Leto IV., štev. O rostoma pavscnrana. V Ljubljani, torek dne 9. Januarja 1923 Posamezna Itev. stane 1 Din l»h»|» ob 4 ajutral. Stane mesečno 10-— Din ta Inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifa Uredništvo: UIklošičev!i -esta št VB/L Telefon št 72. "V •• ^v ••■■ \ f A --s • VM ■ ~ m-':-.- mfm m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: LJubljana, Prešernov» nI. èt 64 Telet it 86 Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št L Tel. it 22. Celje, Aleksandr. Račun pri pošta, čekcr zavoda itev. 11.842. Ljubljana, 8. januarja. Dolgo pričakovana upravna razdelitev Julijske Krajine je tu. Trebalo je, da je fašizem prišel na krmilo, da si je laška vlada upala razglasiti raz- j mesarjenje Primerja. Pokrajina Furlanska bo obsegala poleg dosedanjih okrožij Tolraezzo, Čedad, Pordenone še goriško okrožje (z Vipavo in komenskim sodnim okrajem brez štirih občin), gradiščansko (brez Tržiča in Gradeža) in tolminsko okrožje. Pokrajina tržaška združi Trst, Milje, postojunski .okraj, brez bistriškega in vipavskega sodnega okraja, tržlški okraj z Gradežem in Morozi-nom a brez Ogleja ter občine Mavhi-r.je, Slivno, Sempolaj in «Aurisina->. Pokrajina istrska bo obsegala vso I-si.ro brez Milj in bistriški okraj. Razlogi, ki jih je ministrski predsednik Mussolini z redko odkritostjo navedel, so čisto nacionalistični, Italijani upajo, da pojde tem potom raznarodovanje Jugoslovanov hitrejše. To je po Mus-soliniju najvišji državni interes Italije, ki se mu morajo podrediti vsi drugi. Ti drugi interesi so interesi prebivalstva, interesi gospodarskega in socijalnega značaja, interesi praktične administracije, z eno besedo interesi, ki so sicer v normalnih državah mero-rlajni za upravno razdelitev. Vsi ti interesi so žrtvovani «najvišjemu interesu* jn ta je: raznaroditev Slovencev in Hrvatov. Rekli smo. da je redka odkritost, s fcojo Mussolini vtemeljuje svojo rešitev. Redka tem bolj, ker je v njej vojna napoved narodu, ki stanuje od pradavnih časov v Julijski Krajini, narodu, kateri ni samo slučajno isti narod, ki si je s krvjo, razumom in samoodločbo ustvaril veliko državo od Triglava do Vardara, Tn če jc temu živemu delu našesra naroda napovedan boj na smrt, ali ne čuti gosp. Missoli-ni, da je napovedan celemu jugoslovanskemu narodu? Spopolnifev vlade DVA MUSLIMANSKA MINISTRA. — DR. SUPILO MINISTER POLJE- DE» S TVA. privredo ter je bil za ministra poljedelstva imenovan dosedanji minister brer, portfelja Gjivo S u pil o. RADIKALSKE KANDIDATURE. Beograd, 8. januarja, r. Čez praznike kar je bil podpisan ukaz o njunem ime- j politično življenje počiva. Razgovori novanju. Omerovič je imenovan za mi- ; med radikal« so imeli ta rezultat, da bo nistra trgovine in industrije, Serič za kandidiral g. Pašič kot nosilec liste v Beograd, 8. januarja» r. Pa»ič je sporočil Maglajličevi sknpinj. da sprejme njene ponudbe. Designirana kandidata gg. Omerovič in Serič st.i se nato še včeraj predstavila min. predsedniku, na- j ministra bres portfelja. Oba ministra sta sinoči položila prisego ter se takoj nato odpeljala v Sarajevo. Istočasno je g. Pašič tudi oddal ministrstvo za poljo- Sremu, r Banjaluki in v Beogradu. Minister Vukičevič kandidira v Pirotu, minister Ljuba Jovanovič pa v Bihaču in najbrž tudi v Dalmaciji. Prvi kandidati v Sloveniji DR. KUKOVEC NOSILEC LISTE V MARIBORSKEM OKROŽIJ. . OKRAJNA KANDIDATA V SAVINJSKI DOLINI IN PREKMURJU. -KANDIDATI DRUGIH STRANK. Po aieniahi na dr. Rašina ARETACIJA SOKRIVCEV. - MINISTROVO STANJE