Leto LXXHI, it. 66 * - Ph Po»tgcbBhi bai bezahlt IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis • Cena L 2 UreduiStvo in oprava: L.ubljana Kopitarjeva 6. 'telefon 23-61—13-64. Mesočna naročnina 32 lir. — Cek raj. Ljubljana 10.6j0 ta naročnino ln '.0.394 ta Inserate. Izključno ta-»topstvo ta oglase lt Italije in Inozemstva: UPI S. A. Milano. Eo - opleov ne vračamo- SLOVENEC 9BE3BHBBB3 Gesteigerter feindlicher Druck im Osten und Westen Verstarkte feindliche Durcbbruchsvcrsuclie zvvischen Plattensee und Donau — In Obcrschlesien vvurde die ncu aufgebautc Front behauptet _ In Bingen dauern dic Strassenkiimpfe an — Heftiger Feindangriff auf Mainz DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 22. Miirz. Das Oberkomando der Wer-niacht gibt bekannt: lu U n g a r n warf der Feiud weitere schnelK \ erbaude in den KampI und verstiirkte seiue Durchbruchsversuche an der gcsamtcn Front zvvischen Plattensee und Donau. Wcstlich des Sar-wiz - Kanals, beiderseits S t u h I -vveissenburg und V a r p a I o i a . sowic nordlich Tata \vurdeu die An-gritllo der Sovvjets vor unseren Linien zum Stehen gebracht oder durch Gegenangriffe zuriickgevvorfen. Die Bolschevvisten vcrloreu erneut 73 Panzer. An der slowakischen Gebirgs-Iront vvieseu unsere Truppeu siidlich K e u s c h I anhaltendc starke Angrilfe der Sovvjets in riickvv itriigeu Stiitzpuuiitcn. In Oberschlesion liess die An-grilfstaiigkcit des Feindes gegeniiber der V erlagen nach. Beiderseits N c u s t a d t uud ostlich Zicgcnhals fiihrten unsere Gegenangrille zu Stellungsver-besserungen. Die ucu aulgehaute Front vvurde gegen zahlreiche binzciuangriife der Bolsehevvisten behauptet. Von der Front zvvischen R i e s c n g c-b i rg e und Stettiner Hali werdcn nur s u d l i c h F r a u k I u r t an der Oder erfolglose Aulklarungsvorslbssc des Gegners gemeldet. Die Abvvehrschlacht nn der D u n z i -g e r B u c h t nahm unter beiderseits hohen Verlusten weiter an Heftigkeit zu. In Westpreussen dehnte der Feind seine Angriffe auch aul den Raum bei-derseit Hohensteiu aus In srhwe-ren Kiimpfen wurde der Durchbruch aul (i ot e n h a f c n und D a n z i g nach Abschuss von 4!) Sowjetspanzerti bei geringen Geliindevorlust vviederum vorhindret-IJnsere Truppen in Frischen Haff hieltcn. von eigenen Secstrcitkraftcn un-terstiltz. den ununterbroihenen An-strnm des vielfarhs Ubcrlegeuen Gegners stand und vernichteten orneui 36 Panzer-Unsere Kurlnnd-Kampfer viereitcl-ten noch gestern den beiderseits Frauenbarg unter hochsten Mnnl-tionsaufvvand erstrebten Durchbruch der Bolschevvisten. Nordwestlich Dob-1 e n nngreifende Sovvjets vvurden in Ilnuptkampffeld aufgefangen. Ani M i 11 c 1 r h e i n halt der starke Druck der Amerikaner nach Norden vor allein ostlich Bonn an. Ihre Versuche, dem Ubergang iiber die nn-tcrc S i c g zu crzvvingcn, seheiterten jedoc.h im Abvvehrfeuer aller Waffen. Auch ostlich Konigsvvintcr und II o n n c f blieben die angreifenden ninerikanisehen Bataillone nach der Einnnhnie cinigcr Ortschnften in unseren Feuer liegen. In Bingen dauern die heftigen Strassenkampfe an. Unsere Sicherungen in Rhcin-Hessen haben sich nach Abschuss | von zahlreichen Panzern von der Sel/, auf den Briickcnkofp Mainz zuriick-gekiimpft, den der Feind seit gestern heftig angrcift. Bei Oppenheim vvurden feindliche Panzerspitzen ver-nichtet. In Worms vvird erbittert ge-kiimplt. Siidlich davon ist der Geg.icr in der Raum Frankenthal vorge-stossen, blieb dnnn aber vor neu nuf-gchauten Stellungen liegen. In der mittleren R h e i r. p f n 1 z haben sich die Kampfe nn den Ost-rand der Hardt bei Bad Diirk-heim und Neu stadt an der Wein-strnsse verlagert. Weiter siidvvestlich sthen unsere ans der Snarpfalz zuriickgefiihrton Verbiinde in Kampfen mit dem nus dem Raum beiderseits Kniserlautern nach Siiden dran-genden Gegner. Im Knmpfabschnitt von \\c i ssen b u r g im E 1 s a s s scheiterten die Diirc.hbruchsversnche der 7. nmeriknnischen Armee in unseren WestbelVslignnf;en. In der Rheinpfalz haben unsere Truppen gestern 69 Pan-zcrfahrzcugc vernichtet. In Mittel-Italien blieben fcind-liche Vorstosse an der Ligurischen Kiiste siidlich Massa erfolges. Im Etruskischen Apenin danert dic lebhafte beiderseitige Aufklarungs-tiitigkcit an. Aus dem Kampfraum B i h a č in Wesf-Kroatien vverden heftige Kampfe mit Banden gemieldet, die von Siiden her angreifen. Dic Berge im Gebiet siidlich Sarajevo vverden von Feind gesaubcrt. Bei starker feindlicher Lufttatigkcit iiber dem Reichsgebiet vvurden am Tage neben Bremen u. Plauen besonders Orte im Rheinlnnd, Westfalen u. in Siidostdeut sc lila nd betroffen. Durch britisehe Ter-rornngriffe in der Nacht entstanden Schiiden vor allem im Hamburg. Sclivviichere Verbande vverfen Bomben auf Berlin. Luftverteidigungskriifte brachten nach bisherigen Meldnngcn 46 meist viermotorige Bomber zum Absturz. Stopnjevan sovražni pritisk na vzhodu in zahodu Ojačeni sovražni predorni poskusi med Blatnim jezerom in Donavo — V gornji Šleziji smo obdržali novo zgrajeno bojišče — V Bingenu sc nadaljujejo poulični boji — Silovit sovražni napad na Mainz Fiihrerjev glavni stan, 22. marca DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Madžarskem jo vrgel sovražnik v boj nadaljnje hitre oddelke ter ojačil svoje probojne poskuse na vsem bojišču med Blatnim jezerom in Donavo. Zahodno od prekopa Sar vi z. na obeh straneh Szekes-fehervarja in Varpaloto ter severno od Tate smo zaustavili sovjetske napade pred našimi črtami ali pa pa smo jih vrgli s protinapadom nazaj. Boljševiki so ponovno izgubili 73 oklepnikov. Na Slovaškem gorskem bojišču so odbile našo čete južno od B a n s k c Bistrice se nadaljujoče močne sovjetsko napade ob oporiščih v zaledju. V gornji Šleziji je popustilo sovražno napadalno delovanje v primeri s prejšnjimi dnevi. Na obeh straneh N e u s t ad ta in vzhodno od Z i e g c n-h a 1 s a sino z lastnimi protinapadi izboljšali postojanke. Novo zgrajeno bojišče smo obdržali kljub številnim bolj-ševiškim