celjem, so začeii nedavno temeljito obnavljati. Namestili so novo o-strešje, napravili novo streho in odstranili omet. Cerkvica namreč od zunaj ne bo več imela ometa, ampak bodo ka-meniti zid povezali s cementom. Prenovili bodo tudi notranjost cerkvice in nabavili še dva zvona, da bo tako cerkvica imela zopet tri zvonove, kakor pred vojno. --o- Eden se utopil, drugega ubila skala V Novi gori pri Krškem se je nedavno zgodilo, da je v bližnji mlaki, ki ie oddaljena komaj trideset korakov od Sršenove hiše utonil dveletni sinček Edvard. Med pripravljanjem obeda se je izmuznil od matere in jo ubral proti mlaki, v kateri je utonil. Našel ga je 13. letni Alojzij Žni-deršič iz Nove gore. — Istega dne se je v Novi gori smrtnjo ponesrečil 10 letni sin posestnika Kerina, ko sta z očetom v domači hosti nabirala suh-Ijad. Fantek se je podal med grmovjem na ogromno skalo, ki se je premakni a. Otrok je padel vznak, skala,' težka do 1000 funtov, pa se je prevalila nanj, da mu je zdrobilo prsni koš in povzročilo takoj- Pod vlak Pod potniški vlak, ki prihaja iz Vrhnike v Ljubljano, se je vrgel 18 letni mehaniški pomočnik Josip Jakopil, ki je bil zaposlen pri Mojstru Kopaču v Ljubljani. Fant je bil rojen v Ljubljani, pristojen pa v Ptuj. Bil je brez staršev in pripuščen popolnoma sam sebi. Ni znano kaj ga je gnalo v tako žalpsten konec. -o- Gospodarjev les je prodajal Posestnik Franc Kranjc iz Male Mislinje je nekega dne opazil, da mu izginja iz gozda les. Začel je slučaj zasledovati in ni trajalo dolgo, ko je ugotovil, da mu les prodaja njegov lastni hlapec, 24 letni Lenart Ločnikar. Ločnikar je služil pri Kranjcu pet let in užival popolno gospodarjevo zaupanje, katerega je pa hudobno izrabljal. Kranj c ima do 4000 din škode. -o- Eksplozija smodnika Ko je 33 letni delavec Feliks Osmok iz Kokre, ki je zaposlen v kamnolomu gradbenega podjetja Slavca iz Kranja nabil mino v kamnolomu, ie smodnik predčasno eksplodiral, da se Osmok ni mogel več umakniti. Večja skala mu je padla na nogo in mu io zdrobila. -o- Pod ključem Nedavno je bilo vlomljeno v tanovanje Kristine Perčičeve v Celju, odkoder je izginilo 5.700 dinarjev gotpvinc in nekaj drugih stvari. Policija je skrbno poizvedovala in čez nekaj časa prijela 42 letno delavko Marijo K., iz Celja, ki je po dolgem izpraševanju končno priznala vlom, pa izjavila, da je vzela samo 1,200 dinarjev. Denar je že zapravila. Težka nezgoda Do težke nezgode je prišlo na Vrhniki, kjer so postavljali drogove za električno napeljavo. Pri tem delu je delal tudi 19 letni delavec Jože Dolinar iz Smrečja. Na Jožeta je med delom padel težak drog in ga hudo pretrl čez prsni koš, da so ga morali odpeljati v bolnico v Ljubljano. --o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala C« S OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9, zjutraj do 8:30 zvečer. 1 Zanesljivo — moderno -ZOBOZDRAVNIŠTVO zmerno DR. JAMES W. M ALLY -:- SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO _______———■ 300 svetih maš letno v življenju in po snirti, so deležni člani "Masne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA : i za afriške misijonc, 3Q24 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. Naznanilo in zahvala Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so dne 15. septembra po dolgi bolezni v Gospodu mirno zaspali, v starosti 87 let, naša ljuba mamica Ana Florjančič (ROJENA HEGLAR). Rojeni so bili v vasi Se!a, fara Mirna peč. Prišli so v Ameriko pred 26 leti kot vdova k svojim otrokom. Pred 16 leti jih je mrtvoud zadel po desni strani, umrli pa so na posledicah raka na obrazu. Pogreb se je vršil dne 18. sept. iz cerkve sv. Trojice. Spadali so k društvu Krščanskim mater. Zahvaljujemo se v prvi vrsti g. župniku Rev. Victor Roguij za pogrebne obrede. Bog plačaj za njihovo skrb in trud za časa dolge bolezni; vsaki prvi petek v mesecu so jih prišli spovedat :n obhajat na dom. Zahvaljujemo se članicam društva Krščanskih mater, ki so prišle kropit, molit in ki so nosile in spremljals mater k zadnjemu počitku. Zahvaljujem se pogrebniku g. John Je-lencu za točno in obzirno postrežbo. Moja želja je bila, da jih ne vzame iz hiše in res jih je pripravil za mrtvaški oder kar doma. Tudi