TRAJNO NEVARNO. Praga, 8. januarja, us. Dosedanji potek j no bolje počuti in ima precej teka. Kro-preiskave proti atentatorju Soupalu ved- ! g Is tiči, kakor se je ugotovilo v hrbte-no bolj potrjnie domnevo, da atentat ni ! niči pri enajstem vretenu. Hrbteniški mo-bil čin posameznika, ampak dobro pri- ! zek je ranjen. Spodnji del telesa je še pravi jen plod zarote. V Nemškem Bro- ; vedno hrom. du so 6inoči aretirali dva mlada člove- j Večerni buletin se glasi: Stanje dr. ka, ki sta osumljena, da sta, bila v zve- ! Rašina je bilo danes ves dan relativno zi s Šoupalom in njegovim zločinom. ! ugodno. Žila 100, temperatura 37. Eden izmed njih je bil dne 11. decembra ! Narodno-demokratski in mnogi drugi ko je Šoupal skušal prvič umoriti Raši- j listi zahtevajo povodom atentata na mi- nistra Rašina, da so tudi na češkem uvede po nemškem vzoru zakon o zaščiti republike. Zveza legijonarjev je izdala proglas, v katerem načelno obsoja vsak političen zločin in tudi napad ra finanč- na, skupaj z njim v Pragi in takoj nato odpotoval. Pri preiskavi so našli pri njem vozni listek, datiran od 11. decembra, is Prage v Nemški Brod. Stanje ministra Rašina je ostalo čez praznike neizpremenjeno resno. Opera- I nega ministra, cija šs ni izvršena. Bolnik se subjektiv-1 ————— Pred okupacijo Por en! a ODLOČILNI SKLEPI REPARACIJSKE KOMISIJE. - FRANCOSKE PRIPRAVE. Pariz, 8. januarja, u. Reparacijska j vojaško okupacijo okrajev Essen in komisija je ugotovila, da je Nemčija j Bochum ter dela ozemlja Rubr. V — 'v—:—3: ____—. 3r J.J. '____• _ i-. T?____•: ____ po lastni krivdi v zamudi glede dolžne dobave premoga za Francijo. Diferenca znaša nad 2 milijona ton. For-jmalno bo sicer Nemčija še pozvana, Da. to vé gosp. Mussolini, .treba je da poda pojasnila< vendar je Francija zdaj le še, da vemo tudi mi. Treba, da to vé vsak Srb, Hrvat in Slovenec in da se po tem ravna. Vojna napoved italijanske vlade proti jugoslovanstvn je nepotrebna 7>rovokacija. Narodi se z nenaravnimi upravnimi operacijami zatirajo, a se ne zatro. To se je sijajno pokazalo pod Avstrijo napram nam Jugoslovanom in napram — Italijanom. Prebivalstvo se muči, gospodarsko se mu škoduj.?, ozlovoljuje se ga in mu greni življenje. a vse to je zaman, to so bili Pru-si drugi praktiki proti Poljakom, a uspeha ni bilo. Tudi primorski sodeželani italijanske narodnosti ne morejo biti veseli administrativnega monstruma v Pri-morju. Tudi oni bodo plačevali račun rimske politike. Trst in Pulj sta sicer te dni v zastavah, a te zastave so «lah izraz interesov teh mest. Ali je Trst zategadelj tako vesel da se je iznebil bistriškega in komenskega okraja? Tako je bil vesel tudi tisti dan, ko ?e je iznebil narodnegra zaledja svoje-ca pristanišča in je iz svetovnega mesta postal glavno mesto province tržaške. ki mu je gosp. Mussolini dal «historično» nalogo, da kontrolira in usrkava Slovence do Postojne. Ubogi Trst, kam si pad^l. da izvešaš zastave. ko se ti dodeliu5e ta nelepa uloga! Kar se nas osloboienih Jugoslovanov tiče. moramo reči. da od Italije nismo pričakovali nič drugega. Nismo verjeli optimistom, ki so dejali, da ;:maga državniška modrost in da se bo dalo skupaj to. kar je narava združila. Prišlo je torej, kar odgovarja rimskemu načinu mišljenja. In to mišljenje je vse prežeto od strahu in sovraštva napram Jugoslaviji. Mi to vzamemo na znanje in treba, da skrhimo. da to izvé zadnji Srbin, Hrvat in Slovenec, seljak. trgovec, obrtnik, delavec, naša deca. da to začuti že na materinih prsih, in da iz