posameznim napadom. Z bojišča med Riesengehir-g o m in zalivom Stettiner Hal! javljajo sani« južno od F o rs ta in severno od Frankfurta ob Odri o brezuspešnih nasprotnikovih izvidniških sunkih. Obrambna bitka ob G d a n s k c m zalivu je postala z obojestranskimi visokimi izgubami še silovltejša. V z a -hodni Prusiji je razširil sovražnik svoje napade tudi na področje na obeh straneh Ilohensteina. V težkih bojih smo ob majhni izgubi ozemlja in uničenju 49 sovjetskih oklepnikov zopet preprečili predor do Gotenhafena in Da n z i g a. Naše čete v zalivu Frisehes Haff so vzdržale s podporo lastnih pomorskih sil neprestani naval precej močnejšega nasprotnika ter uničilo ponovno 36 oklepnikov. Naši kurlandski borci so preprečili tudi včeraj namernvani boljševiški predor na nbeh straneh Frauenburga, ki je bil izveden i največjo uporabo streliva. Ševernozahodno od Doblen« iiapadojoče Sovjcle smo prestregli na glavnem bojišču. Ob srednjem Renu se nada- Na zahodu premikalni, na vzhodu pozicijski boji Berlin, 22. marca. Nasprotnik skuša z vsemi sredstvi razširili svoje mostišče vzhodno od Reniagena, da bi dobil s tem primerno osnovo za vetje boje. V ponedeljek je napadel istočasno proti severu, vzhodu in jugu. Ko je po majhnih pričet-nih uspehih obležal v nemškem ognju, je osredotočil v torok svoje pehotne in oklepniSke oddelke, ki so jih podpirali nizko leteči letalci, v prebojni poskus proti severu. Na obeh straneh avtomobilske ceste skušajo Amerikanci doseči izstop iz pogorja Sieben ter doseči ravnino pred Siego, da bi imeli oklepniki večjo možnost premikanja. Vendar so dosegli samo omejene vdore na črti Oberkassel— Oberpleiss. Vsled nemških protinapadov ni mogel sovražnik izrabili teh prednosti. Istočasni razbremenjevalni lunki proti vzhodu vsled učinka nemškega topniškega ognja sploh niso prišli do veljavo. Tudi proti jugu je nasprotnik le nepomembno napredoval. Sovražne divizije so nadalje zajezene na sedaj 28 km širokem in 10 km globokem mostišču. V Pfalškem gorskem ozemlju pa se je posrečilo Severnoameriikaneem. potem ko so premagali prehod preko Nahe. prodreti iz področja Kreuznarha z močnimi silami v obliki pahljače proli vzhodu, jugovzhodu in jugu. Oklepniški klini so usmerjeni proti kolenu Rena med Binge-nom in Wormsom ler proti jugu proti Pfalškemu gozdu. Vsled teh globokih vdorov je bojišče močno razčlenjeno- Medlem ko izvajajo nemške čele protisunko proti sovražnim ostem, sc nahajajo v globini med posameznimi klini Se nemške silo, ki ogrožajo bok in hrbet naprej potisnjenih oklepniških oddelkov ter napadajo sledeče sovražne oddelke. Kljub vsem naporom je lahko nasprotnik nadaljeval 6 svojimi premiki. Njegove osti so vdrle sicer v Bingen in Kaiserslautern, toda zapadno od Kaiserslauterna ni mogel več naprej. Tu poteka bojišče še močno v smeri nazaj proli severu. Na jugu Plalza so se ustavili sovražni sunki pred nemškimi zapadnimi utrdbami. Na vzhodu se boljševiki nadalje trudijo, da bi s svojimi močnimi napadi proti nemškim obrambnim področjem ob obali Vzhodnega morja in v gornji Šleziji zavarovali svojo boke ter istočasno osvobodili sile. da bi lahko ponovno pričeli z boji ob Odri. Kako pa se te sile manjšajo, je razvidno iz bojev za majhno mostišče Altdamm vzhodno od Stettina. I'o 15 dnevnih uspešnih obrambnih bojih, pri katerih 60 uničile nemške čete orožja za preko tri sovjetske oklepniške zbore, je bila posadka z vsem težkim orožjem in vozili prepeljana na zapadno obrežje Odre. Za varstvo podviga so izvedle nemške oklepniške bojne skupine še v ponedeljek popoldne navidezne napade ter so prodrle pri tem do Podejucha. V večernem mraku so korakali že prvi oddelki ljuje močan pritisk Amerikancev proti severu predvsem vzhodno ob Bonna. Njihovi poskusi, da bi izsilili prehod preko spodnjo Siegc, so se izjalovili v obrambnem ognju vsega orožja. Tudi vzhodno od Kbnigswinterja in H o n n e f a so obležali napadajoči ameriški bataljoni po zavzetju nekaterih krajev v našem ognju. V Bingenu sc nadaljujejo silni poulični boji. Naše zaščitnice v R h e i n - H e s s e -n n so se prebile po uničenju številnih oklepnikov od Selze v mostišče Mainz, ki ga sovražnik od včeraj silovito napada. Pri 0 p p e n h e i m u smo uničili sovražne oklepniške psti. V Wormsu se ogorčeno borimo. Južno od tod je prodrl nasprotnik na področje Franken-h a 1 a, vendar je nato obležal pred novo zgrajenimi postojankami. V srednjem Rheinpfaliu so se premestili boji na zahodni rob H a r d t a pri Bad D ii r k h e i m n in Nen . sta d ta ob VVeinstrasse. Dalje jugozahodno od tod so naši oddelki, ki so se odmaknili iz Saarpfalza v bojih z nasprotnikom, ki pritiska iz področja na obeh straneh Kaiserslautern proti jugu. Na bojnem odseku pri Welssenburgu v Alzaciji so so izjalovili predorni poskusi sedme ameriške armade ob naših zahodnih utrdbah. V Rhcinpfalzu so uničile naše čete včeraj 65 oklepniških vozil. V srednji Italiji so bili sovražni sunki ob ligurski obali južno od M a s s e brezuspešni. V Etruškom A p o n i n u se nadaljuje živahno obojestransko izvidniško delovanje. Iz bojnega področja B i h a č v zahodni Hrvaški javljajo o silnih bojih s tolpami, ki napadajo z juga. Gore na področju južno od Sarajeva čistimo sovražnika. Pri močnem sovražnem letalskem delovanju nad Nemčijo so bili podnevi poleg Bremena in Plauena posebno prizadeti kraji v P o r e n j n, V e s t f a I i j i in jugovzhodni Nemčiji. Zaradi britanskih straho-valnih napadov ponoči je nastala škoda predvsem v Hamburgu. Šibkejši oddelki so odvrgli bombe na Berlin. Zračne obrambne sile so sestrelile po dosedanjih poročilih 46 večinoma 4 motornih bombnikov. preko mosta severno od gozda Finken. Nemške baterije so izvedle zaporni Ogenj, tnko da sovražnik ni mogel opaziti premikov. Sele ko je v torek zjutraj zletel v zrak most, so spoznali boljševiki, kaj je bilo izvršeno. Nemško topništvo ie obstreljevalo njihove naprej tipajoče izvidniške skupine. Nadaljnji primer za visoke sovražne izgube pri