koronerja je preskrbel na dom. Za njegov požrtvovalni trud se mu Drav srčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali za sv. maše in cvetlice. Bog placa] Mrs. Mary Hudaj, ki je čula celo noč pri materi. Bog plačaj vsem, ki so prišli kropit in vsem, kateri so se udeležili pogrega. Bog plačaj vsem, ki so dali avtomobile na razpolago in vsem, kateri so na eni ali drugi način nam stali na strani. Vam pa, ljuba mamica, želimo počitek v miru božjem, naj Vam sveti večna luč in na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: ____ „ LUCIJA GREGORČIČ. FRANCES MAROLT, licsre; ANTON FLORJANČIČ, sin; v starem kraju MARY FLORJANČIČ, h«; IVAN in JOŽEF FLORJANČIČ, sinova; vsi poročeni. Milwaukee, Wis.. 6. oktobra lf>38. ' Stran 4 ^ •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 11. oktobra 1938. fwwwwwwmwwmwwwwwmwwmwwmwwmwmwmmwwwwwwwwwmwmmww9wmwwwww0mmmwwwwmmwwmmwmwwwww9wm.-Haasa tako močno v glavo, da bi skoraj umrl. Kmetov spremljevalec, ki se je nekaj spoznal na rudnine, je dvignil kanlen in v njem odkril bakren zaklad, ki se je ž,e dolgo skrival na tem kraju. Še danes visi v cerkvici v Ro-raasu stara slika, ki predstavlja nenavaden lov na severne jelene. Mestece samo obstoji iz samih lesenih hišic in l stanovanjem, higijeno, in _v£j® t;o bi se m-n-alo uporabljati 1« pri posameznikih, ker le P°f" meznikom bi se mogle zboljsa-ti biološke sile. Pri volji se lahko vpliva masno, celi naro i n. pr. so prestopili v krsca11 stvo, pri biologiji le bolj P0®4' mezno. Osepnice se morejo slaviti le posameznikom, ne ^ veštvu. Kako bi ti natural*« to sfiksali, v tem je pertinentno vprašanje. Ali bodo opirali, kakor pri .kirurgiji, ni^1' cinirali, kakor pri živčnih Jeznih, vakcinirali, kakor P« nalezljivih boleznih, vsevprek rezali, kakor že morda zdaj nekako to robo opravljajo Prl slaboumnih?? Fantje se stepe- jo radi deklet. Kakšna cena-Biloške sile, in le te sile "delu' fant® ak jejo". Kaj storiti? Pn bi kak nož še opravil, amPa^ tudi dekleta imajo biološke -le. Kako tam? , , Kam pridete, ko potiskuje človeka v džungl, in ga te iz džungla rešiti? P1^3 hoc* iz- znanost čl* Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. [ Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- > vanja. . . . . . ,. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim | rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja ! enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ( vsak član in članica. i Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. | S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali člani-i ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsalci slovenski naselbini v Združenih držarah bi moralo biti j društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, t spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba | je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila | in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR", 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. med znanosti je, da dožene resnico pri bistvu veštva. Ako je tu pomota i neznanost, je vse le velika P mota. -o-- BEG PRED KAČAMI Iz Surabaje v Holandski J diji poročajo, da je prebival*5 malega otoka Tenga v Ban škem morju naslovilo na ho < ske kolonialne oblasti da bi se smelo preseliti na P nik "Bond", ki je nasedel na ^ v bližini otoka. Oblasti so P^ šnji ugodile in otok Tenga Je tedaj neobljuden. ge Vsi prebivalci, 248 duš, namreč nastanili na dobro o j ki J njenem nasedlem broau, ^ kot bivališče neprimerno nejši nego njih prejšnje P1, tivne koče na otoku. Otoča'11 ^ so pobegnili s Tenga zavol.l° ga, ker se je tam pojavilo 0 ^ strupenih kač, da so bili J prestani smrtni nevarnosti- Oglasi v AmeriUanS^ Slovencu imajo vedn« f Učite se angleščine iz Dr. Kernovcga ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: ■ w Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinoii Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAK ^ ima posebno poglavlje o a m«*1 jj glcščinl. Slovar je priredil in ' ^ znani profesor J. Mulaček, ^ je 2gS več let v Ameriki. — Knjiga strani. CENA: $1-50 Trdovezan v platno Broširan mehko Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago. $125