tega prepričanja potegne potrebne konsekvence. Vse drusro pride samo, pa mesarite sas narod kakor hočete. odločena, da takoj stori že najavljene prisilne ukrepe, ker je to že druga neopravičena zamuda. (Prva je bila glede lesnih dobav.) V smislu mirovne pogodbe ima Francija pravico, da takoj in na lastno vest izvrši sankcijske ukrepe. Datum 15. januarja ne igra nobene vloge, ker ie moratorij itak 31 decembra potekel, nov moratorij pa ni bil dovoljen. Včeraj in danes so se vršile opeto-vane seje ministrskega sveta, katerih sta se udeležila tudi maršal Foch in general Weygand, poveljnik francoskih čet v okupacijskem ozemlju. Odobren je bil program, ki vsebuje predvsem zvezi z okupacijo bo Francija postavila med okupiranim ozemljem in Nemčijo carinsko granico. Stališče Belgije in Italije. Pariz, 8. januarja, u. Belgija je sklenila, da se udeleži francoske ekspedicijc. V to svrho mobilizira del svoje vojske. Rim, 8. januarja, u. Italija odobrava stališče Francije, vendar se ekspedicije ne bo aktivno soudeležila. Panika v Berlinu. Berlin. 8. januarja, u. Vesti o ukrepih francoske vlade povzročajo v nemški javnosti ,pgromno razburjenje. Raznašajo se vedy, fia se bo Nemčija uprla. Poluslužbe-ni Ifrogi zatrjujejo, da bo Nemčija smatrala francosko kazensko ekspedicijo kot razbitje versaillske pogodbe in da se bo smatrala za prosto vsake nadaljne obvezno^ iz mirovne pogodbe. Na borzi vlada panika. Nase stališče do okupacije POINCAREJEVE BRZOJAVKE VLADAM MALE ANTANTE. — JUGOSLAVIJA PODPIRA FRANCIJO. Beograd, 8. januarja, r. Kakor dozna-va vaš dopisnik, je minister za zunanje stvari dr. Ninčič prejel brzojavko g. Poin careja, v kateri se podrobno navajajo činjenic.e, ki izhajajo iz neuspeha konference v Parizu in ki se za sedaj drže tajno. Doznava se samo to, da Francija tokrat ni zahtevala, da se naša diplomacija opredeli za francosko ali angleško stališče slede reparacij, naglaša pa, da je bila Francija tudi tolmač naših zahtev. Poincare opozarja, da hoče Nemčija razbiti temelje versaillske pogodbe. Ne-priznanje vrhovnega sveta zavezniških ministrov in izključno pozivanje na re-paracijsko komisijo s strani Nemčije bi dovedlo tudi nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije do neke vrst« vazalov, ki bi ne mogli več odločevati v vprašanjih zunanje politike, čim se pojavljajo med njimi in sosednimi državami. Dalje se v brzojavki govori o ukrepih. katere namerava Francija izvesti Slične brzojavke eo bile poslane tudi v Prago, Bukarešto in Varšavo. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta sprožil to vprašanje. Kakor se doznava od dobro informirane osebnosti, bo vlada v vprašanju reparacij stala odločno na strani Francije. DrVIDENDA TRBOVELJSKE DRUŽBE. Dunaj, 8. januarja, s. Trboveljska pre-«iogokopna družba bo razdeljevala za rreteklo leto 10 Din dividende. (V letu 1921 35 Ki.) LLOYD GEORGE ČASTITA BONAR LAWU. Pariz, 8. januarja, u. «Havas» poroča: ■Xloyd George ki biva sedaj na okrepče-valcem dopustu v Španiji, je poslal angleškemu tisku brzojavko, v kateri častita Bonar Lawu na odločnem nastopu v Parizu. Pemlrjenle v Gorici Trst, 8. januarja, d. Mnssolinijeva brzojavka Goričanom. v kateri apelira na lojalnost in narodno zavest, ni zgrešila svojega namena. Še v petek tako ogorčeni in razburjeni goriški Italijani so se v soboto že docela pomirili in se sprijaznili z novim položajem. V Teatro Verdi se je vršilo v soboto zborovanje, kjer je bila' na predlog župana Bombisra poslana Mussoliniju brzojavka, ki zahteva od vlade garancije, da zaradi zapostavljanja Gorice ne bo trpelo italtjanstvo Gorice. Shod je potekel mirno in ko so se zbo-rovalci razhajali so se čuli že zopet rzkli ki za vlado. Avstriiski kancelar v Budimpešti Budimpešta, 8. januarja, sd. V spremstvu ministra dr. Grflnberga je dospel avstrijski državni kancelar dr. Seipl v soboto v Budimpešto, kjer je takoj stopil v stike z madžarsko vlado. Razgovori so trajali včeraj cel dan in danes dopoldne. 