očiščevanju njegovega severnega boka tvorijo boji na obeh straneh Gdanskega zaliva V po-dedniili 5 dneh so uničile nemške čele pri obrambj fovraž-nikovega probojnega poskusa nič manj ko' 080 sovjetskih oklepnikov V tej bilki ni sedaj več nobenih posameznih žarišč, marveč je vse področje zapadno od Gotenhafena do jugozapadno od Danziga in obala ob zalivu Frisehes llafl eno samo veliko težišče. Nemški vzliodnopruski borri se predvsem na odseku južno od zaliva- Frisehes Haff trdovratno upirajo boljševiškemu navalu KliuS požrtvovalnemu odporu niso mogli preprečiti vdorov. Vendar se jim je |>osrečilo s protinapadi južno in jugovzhodno od Heiligel-beila skleniti dve prehodno nastali bo-jiščni vrzeli ter jwu°vno vzposfaviti zvezo obrambnega bojšča- Tretji obrambni uspeh na severu vzhodnega bojišča so dosegle nemške «I i— vizije v Kurlandiji- 7. učinkovito podporo topništva so na področju Frauenburga krvavo odhile vse sovražno pfobojne poskuse proti severu in zapadu Medtem ko je bilo na l>oJilču ob Odri razen krajevnih liojev severno' od Lebusa in pri KOsIrinu mirno, so vzele nemške čete v gornji šleziji pobudo v svoje roke. Med Ratiborjem in Ziegenhalsom so prešlo v protinapad ter zavzele nekaj ozemlja, tako rla so lahko sprejele oddelke, ki so se doslej borili Se za hrbtom Sovjetov. Sovražnik je premestil težišče svojih napadov prehodno na področje med Neisso in Grotlkauom. toda tudi tukaj se je izkazalo nomško bojišče dovolj trdno, da je vzdržalo vse sovražne probojne poskuse proli zapadu. Na Madžarskem jo bilo ležišče zopet na področju med Blatnim jezerom in Donavo. V pogorju Vertes proti jugozapadu napadajoči boljševiki so bili razbili pri Shihlveissenburgu, Moru in ob vzhodnem robu gozda Bakony ter eo izgubili 3« oklepnikov. Ti uspešni obrambni lx>ji »o imeli učinek tudi na sosednje odseke. Severnozapadno od pogorja Vertes so se ustavili boljševiki ob ojačenih nemških zapornih postojankah in ob prekopu Sio in Sarviz so nemške čete « protinapadi ponovno zajezile nasprotnika Z nadaljnjimi napadi med Dravo in Blatnim jezerom so očistile nemške čete naprej potisnjen sovražnikov bojiščni lok pri Me-stagnyoe-ju, s čemer so zasedle večji gozdni predel. Plačilo za turško nezvestobo Stockholm 22. marca. Moskovska poročevalska služba prinaša uradno poročilo sovjetskega zunanjega komisariata, da odpoveduje sovjetska vlada dogovor s Turčijo iz leta 1029. Izjava pravi, da ta dogovor ne odgovarja več novemu položaju »z ozirom na medtem nastopivše da-lekosežne spremembe« ter da ga jo treba izboljšati. Ta odpoved dogovora predstavlja pomemben političen dogodek ter je brez-dvomno v zvezi z dogovorom v Jalti, kjer so ugodili sovjetskim aspi raci jam na Dar-danele- Kot je znano, je vse nemško časopisje v svojih komentarjih ob priliki jaltskega sestanka naprej napovedalo Turkom ta razvoj. Sedaj je ponovno potrjendo, da jc bila nemška teza pravilna. Prelom zvestobe in poslušnost proti Chuehillu ni prinesel Turkom, kot so upali, angleške pomoči, nasprotno, London in Moskva sta se zopet sporazumela in lo, kot je bilo pričakovati, na račun Turčije- To je bilo razvidno že . iz-uvodnika lista »Vorkshire Post«, organa britanskega zunanjega ministra Edena, ki je svetoval Turkom, naj se sporazumejo s Sovjeti. Nemci so vedno trdili, da gradijo Turki na pesek, če gradijo na angleško pomoč. Turkom ne bo preostalo nič drugega, kol da bodo ugodili moskovskim željam. Ta angleška izdaja bo prebudila Turke iz njihovih sanj. Angleži vedo malo o Titovem divjanju Stockholm. Po neki izjavi, ki jo jc dal državni minister Law spodnji zbornici, so izrekla »sodišča« Titovih tolp v Srbiji 165 smrtnih obsodb nad bolj-ševiškimi nasprotniki .ter v okraju Vodina doslej 75 smrtnih obsodb. Za ostale predele niso nn razpolago nobene številke, je izjavil Law, s čimer je priznal, dn je britanska vlada o divjanju NKVD na Titovem področju le delno poučena. Le komunisti Berlin, 21. marca. Neka vest sovjetske poročevalske službe iz Belgra-da o pripravah k volitvam v takozvani »narodnoosvobodilni komite« pravi, rla bodo lahko izvoljene le take osebe, ki so borbo zn »osvoboditev Jugoslavije« podpirale, torej ki so komunisti, kar lahko dokažejo. Lakota v Dalmaciji Ženeva. Nek član organizacije UNRRA, ki sc je ravnokar vrnil iz Dalmacije, je sporočal rimskemu dopisniku »Daily Exprcssa«, da jc bilo komaj možno iztovoriti prvo ladjo z živili, ki je dospela v neko dalmatinsko pristanišče, kor so delavci ki so bili zaposleni pri iztovnrianju, po kratkem času pripadali od slabosti. Ženske in otroci so požrešno planili po vsakem pšeničjiem zrnu, ki jc padlo iz vreč. Prebivalstvo sc jc vso zimo hranilo skoraj izključno lc s travo in ohrovtom. Otroci so povprečno 5 do 6 ceniimerov manjši, kakor bi morali biti z ozirom na svojo starost. Mnogi bolehajo na angleški bolezni. Za bolnike pa skoraj ni nobene pomoči. »Nevarna vrzel« Ženeva, 21. marca. Kakor prej vlada v obnašanju zaveznikov napram dogodkom v Romuniji obžalovanja vredna zmeda, ugotavlja diplomatski dopisnik >Daily lleralda«. Sumljivo je, da so taki nesporazumi nekaj tednov po Jalti sploh možni. Bržkone obstaja med tremi vladnimi šefi kljub pogodbam zelo nevarna vrzel v sodelovanju in diplomatskih odnošajih. Poljski narodni odbor ponovno razpuščen StorUholm, 22. marca. Kakor javljajo iz IX)ndonn, je predsednik Raczkievvicz na predlog ministrskega predsednika Ar-ciszevvskegn razpustil takozvani poljski narodni odbor. Nov odbor nameravajo sklicati v bližnji bodočnosti- Kot razlog za razpust od'lx>ra je označil Raezkiewicz nujnost, prevzeti v odbor nove zastopnike, s čimer bi bila povečana delovna sposobnost odbora z ozirom na nove probleme, ki čakajo Poljsko- Iz 24 članov sestoječi odbor je bil sestavljen februarja lela 1912. Ameriške izgube naraščajo Bern. 21. 3. Po nekem |x>ročilu >l)aily Mirrorja« je izjavil generalni major Norman Kirk, generulni zdravnik Združenih držav, da so se vse severnoameriške izgube na bojiščih v zadnjih tednih zvišale nn 270% napram dosedanjemu povprečku. Ta izjava potrjuje prejšnja poročila o slabi in nezadostni preskrbi ameriških ranjenccv. »Demokrat« Tito Tito je proglasil federativno Jugoslavijo, govori o jugosloNunskih narodih, o svobodi, je »maršuI< Jugoslavije in se je dal oklicati zn »narodnega bi roja«. Govori o borbi /u resnično demokracijo, kar gu delu popularnega v Angliji in l)SA. Površen opazovalec političnih dogodkov v demokratskih državah spričo tega ne more prikriti svojih simpatij do tega »velikega borca za demokracijo«. Morda bo sicer priznal, du jo Tito kot komunist zagrešil precejšnja zločinstva, du njegova vojska ni preveč disciplin-iranu iu da še niso podani pogoji za izvedbo svobodnih volitev, ker pu opazuje svetovno dogajanje le skozi magično luč svojega čusopisja, bo rad priznal, du je l ito junuk in da se res bori za osvoboditev jugoslovanskih nurodov. Polagoma bo po njegovem mnenju celo spravil Jugoslavijo ua pot demokracije. Sedaj gotovo ni več mnogo razlogov za dvom o rcsuičncm I itovem demokratskem nastrojenju. saj je bil vendar v Belgradu /. navideznim kraljevim soglasjem ustanovljen regeni-ski svet, ki je nuj|>rej vprašal politike za svet in je nato dul I itn mandat /•> sestavo nove vlade, lito bo celo razpustil svoj komunistični parlament i" bo v skladu s krimskimi določbami osnoval nov |inrlainent, ki bo imel poleg Titovih komunističnih poslancev tudi vse poslance zadnjega jugoslovanskega parlamentu, v kolikor se niso »omadeževali« s sodelovanjem r okupatorjem. (Kot je znano, so medtem /.c vsi bivši posluuci odklonili vstop v tak parlament.) lito jc tudi spremenil svojo josvo-bodilno vojsko« v »jugoslovansko voj sko«. S tem je ustregel vsem demokratskim zahtevam, njegova vlada je res demokratična. Prelita kri neštetih nele protikomunistov. marveč tudi v utvaro verujočih unglolilov. neznosno trpljenje srbskega naroda, poslovanje sumolnstnih protiustavnih Titovih krvavih sodišč in še marsikaj drugegu, |ia nam kuže, du so vse gori označene demokratske oblike le spretno prikrita fasadu. ki naj preslepi zlasti anglo-ameriško javnost, za to fasudo pa se odigrava strahotna komunistično drama, ki so jo imeli že davno v Moskvi do podrobnosti pripruvljeno in ki je ni insceniral šele danes lito. marvee Dlmitrov v kominlerni, kur pa je ž«l premulo znuuo. ... , Da bo mogla javnost dobiti jiravil-no sliko o resničnem stunju stvari, jr treba pokazati predvsem nu naslednja dejstvu: t. Dne 21. marca je bila ustanovljena nu prvem zasedanju razširjene ck-sekutive kominterno [»osebiu! komisija, ki naj reši vprašanje, oli naj ostane Jugoslavija enotna država oziroma tili naj se razbije v več držav. Komiutcr-IIu je takrat sprejela sklep, nuj se Jugoslavija kot država razbije. Nu tej seji jc sekretur kominterno Dimitrov ostro nastopil proti »narodnemu edin-stvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, proti narodni skupnosti v okviru jugoslovanske države, ki zastopa na Balkanu zahodnoevropski imperializem«. Član tega odbora Manuilski je med drugim pripomnil, du je Jugoslavija »vodilna reakcionarna silu nu Balkanu«. V pismenem sklepu, du moru biti Jugoslavija razbita, sc nuhuju tudi naslednji odstavek: »Treba je razkrinkati bajko o narodni enotnosti Srbov. Hrvatov iu Slovencev___Noben komunist ne sme podpirati te bajke...« V brošuri »Ko/-mo|>o!itn< je stranka določila svoj program za Jugoslavijo, ki se glasi: »Pru-viea o samoodločbi narodov vse do od-cejiitve in ustanovitve sovjetskih re-publik Srbije, Hrvatske, Maccdonije, Slovenije itd.«. 2. V debati o jugoslovanskem vprašanju so vsi govorniki ostro napadli Srbe. Bilo je zupovedano, voditi borbo proti srbski »buržoaziji«, čeprav je Srbija agrarna država in bur/ouzije skoro sploh nima. Sklep se glasi: .-Komunisti morajo doseči, da se bodo vse narodne sile tlačenih narodov združile za enotno borbo proti srbski buržoaziji«. Vzrok temu sovraštvu je dejstvo, da je srbsko ljudstvo verno, narodno in državno zavedno, navezano nn zemljo in družino, zvesto kralju itd., ima torej vse lastnosti, ki so že po svoji naravi nasprotne vsuki boljševizaciji. Zato so sklenili posebno udariti po Srbiji. To se je zdaj tudi zgodilo, lito je dejal: »Kakršna Srbija, takšna Jugoslavija. Kakršna Jugoslavija, takšen Balkan«. S tem je Tito priznal, rla imajo Srbi odločilno vlogo na Balkanu in iz istega razloga jih je treba uničiti kot silo, ki bi, nko bi bila svobodna, nasprotovala komunizmu in njegovim ciljem na tem prostoru. 5. Na drugem zasedanju Avnojn je. Tito dne 29. novembra 194T proglasil federativno Jugoslavijo, ki obsega Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Macedoniljo, Hrvatsko Ln Slovenijo. N m ta način jc srbski narod razikosan na štiri dele in nima več možnosti, dn bi mogel samostojno uveljavljati svoje narodnopolitičnc težnje. Zato pa Titova »demokratska« Jugoslavija ni nič drugega kot zgolj kulisa, za katero naj bi sc neopnž.eno nadaljeval krvavi boj preti srbskemu narodu in sevedu proti vsem protikomunističnim ali tudi zgolj nekomunističnim elementom v državi. 4. Tito je v Belgradu ustanovil »ju-go?lnvnnsko voiskn*. Ko jn knminter- 'Nadnljevanjc na 2. strani.) »SLOVENEC«, petek, 23.sušcai945 - Sf. flfl (■Nadaljevanje s 1. strani.) via zahteval.^ aamesto ene države več manjših federalnih edinic, bi bilo do->!f-4anoviti nikake komunistične vojske, mrveč dn je obnovil le staro jugoslo-\ uisko vojsko. Toda sednnjo Titovo jugoslovansko vojsko« vodijo izključen sami komunisti. V tej Titovi vojski t' silno malo Srbov, ki so svojo domo-ino deloma zapustili, deloma zbežali \ gozdove, ali pa jih je Tito takoj spo-lotlca prisilno mobiliziral ter poslal na Madžarsko ln slovaško bojišče v smrt. >u bi uničil srbski zarod, pošilja srb-,e otroke v Bolgarijo, a naj jo vsiljujejo z vzhodi ali z zahoda. »HESEDK, BESEDE, BESEDE.« »T rešite, trobite U To je bi.l neprestani krik predvojne reklame. Kaj se je tpdaj\ čuditi, čo so premnogi temu klicu sledili i mnogokrat res prav nesmiselno trožili ■ i' klritno energijo v električnih pečeh? JClrJ POTRATA resno: »Besede, besede, besede.