0 njihovem poteku je napovedan službeni komunike, ki pa dosedaj še ni izšeL Kakor se izve, so se pogajanja tikala deloma trgovske pogodbe med Avstrijo in Madžarsko, deloma pa zboljšanja prijateljskih odnošajev s sosednimi državami v zmishi pogodbe v Lani j Danes je dr. Seipl povabil novinarje, ka-V nedeljo dopoldne so se sestali v go- j terim je jz>avil. j* je s potekom razgo-riSki podprefekturi člani furlanskega fv j vor(rv M/} vse zadovoljen. šistovskega vo tftva. Po dolgih razpravah so se zedinili na resolucijo, ki predvideva nekak kompromis med Vidmom in Gorico, tako da bi Gorica zaradi svoje degradacije ne trpela preveč, BENEŠEV POVRATEK V PRAGO. Praga, 8. januarja, s. Zunanji minister « dr. Beaeš se ie vrnil v Prazo. BOLEZEN MIN. PREDS. ŠVEHLE. Praga, 8. januarja, s. Stanje obolelega ministrskega predsednika dr. š >ehle se je v toliko zboljSalo, da mu ne bo treba odpotovati na jug. Pričakujejo, omagala razbiti vlado in skupščino, ko je le - ta bila že v zakonodajnem odboru veliko večino poglavij pragmatike odglasovala. Teclaj so demokrati, videč da gre skupščina h koncu, ponižujoč se pred radi kal c i, prosili, naj se od glasuje še pragmatika in sprejme i n v a 1 i d-s k i zakon in stanovanjska novela Morda je znano celo speči tetki da so te tri (edine tri skupščini predložene) zakone izdelali možje, katere v nič devati je življenjska naloga ostarele fregato, invalidski zakon in stanovanjska novela je delo dr. Žerjava. pragmatika pa prof. R e i5 -n e r j a In ko so radikali ošabno odklonili in je zbornica bila razpuSčena, zopet je bila zadovoljna ljubljanska Zajednica. In vendar se ta gospoda še upa pisati, da so demokrati krivi, če pragmatike ni! Ne norčujte se iz bede uradništva s tem, da jo tlačite v svoje lažnjive predale. Isto je z do-kladami. DoMade so bile zagotovljene, načrt do podrobnosti izdelan in od finančnega ministra odobren, a radi-kalci jih nočejo, ker mislijo, da bo lačen uradnik bolj voljan voliti po višjem ukazu. Vse v finančnem odboru zastopane stranke so v naprej izjavile soglasje in ravno za to se je finančni odbor še med krizo konstituiral. Mi nimamo nič proti temu, da «Slovenski Narod» brani režim. V uradniškem vprašanju pa bi naj tudi on v interesu državnih na^tavljencsv bil nekoliko kritičnejši napram vladi, ker tu je vsaka beseda obrambe za-smeh uradništva. v znamenju, da «no Nemci, in gnalo r se nas je skupaj! Sedaj naj se računa: s sklenjeno fronto Nemcev. Niso vas! napadali, ker ste bili obrtnik X. tr- Spori Nogometne tekme med praznikL govec Y, nameščenec Z. temvei zato,, n,B°02rttd:-Za glavna božič- - ^ - ker ste Nemci, — ««« ™™Hr«!na P™zmka je bilo napovedano gostova- J^ „..CTj- ¡'oCBlnsTvo ter JKi navdušeno pozdravilo. Ko so Matičarji izstopili, pozdravil jih je v imenu celjskega mesta inpan dr. Hra-šovec. Poudarjal je ogromen pomen sloje pod vodstvom l^r vfr ™:°!nje zagrebške «Concordije» proti prvaku : Hubada ravno Glasbena Mati« govonte. Ce se vam sedaj pnbh- R «Jugoslaviji-, «Conoordija» ie i pripravila zmagoslavni polet po jugoslo- za. obrača