* Da more kdo : razumom obdarjenega človeka tako daleč zavesti, da pušča električno peč goreti brez vsake potrebe, n» verjetno. Ta razsipnost je posledica prečiste razvade. Ct stvarno računam, lahko trdim, da je v m mrzlih dneh (od srede oktobra do srede aprila) vsak lastnik električne peči najmanj po četrt ure na dan kuril v prat-ni sobi. Moj dobiček: 180.000 lir. Se drugič kajU Boj POT H ATI t Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih I Posestne spremembe Koncertni večer Radio LJubljana priredi dna IT. marea ob 19.30 v veliki unloqakl dvorani koncertni večor, na katerem bo nastopil goet ljubljanske državne opere komorni peveo gospod dr. Julius Piilzer. Spored bo obsegal posebno Izbrane pesmi Kranza Sobuberta, Roberta Sohumnnna, Huga Wulfa, Hansa Pfitznerjo ln lllcharda Strousan. Poleg K'ga bo zaigral sonato, kl jo je zložil Johanuas llrahms, violinist gospod Miran Viher, katerega bo pri klavirju spremljal gospod profesor Marjan Lipovšek. Predprodaja vstopnic se bo sočela v potek 23. t. m. v knjigarni Glasbeno Matioe. Mlada sleparka obsojena Anloa se je naveličala pisarniškega sa-toblega ozračja. Začela je lahkomiselno živeti. S premetenimi ivijačami je skušala od raznih ljudi Isvabljatt denar. Neki defclioi je izvabila eeluloidno igračko — lopo punčko z obljubo, da jI ho naredila čedno oble-kioo. Punčko je nailo prodala nekemu trgovcu * Igračami ia 600 lir. Od nekaterih osob je izvabila razne zneske, zagotavljajoč jim, da jim vrne, ko prvega prejme mesečno plačo, dasi je bila is službe odslovljena. Zaradi prestopka prevare je bila Anloa obsojena n* 1 meseca strogega zapora in 300 lir denarne kazni. Dekle je kaien sprejelo. Tatvine živil v okolici T Stranski vasi pri Dobrovi je bila po noči i« hleva odpeljana 180 k« toiko, 10.000 lir vredna telica. Tolovaji ao telioo v gozdu zaklali ln razaekall. Prednji del telloe ao pozneje našli v OradaSčiol. — V Podemrekl pri Brezovici so neznani tatovi odnesli po-»oatniku Antonu Kušarjn 100 kg težkega prašička. — Posestniku Francetu Kržišniku v Stranski vasi prt Dobrovi pa 2 majhna, 4 mesece stara prašička v skupni toži 70 kr. Ukradeno kolo Železničarju Janozu Kušarju je bil« is-pred brivnice na Ježicl odpeljano 7000 lir vredno, črnopleskano kolo znamke »Exoel»l-or« • tovarniško številko 9124. Tatvine koles ■o še vedno prav pogoste. Galle Erneat, veleposestnik, Vodnikova cesta št. U, je prodal Alojziju Aviltu, posestniku v Dragi pri LJubljani It 46, dve njivski parceli v k. o. Zgornja Šiška it 903 In št. 1158 v skupni Izmeri 12.122 Itirj. metrov ia 133.220 Ur. - Miiller Budolf. zasebnik, Strossmayerjova ulica št. 8, je prodal Fračiškl Lončarjevi, ženi kleparskega mojstra, 2eleznlkarjeva ulica št. i, njivsko parcelo št. 953/21 k. o. Zgornja Slško v Izmeri 746 Itirj. metrov za 12.1.090 lir. Kvadratni meter po lfifi lir. Bolezni v lanskem letn Lani je umrlo v LJubljani 1636 ljudi, od teh 808 moških in 828 žonsk. Med njimi j« bilo 810 tujoev, ostali domačini. Za zdravstveno stanje Ljubljane je značilen pregled bolezni, za katerimi so lani Ljubljančani umirali. Kljub mnogim težavam, oviram ln nadlogam je Ljubljana še vedno dokaj odporna proti raznim boleznim, kl se navadno razširjajo, ko ne vladajo zadovoljive prehranjevalne In druge prilike Ljudskemu zdravju nevarna Jotika je lani pobrala l< 155 žrtev, ko jih je bilo predlanskim 186. Število bolezni nevarnega raka je bilo lani tudi manjše kot predlanskim. Za rakom Je lani umrlo 121 ljudi, predlanskim 131. Število smrti zaradi bolezni srca pa se je znatno pomnožilo. Za raznimi boleznimi orca, zlasti srčno kapjo, je lani umrlo 309 ljudi, predlanskim 211. Ljubljančani so iivčno le kaj trdni ln odporni. Za živčnimi ln dušov-ntmi boleznimi Je lani v Ljubljani umrlo 142, predlanskim 155 ljudi. Slabostna ostare-lost je bila kot smrtni vzrok zaznamovana pri 156 umrlih. Preglejte omare ln skrinje. Gotovo boste našli stare oblačilne predmete, na katere ste morda že pozabilL Prodajte fih nakupovalnici Socialne pomoči. Iz Trsta Iz gledališča. V Verdijevem gledališču predvajajo Verdijevo »Traviato«, v kateri pojejo glavue vloge Ksenija Vidalijeva, Budolf Moraro In Cesarc Bardelll. Dirigira Edmondo De Voeclii. V Donlzottijcvi operi »Lucia di Loraormoor« pa pojojo glavne vloge Alda Noni, Ivan Voyer ln Ccsaro Bardelll, Koncert v korist hombardlrancev bo v Bossettljevcm gledališču 25. marca ob 17. Koncort nosi naslov »Pomladne melodije«, vodil ga bo Willy Miiller. Prirejen ho pod pokroviteljstvom Deutsche Berater. Sodelo. val bo orkester s svojimi 100 godbeniki, prav tako pa bo Igral plesni orkester z 18 godbeniki. Namesto vstopnic bodo prodajali listke po 100 in 20 lir. Vsak obisko. valeo ho lahko Izrazil žoljo, katero pesem bi hotel slišati. Koncert bo poživilo sodelovanje hnleta, komik Cecchelln pa bo dobro zabaval vse, kl bodo z obiskom na koncertu prispevali ▼ korist bombardlraucem. Brahmsov koncert bo Izvajal tržaški trio v mali dvorani Verdijevega gledališča. Trio bodo sestavljali De Bosa, Zunotovič in Lana, izvajali pa bodo Bralimsove skladbe za trio. Odpiranje In zapiranje lokalov. Hotele, brezalkoholne točilnice in kuhinje odpirajo ob sedmih, kavarne, bare, restavracije in bare T hotelih oh oamib, ostale restavra- I cije, gostilne in točilnice pa ob desetih dopoldne. Kavarne, bare, gostilne, točilnice ' z brezalkoholnimi pijačami ln kuhinje zapirajo ob 20, restavracijo In točilnice oh 21, hotole ter restavracije ln bure v hotelih pa ob 22. Iz Šmarja Terorističen napad na kmeeko naselje. Poleg premnogih drugih terorističnih napadov so si angloameriški letaloi privoščili v sredo tudi Šmarje pri Grosupljem. V popoldanskih urah je osem bombnikov streslo na mirno naselje do 60 srednje težkih bomb. Bombe so padale križem prek po vasi. Tako je ena padla pred cerkev, kl Je bila znatno poškodovana, druge pa na kmečke hiše in gospodarska poslopja ter njih neposredno bližino. Tudi začasno šolsko poslopje jo bilo hudo prizadeto. Lahko rečeno, da lotslski teror ni prizanesel niti eni hiši v vasi. Vsaka ima, če drugega ne, vsaj razbite šipe. Skoda je zelo volika, najbrldkojša pa je Izguba življenj. En domačin in ena domačinka ■t« Izgubila pri terorističnem napadu, ki je bil napravljen Iznonada ln z jasnega neba, življenje. Tudi ranjenih je bilo več oseb. Tudi ta napad spada v vrsto tokozvanega »osvobajanja« po receptu, ki eo ga začeli pred leti Titovi komunisti in ga sedaj nadaljujejo njihovi zahodni zavoznlkl. Obvestila Prevoda Prodaja mesa V soboto od 6. ure dalje oddajamo 1» dkg govedine v Ljubljani na odrezka »št. 36 in 35 Mar.« marčeve nakaznice M. P. D. Mesarji v petok ob 14 na klavnioi. SP0RT SK Ljubljana. V nedeljo 24. t. ra. ob 8.30 strogo obvezen članski sestanek I. moštva. Po sestanku trening. Vsi ln točno. — Načelnik. •OdtUiattii isuptta Jasnam planr)* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored zr 23 marec: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert vmos 7.30 poročila v »lov. — 9 Poročila v nemščini — IT Napoved sporeda, nato glasba za premor, vmes poročila v nemščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 BadiJ. orkester — 15 Prenos osrednj nem. sporeda (glasba) — 17 Poročiln v nomščini In slovenščini — 17.15 Glasb medigrn — 17 Kmečki trio — 18 Muli končen — 18.45 lz nušoga leposlovja — bere Vinko Beličlč — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pronos branja članka ministra dr. Gdbbelsa iz tednika » Das lteich« — 20 Poročila v nemščina — 20.15 Prenos osrednj. nem. »poroda — 21 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda — 22.15 Malo igranja, malo plesanja — 23 Glasba pred polnočjo. Iz Idrije »V časn oblskanja« Je naslov Oregori- novega pasijona. ki ga bo priredil Dr«-matski krožek v Idriji na ovetno nedeljo. 25. marca, ob 17 v Prosvetnem domu. Pa- sljon bo režlral nadporočnik Bogdan Pu-šenjak, obleke pa je iz prijaznosti posodilo Narodno gledališče v Ljubljani. Operno gledališče 1'rtck, 23. mnrca: Zaprto. Sobota. 24. marca, ob 17: F. Lehar: Paganlnl. Opereta. Bed Premlerski. Nedelja, 25. marca, ob 17: F. Lehar: Paganlnl. Opereta. Izv. Cene od 60 lir navzd. Opozarjamo, da bo odslej začetek vseh predstav v Drl* gledališču ob 17. KULTURNI OBZORNIK Roman Gosta Berling na odrn Narodnega gledališča (Po reprizl) Pred petnajatiml leti »mo dobili Slovenci prevod tega čudovitoga romana evropskega sovera, pa nam je morda po materialistlčno-natiiralističnl srnori polpreteklosti, kl jo vladala pri nas. bližji kot nam je bil takrat Saj po temi šo močneje hrepenimo po luči, po odkrivanju najzatohlejših prostorov in po opisu najnemarnejšlh eksistenc, po naravnost iskani nenravnosti, propalostl ln umazanosti človeških dui tn usod, zafteU človek nekaj čisto lepote in jo je vceel, čeprav gre po njo v zgodbo daleč v preteklost Tudi ljudi švedske zemlje je žejalo po nečem novem, potom ko je zmagovito gospodoval at.Tindbergov realizem z vsemi naturalističnimi skrajnostmi. Za Švede pomeni pojav Gosta Borlinga (1890) utešitev nestrpnega pričakovanja. S tem romanom je našla Selma LagerIBf pot v sleherno hišo njene domovine ln Gosta je postal prava narodna biblija. Težko aem al predstavljal ta roman na odru in bal sem ee. da mi bo vprizorltev razbila tislo lepo podobo, ki som »i jo ustvaril ob branju. Toda dramatizacija se je hrvatski pisateljici Begovlčevl posrečila, vprizorltev pa Je treba postaviti v vrh dosedanjega umetniškega delovanja našega Narodnega gledališča. Dramatizacija rce da ni mogla zaieti vsega, kar nam da roman, ker se jo moralo opirati le na glavni tok dogajanj, Iskala jo dramatsko razgibanost prizorov in Iskala zveze med njimi. Tako je razumljivo, da niso mogla dobiti vsa poglavja in vsaka zamisel povsem enakovredne odrske podobe tkavolirjl...). Vendar pa jo dramatizacija zajola polog glavnoga toka dogodkov tudi skrivnostni dih švedske zemlje, življenje in navade sovernlh ljudi, rosnič-uost in fantazijo, ki »e prepleta ln lz katoro diha poezija. S. široko kretnjo in z globokim razumevanjem Jo vprizoritev vodil ravnatelj Dramo, g. Dcbevee. Mnogim vpriznrltvam sever- nih plaarteJJor je »daj pridružil še Q5»to Berlinga in tudi tokrat je zadihalo ta oddaljena zomlja in so zaživeli eevornjaki pn i1 nnml. Taka vprizoritev ne zahteva samo mnogo znan.ia in režiserskega daru, ampui tudi mnogo ljubezni. Vse to jo rožiser Imel in znto jo predstava pristna ln verno doba pisateljevo zamisli, je učinkovita ln topla predstava, v njej najde lepota »vo najčastnejšo mesto. — Prostor nam ne do- pušča, da bi se podrobno bavlll z igro v Igralcev, čeprav bi njihovo delo to zaslužilo. Sodeluje skoraj celotni dramski igralski zbor, a trojioa od njih zasluži predvsem veo zornost: grofica ge. Morije Vere, Gosta g. VI. Skrbinška ln grofica Elizabeta ge. Hasberg-Verdonlkove. Na tej trojici »Ioni predvsem teža oelotne vprtzoriitve. Ga. Marija Vera Je kot grofloa z Ekebyja ustvarila čudovito podobo človeka, njegove veličino in ponižanja, ponosa ln ljubezni, poirto in vere v življenje. To Izredno naporno vlogo Igra umetnica « tako «ugc«t.tvno silo, da zastor tako spontano in tako prisrčno" Tudi podoba Goste g. VI. Skrblr " resnična umetnost, zo/to je bilo klicanje pred ' irči podoba Goste monikla, veličastna postava kavolirja in ju- naka, peenlka in slabiča, v katerem pa vendar končno zmago volja in moč iivljenjn, ko hoče kot povsom preprost človek živeti med preprostimi ljudmi in jim pomngaitd « lom, kar zna. Misoln! obrati in življenjski sklepi »o v tej podob! povsem preprlčevjilnl IDO in življenjsko dognani. — Elizabeta eo. Ras berg-Verdonlkove dopolnjuje to dvojico f čudovito ubranost. V tej igralki dozoreva umetniška moč. njen igralski Izraz dobiva globlje korenino, zato so tudt podobe, predvsem tiste, ki odgovarjajo, bolj in bolj živ-ljensko zrolo in znto resničnpjae. — Tudi ostali izmed tridesotih igralcev so svoje vloge zadovoljivo rošill in pripomogli tako k toj najzanimivejši in najlepši predstavi v dosedanjem letošnjem sporedu. — K uspehu predstave je pripomogel tudt g. V. Bratlna. kl je zelo tožavno, sprememb polno sceno (11 slik), presenetljivo ugodno rešil Prav tako ap dali celotni predstavi lepo zunanjo lioe in zgodovinsko resničnost kostumi go. KaSerjeve. J. P. «1 mm kriz + >Ne. Vendar pa jc milost.