ociia vas_ vab., odgovorite rrt * rJ„,,h na in srbsko narodne pesmi. Občinstvo je poklonilo pevcem krasen lovorov venec s trobojnico. Triumf slovenske pesmi je bil popolen. Po koncertu ni hotelo občinstvo oditi iz dvorane ter je burno zahtevalo novih točk, kar ni bilo mogoče ustreči, ker je večji del zbora ob 7. uri zvečer odšel v Ljubljano. Te in ostale pevce je občinstvo spremilo n» kolodvor ter jim prirejalo prisrčne ova-cije. Zelja vseh je, da Matičarji sope* kmalu posetijo Celje s koncertom. II. sinfoničnl koncert Zveze godbenikov v Ljubljani, ki se je sinoči vršil v Unionu. je bil obiskan pod srednjo mero. tako da se je odkrito bati, da je bil | ta koncert za enkrat zadnji koncert Zve- * ; ze in da s filharmonijo v doglednem ča- Smučarii-koledniki. Naši smučarji so su tudi še ne bo nič. G. Štritof je sijaj-v zadnjih dveh praznikih kljub megli in I no interpretiral Novakovo suito ter Dvo- dežju po mestih in v dolini, le prišli na svoj račun. Obiskali so deloma Veliko Planino, deloma Križko planino. Povsod je krasen sneg, smuka izvrstna In najlepši dnevi, solncc le tu in tam s kako meglico zasenčeno. Naš zimskosportni savez je brezdvomno zadel pravo, da je preskrbel za zimsko postojanko v naših planinah: najboljši dokaz je dejstvo, da je oba dneva bivalo v koči 42 smučarjev tedaj precej nad tem, kar si je dosedaj upala koča sprejeti pod streho! Velika Planina ie bila oba dneva nepopisno lepa. Stari in Izkušeni smučarji, ki so tudi pozimi v planinah doma, pripovedujejo, da bi film naših planin prav uspešno lahko rakovo sinfonijo ter žel zaslužen aplavz. G. Trost. ki je nedosegljivo igral konoert Cajkovskega pa je bil šest- ali sedemkrat poklican na oder in je moral dodati še Lifrztovo parafrazo Jevgenija Onjegina Venca ni dobil niti eden niti drugi, Zveza pa ima za svojo požrtvovalnost najbrže — deficit... Obfave Sokolsko društvo v Guštatija bo imelo dne 14. januarja ob 3. popoldne v gostilni gospe StrudI svoj IV. redni občni zbor. — Zdravo! Politično, gospodarsko in napredno . , . . , , ,,, ----- -- - foaneno, gu*i>— tekmoval s švicarskim filmom, ki smo ga ¿ruštvo za vodmatski okraj v Ltabliani zadnjič gledali v Ljubljani. Oskrba v koči na Veliki Pianini je bila vkljub začetka prav dobra in ni dvoma, da nam bo na-domestovaJa planinski hotel. Slov. planinsko društvo naj pa skrbi za to, da napravi čimprejc pošten planinski hotel na Veliki Planini, ki bi bil otvorjen vse leto in ki bi sčasoma postal središče našega smuškega športa. Na Križko planino je imela «Skala» svoj izlet in Je bilo tamkaj tudi nad 20 smučarjev. Kamničan pa je sopihal zvečer napolnjen z veselimi smučarji, od kojih je korakalo veselo pre-pevaje nato skozi Liubljano v sklenjeni vrsti do 60 smučarjev. s ter odgovoril: «Radikalci sprejemajo ■ zagrebške demokratske organizacij vsakogar, ki je za državo.» 4- Čista in meglena jugoslovanska r.-vi gledali po svoje, ne pozabimo, da jc Ideja. Gornjeradgonska «Samouprava» tudi v Gunduličevem «Osmanu» Aleksan-! razpravlja povodom imenovanja dr. -!er Veliki nazvan «Srbljanin». j Zupaniča za ministra o jugoslovanski Iz številnih slikovitih podrobnosti Hau- i >^eji ter prihaja do zaključka, da je nantovega zanimivega predavanja, ki na] ' danes boj med dvema jugoslovanskima prej ali slej razširjeno zagleda beli dan, idejama. Ena «meglena, ki nima jas- nem oteti tole zgodbico. V Karlovcu so ï, ancoskS častniki s Hrvati pri pojedli, ^¡uga pobere rabljene krožnike izpred Uistov, le pred francoskim oficirjem ga ;e vzame. Domačin opozori strežaja na jegov posel. Ta pa se odreže: «Oospod pravi, da ga kar sam «o5?/le». Nastala je veselost, ko se je izvedelo, da se je prt-"deti polkovnik vnaprej vljudno zahva-' Po svoje za strežbo: bien obligé (hvain lepa). ^ Na popoldanski čajanki v Unionu je g. •v.ipančič v dobrodošlici preprosto in prično podčrtal lepo potezo v Haumanto-• -m značaju: očetovsko skrb za mladino, u;di za jugoslovansko mladino. Slavljenec - ■ je zgovorno odzval in zaključil, če ne \ istih besedah, pa vsaj v smislu Vodni-' ove Ilirije Oživljene: Jugoslavija prstan Evropi naj bo. N. k. norčujte se is uredništva -cSlov. Narod», glavno slovensko :-'ssilo sedanjega režima, se jezi, da itamo vladi, da ni dovolila povišanja draginjskih doklad. Trdi, da je 1 ragmatika cela štiri leta čakala na -'■•oje odrešenje in tega so — demokrati krivi. Gospodje so zopet enkrat pri mizi zaspali in pozabili da je skup--vina, izvoljena koncem leta 192Ô., ; o rabila celo leto 1921. za sprejetje n-t-ave in v ustavi nujno predpisani i vegled naredb. v prvi polovici 1922. \ rredelala proračun in dobila v- pretres pragmatiko, ki so jo do tedaj komaj utegnile predelati uradniške or-1 sove pri volitvah, na koncu članka pa vanizaci.K V dnin-i rolorici 19*22 -c ' travi : «Sovražili sn nas v oreteklosta nega programa ne o ciljih, ne o tak-tiki», je jugoslovanska ideja demokratske stranke: druga, ki jo «Samouprava» imenuje «čisto nacijonalno jugoslovansko idejo» — to je program srbske radikalne stranke. — Kdo bi zameril «Samoupravi» in njenemu glavnemu uredniku"? K večjemu radi-icalci. Ti pa so zopet v toliko solidarni z ostalim svetom, da ne čitajo, kar g. Lenard za Gornjo Radgono in okolico piše. -j- Dinamit za SLS. «Slovenec» pise, da je klerikalna stranka danes tako solidna, tako edina in tako složna in tolmači kot izstop iz stranke ali pa celo odstop od njene politike . . . Tudi da je povsem neresnično, da bi on, dr. Tomljenovič, pripadal kateri dragi stranki ali politični gnipi . . . Reči moramo, da je ta izjava zajedničar-skega generala več nego karakteristična ne ie za uspeh tribunaške politike, temveč tudi za politično moralo gosp. Tomljenovida. Po sveiu — Grozovita eksplozija v Sofiji V petek se je dogodila sredi Sofije grozovita eksplozija, ki je zahtevala silne žrtve. Mehanična delavnica trgovcev Galic-kega, Taneva in Milkova, v kateri je bilo skrito tudi okoli 200 kg piroksilina, je zletela v zrak. Ker je bilo v delavnici tu- Prosvefa Ljubljanska drama. Sreda, 10.: «Čudež sv. Antona» in «Črna dama iz sonetov». Izv. Četrtek, 11.: «Idijot». Začetek ob pol 8. A. Ljubljanska opera. Torek, 9.: «Seviljski brivec». A, Sreda, 10.: «Mefistofeles». D. Četrtek, II.: «Prodana nevesta». Vojaška predstava. Izv. • Mestno gledališče v Celju. Danes večer gostuje ansamb! mariborskega narodnega gledališča z najnovejšo Remče-vo kmetsko igro «Užitkarji», kojih premiera se je vršila dne 5. jan. v Mariboru. Igra *e vrši v abonmanu. Josip Drvota t. Praško «Pni v o li-du» piše: V okrožni bolnici vinogradski je umrl včeraj (v četrtek) ob 9. uri zjutraj Josef Drvota, prvi tenor Državne opere v Ljubljani, v starosti 49 let. Kot mladenič je bil znan po Češkem s kvartetom «Majem»; kot delavec se je s svojo marljivostjo dodelal na najvišje mesto in bil znan obiskovalcem plzenskega mestnega in vinohradskega mestnega di-vadla, in trdno se je usidral v Državni operi v Ljubljani, kjer je zbolel in bil po svojih sinovih prepeljan v domovino, ki jo je toliko ljubil in v kateri je želel