« Ahdil je zaprl oči, a ni spal. Njegovi misli so delovale mrzlično, kot se to večkrat zgodi tiik pred smrtjo. Zuključil je svoje račune s svetom itn dobro se je zavedal, da je stal tik ob pragu smrti. Zdaj pa se je pojavil ta človek in mu brunil, da bi mirno itn tiho izginil v pozabo. Neznanec je prišel od daleč. Dobro je dela bolniiku zavest, da ga ni privedla k njemu nobema sovražna misel. »Storil sem velitko krivico tej ženski,« je nenadoma dejal. »Tudi Mariji ->igmar. A obe sta biJi orodje mojega uiaščevain ja.c »Niikake pravice nimamo do takega maščevanja,« je dejal duhovnik. »Kaj veste o mojem življenju iin o trpljenju moje matere •••« »Lahko si mislim, koliko je trpela vaiša mati. Kljub temu se ne smemo maJčevati nad tistimi, ki so nam storili krivico. Moje je maščevanje, pravi Go-spodlc »Bil sem orodje v božjih rokah,« je razburjeno dejal Aliil. Njegova^ »ica so še bolj zardela. Nenadoma pa je segel t>od blazino in potegnil iizpod nje majhen črn križ. »To je zmaik maiSčevatnja, znaik mojega poslanstva, ki mi ga je Bog dal po rokah umirajoče matere!« »To znamenje je krivo,« je počasi dejal duhovnik. »Kriv križ je to, pod čigar težo ste živeli in se zrušili. Ta križ je brez. Zveličarja. Zato je bil tako težaki Vzemite v roke tistega, na katerem visi učlovečena Ljubezen ... CM tega križa se uri te edinega maščevanja, ki nam je dovoljeno: odpuščajoča ljubezen I« Aliil je molčal Ln ležal negibno z zaprtimi očmi. Tedaj je duhovnik vzel črni križ it položil v bolnikove roke drug križ. Ko je Ahitl zopet odtprl oči, je ostal sam s tem križem. xxvm. Zdelo se je, da se je mlado mi$i-fasto telo še enkrat uprlo smrti. Pritšili so dnevi polini varljivih uipov za izboljšanje, za njimi pa noči polne trpljenja, ko eo s krvjo odtokaJe po slednje sile. Mithael Reuter je stregel bolniiku. Ostajal je pri njem tudi ponoči in si pripravil v koči zasilno ležišče. Pogostokrat je prešlo pol dneva, ne da bi spregovorila kako besedo. Po mučnih nočnih uaipadiiih je nastopila vedno skrajna oslaiorjenost, ko j« bolnik ležal v blaz,inath kot mrtev. Duhovnik je sedel ob postelji in molil brevAr. Sonce je končno našlo pot skozi majhna okna in božalo koščene bolnikove roke in duhovnikov brevir. Je tedaj obeevalo istočasno dva človeka, katerih življenje je bilo boli nasprotno kot življenje teh dveh mPadiit ljudi? Tu je bila mirna združen ost z Bogom — tam življenje, ki so ga strle strasti in zločini. Peklenske sile so še zdaj pretresale Ahilovo dušo, kot da bi hotele vzbuditi še eokrat vse dogodke. Pogostokrat so nemirne misli tvorile pretrgane stavke, ki so jih krčevito ukrivljena usta izpljunila. Spomini so ga podtili sko 'i dežele in mesta k ljudem, ki so biii za,p'eteni v mjegcvo pustolovsko življenje. 2 neštetimi krinkami je šel sko/i življenje; vedno se \ts zdel drugačen kot je bil v resnica. Zdaj so vse te krinke odpadle in ležail je tu v bedni nagoti svoje prave osebnosti. Odkar je zapustil to ko"i*o je celo njegove življenje bilo ena sai-ia laž in previra. Ko 6e je zopet vrniti semkaj, je postal zopet to, kar je bil nekoč... Zadnja leta svojega življentja je bil vedno na preži, vedno na begu, vedno v obramibi... Zdal je minilo vse razburjenju in ves strah; zdaj je prišel nadenj mir. Nihče ni mogel več do njega, kajti ab njem je stala mogočna čuvarica: snurt. Ta je odganjala vse človeške preganjalce. Za človeka na svetu ie največja sreča, če najde človeka, ki je Bogu po volji. (Lecordaire.) KOLEDABi Petek, 23. »nlea: Jožef Orlol, spoznava-lec; Pelagija, mučenica: Oton, škof; Nikon, mučenee. Sobota, 24. sušca: Oabriel, nadangel; Simon, otrok: Latin, Škot LEKARNIŠKA SLUZBAi Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leu-stek, Bosljeva cesta li mr. Bahovea, Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. ZATEMNITEV od 1S.S5 do i.5« V. Qko£*jm> novica Postna prliMga prezv. g. škofa Rožmana bo rianea 23. t m. vb 1% uri Zalivala. Slovenskemu Rdečemu križu je darovala rodbina dr. Jos. Tomšiča, odv. v Ljubljani, v počastitev spomina pok. čop Valentina, Pirker Pavline ln Žerjav Ive 500 lir. — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala ga. Drofenlk Mara znesek 500 lir. — Prisrčna hvalal Akademlčarkel V Lichtentumu bodo od 24 do 28. marce duhovne vaje za akade-mičarke. Govor bo samo zjutraj ln zvečer. Začetek bo v soboto. 24, marca, ob pol 6 zvečer. Prav lepo vabljene tudi ablturi. tke GOSPODARSTVO Plačevanje dclavcev, dodeljenih podjetjem od akcije PDLL Zaradi ponovnih vprašanj podjetij, kako je plačevotl delavce, ki so jim bili dodeljeni od akcije Pcill, se Je Pokrajinska Zveza delodajalcev obrnila na nemškega svetovalca ter je prejela sledeče pojasnilo: >Za akcijo Pfill je zaposlenih nekaj tvrdk pri grodnjl barak. Naročila se dodeljujejo potom konzorcija tesarskih moj- Po Židih vodene masonske ložo so odgovorne sa SAMOMOR JUGOSLAVIJE dokazuje dr. Danilo Gregorii v svoji knjigi. Strankarska demokracija pa ^ bila zavestno ali podzavestno orodje pri izpeljavi prostozidarskih nafrtov. (Knjiga izide v kratkem v Založbi »Luč«, prevedel dr. Fran Zupan). M A L I 0~ | Službe 1 I dobo g ŽAGARJA, cirkuloristo Bprejmc takoj Ivan Zakotnik, tesar, mojster, Pormova 45. — Prednost imajo izučeni gateristi. _ I Poizvedbo | AKTOVKO z novimi dom. noiravicomi, bu-tarico, blokom pisem in stekleno trioglato šotnljo sem zgubilo v torek 20. t. m. zvečer od šiške do Poljan. • . Nojditeljo prosim, da r vrne proti dobri na. I prodi oo naslov: Hup-nik Joslpino, Domobranska 19. ____ PAPAGAJ?EK. moder, a prireznnimj perutmi, je ušel 21. t. m. Najditelj je noprošen, rfa pa odda v Zavetišče sv. Jožefo, Vidovdon-sko cesta 9. 1 Sobi I f ižčeo j- Malo SOBICO išče gospod, ki je veliko od-soton, v okolici, Bežigrad, Šiško, Trnovo in Mirie, zo takoj. Ponudile na upr. »Slov.« pod »Veliko odsoten« št. 2003. ISobe 1 oddalo j SOBO 1 Štedilnikom oddam postrcžnici. No slov v upravi »Slov.« nnd št. 1974. l?aroenjamf | PLAŠČ in zračnico — 26xl'/i, v zelo dobrem slonju zamenjam. Nnslov v upravi »Slov.« pod It. 1992. | Kolesa J Damsko KOLO znamko »Mile« ir. moške kolo, oboje brez gum. v dobrem stanju proda mchnnik Ambrož, Du-najsk« cesla 71, Btrov posameznim tvrdkam, ki jih Izvršujejo na lastni račun. Pflll posreduje edlno-le pri preskrbi materiala. Pri teh tvrdkah zaposlene delovne moči, tako »talni delavci kakor tudi obvezniki, »o torej v »lni-beneni razmerja zgolj s podjetjem. Njih plačilo so zato ne ravna po postavkah, kl veljajo za delavce, zaposlene pri gradnji utrdb, marveč po kolektivni pogodbi oz. mezdni ureditvi, ki velja za obrat.« Delovni čas hlapcev, pastirjev, čuvajev in sorodnih uslužbencev Zarndl nejasnosti, ki »o se pojavile v zvezi z novimi ureditvami mezd ln plač glede delovnega časa hlapcev, portirjev. čuvajev ln sllčnega oeobju, smo prejeli od Pokrajinske Zveze delodajalcev sledeča pojasnila: »1. Vse nove mezdne ureditve, izdane od Vrhovnega komisarja, vsebujejo določilo, da imajo delavoi in nameščoncl pravico zahtevati plačo oz. mezdo »amo za tlati čas, v katerem so dejansko delali. Tnko velja to določilo tudi zn hlapce, čuvaje, voznike, portirje In »lično osobje. 2. Pri hlapcih In vernikih je vitetl v 60 urni tedenski delovni 軫. ki ga predvidevajo za to »kuplno uslužbencev vse mozdne ureditve, tndi oni čas, kl g« le-ti porabijo »a čiščenje, krmljenje ln napajanje konj In ne »omo čas voinje. Zo preko 60 urni tedenski delovni čas pa pripnda voznikom in hlapcem prlhltek r.a preko-časno delo v smislu določil mezdnih ureditev. . , , t Ouvalu pripada v »ml»ln mezdnih ureditev tedenska mezda, neglede na to, če poleg čuvajskih poelov opravlja le kakina druga dela. Ce pa nI zaposlen polnih 72 ur na teden, lmn delodajalec možnost, do mu plača v smislu pod točko 1) navedenoga določila mezdo »amo za ča» dejanske zaposlitve.« mt Železniške zveze Madrid—Pariz Se nI. Zaradi razdropanih francoskih promotnih raz mer d osi o J Se nI bilo mogoče obnoviti železniškega promota Pariš—Madrid. Nemški narodni dohodek je znaSal lani 135 milijard mark, dočim je lota 1941 znašal samo 120 milijard mark, kar Je priplsovo'. prodvsem povočanemu dohodku od delo. Zneski, izplačani za plače in mezdo, eo narns' za več milijard mark Kavno tako ao narasli dohodki od obrcetl. ker znaša sedoj breme države za obresti njenih vrednostnih papirjev 10.5 milijarde mark, dočim Je znašalo pred vojno samo 2 milijardi mark. _ GLAS i j Prodamo j 4 m SVILE, črne . 6 porov črnih »vilenih nogavic prodom. Naslov r upravi »Slov.« pod It. 1976._ LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrokl »Cilrol«. Stekleničko prinesite i seboj. Drogerijo Ant. Kane, Židovsko ul. I. 16 m KOTENINE, moške visoke čevlje št. 44 prodam ali zamenjam. Noslov v npravi »Slov.« pod it. 1977. KEMIKALIJE zo Izdc-lovo milo v drogeriji Iv. Kane, nebotičnik. Z, CIZE in tricikije kolesa s polnim gumi-jem zelo ugodno na. prodaj. Merkur, Pu- burjevfl 6._ Več JOPIC, domskih, pletenih, volnenih in svilene ruto - ugodno naprodaj. - Noslov upravi »Slov.« pod It. 2001._ 2 PISALNA STROJA -velik in innjhen, za zelo ugod. ceno naprodaj. Merkur, Puhnrjeva 6 OTR. VOZIČEK, glo-bok, v dobrem stanju, predvojni material, in predsobno steno pro. dnm oli zoinenjom za otroški športni voziček. Barvarsko 5, priti. j Kupimo | NOGAVICE, gumijaste nove, dolge ali doko-lenke. kupim. Znno-škor, rraJnkovo 15-111 KANTE (ročke), ploče vlnaste. kupuje »Pe ironafta* K llmelak I lubljana. Ctril Meto Ion 15 »_(► SIIKF naših HareiSih tn mlajših mojstru« ku pim Pridem na dom Naslove pustiti v opt »Slov.« pod »Slike« It H17. ___ ttjUlIL. kapnr. blati ne In razno drugo pe rilo knpi U. Privlek Gradišče U iiaznaSalko »Slovenca« z« okraj VODMAT »prejm« uprava »Slovenca«. _ Kinematografi KINO UNION — Zabaven film »Velelurlst« — Joo StOckel, Trude Hesterberg. — Danes zadnjikrat! Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-21 KINO MATICA - »Poslednji »kord« - WilW Bir- Pel, Lil Dsgover, Mori« v. Tasnady. — redstave ob 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA — »Fllharmonlkl« — Pred-»tave ob 17 in 19._Tel. 27-50 m—■■■■■■■■■■■■■■MMt + Naznanjamo žalostno vest, da not je v 44. letu zapustila predobro, zlato momico, gospa ANGELA RAMOVŠ roj.OŠTIR gospodinjo Pogreb bloge pokojniee bo t soboto, 24. marca, ob 17.50 iz hiše žolostl, Stožice 62. no pokopališče k sv. Juriju. Stožice, Zg. šolek pri Velenju, 22. morco 1945. Žalujoči: Valentin, mož; Viktor, Angelc«, Rudi, otroci; starši, bratje, »eslre in o»taJo sorodstvo. t Upravni »vel, ravnateljstvo in oradništvo Prometnega zavod« za premog d. d. no. znanja io, d« ie danes nenadoma, od kapi zadet, umrl naš predsednik, gospod EDVARD PRAPR0TNIK Pogreb bo v soboto 24. t. m. ob >/> 9 dop. z Žal, kapelo sv. Nikolaja, t družinsko grobnico. Blagega predsednika in dobrega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 22. marca 1945. ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne, dobre in uonodomestljive soproge, sestre, gospe LOJZKE z nami sočustvovati in Jo spremili n« njeni zadnji poti, Bog plačaj I Posebna hvala g. prezi-doutu Rupuiku in g. ravn. Jančigaju za sočustvo- vanje ob nesreči. — ov. oiusa zauusuica se oo bralo 28.1. m. ob sedmih zjutraj v ccrkvi Mo-rijinega Oznanjenja pri oltarju sv. Križa. Ljubljano, dne 22. marca 1945. Žnldaršič Fronc, soprog. immBmmmmmaasmmBBmmmma ZAHVALA, vsem, ki ste mi ob težki nrl »tali ob strani ob izgubi mojega ljubega moža, gospodo FRANCA JELSEVAR in hčerke MARTINE JELŠEVAR Predvsem najlepša zahvala za poklonjeno cvetje in gmotno pomoč. Prehranjevalnemu nrodu, g. ravn. Jančigaju in vsem, ki so mi stoli ob strani. žalujoča žena Pavl» In hčerke.