umreti. Omladinarci iz let devetdesetih in delavstvo si ga ohrani kot svojega tovariša v hvaležnem spominu. (Isto no- da ga danes ni — in bi hotel hoditi: ranjenih. Oalicki in vsi njegovi delavci so 1 svoja pota-, da bi sfrčal iz nje. brez najmanjše škode za stranko. V istem bili ubiti. tako. da je nemogoče zvedeti, kako je nastala eksplozija. Prebivalstva članku piše nadalje «Slovenec»: «In se je polastila silna panika in je begalo di mnogo zabojev granat, je imela eks- . plozija strašne posledice. Okoli 10 hiš je fco pnnaša «Ceske Slovo», ki dodaja, _______________________________ „ bilo ali popolnoma ali pa deloma poruše- | d» ^ bil pokojnik v mladost, pleskar). neomajna, kakor še nikdar od njene-1 mh, nad'mestom pa se je valil gost oblak j «Narodm Listv» poročajo da se je vr-ga obstoja sem ni bila in da če bi se : dima. Dosedai so potegnili okoli 20 Hudi; v *>boto popoldne ob 4. un res v njenih vrstah našel kdo — ki: izpod razvalin, nad 100 oseb Pa je bilo ■ ™ olšanskem pokopališču. - ------ - ■ ... 1 Gdč. Zikova v Pragi. Naš dopisnik nam poročajo iz Prage: «Naše Narodni di-vadlo je imelo te dni ljubega gosta ki je žel n» pozornici mnogo slave in dokazov simpatij. Gdč. Zikova z ljubljanske opere je pela Rusalko. in kakor v Ljubljani, se zdaj tudi v Pragi govori o njenem talentu in njenih sposobnostih z velikim respektom. Senzacionalno je nčin kovalo, ker je pela slovenski in publika je mislila da poje ljubi gost v elovašči-ni». — Čujemo. da ie gdč. Zikova prejela novo povabilo na gostovanje v Prago. Odzvati pa se mu bo mogla šele proti zaključku sezone. Koncert Glasbene Matice v Celju. Sobotni koncert ljubljanske Glasbene Matice v Celju se je razvil v veličastno kdor bi skušal glasove slovenskega ljudstva na lovu za mandati cepiti — četudi s kakim od SLS izposojenim programom — ta bo občutil . ..» Znano je. da stoji tretjina kranjske duhovščine za dr. šusteršičem. ki za sebe in nanovo organizira klerikalce. Iz samih papirnatih kroglic, kakor meni «Slovenec». ta dinamit ni. Vsaj njegova pisava dokazuje to. -f Nemški klic na korajžo. Glasilo naših Nemcev «Cillier Zeitung» priob-čuje bojevit članek «Aus auf Stim-menfang . . .», v katerem pripoveduje svojim "čitateljem. da se razne slovenske stranke potegujejo za nemške gla na vse strani. — Kriminalna statistika Berlina. Koncem preteklega leta je izdala berlinska policija statistiko o vseh zločinih, ki so bil! izvršeni leta 1922. Iz te statistike je razvidno, da je bilo izvršenih v preteklem letu v prestolicl Nemčije 2000 roparskih napadov, 1000 tatvin po hotelih in raznih zavodih ter 110.000 aretacij radi raznih zločinov, pregreškov ta prestopkov. Razen tega je bilo izvršenih tudi 1200 samofnorov. — Belgijski kralj v Parlzn. Te dni se je mudi! incognlto v Parizu belgijski krni i. ki je konferiral z predsednikom re-! manifestacijo celjskega in okoliškega ob- publike Millerandom in ministrskim pred- i činstva za slovensko pesem. V praznič- ima danes točno ob 20. sejo v društveni knjižnici, Bohoričeva ulica 9. Poživljamo vse odbornike in člane k zanesljivi udeležbi, ker je dnevni red zelo važen. Ako kdo pomotoma ni dobil vabila, naj smatra za vabilo to notico. Odbor. * O. 2. lavnih nameščencev in vpoko-¡encev v Linbljani ima v torek, 9. t. m-ob 20. uri na magistratu nujno sejo širšega odbora Na dnevnem redu so važn? poročila predsedstva. Polnoštevilna ude-ležba delegatov dolžnost. Predsedstvo. * Slovensko zdravniško društvo. IV. se-! stanek znanstvenega odseka Slovenske-! ga zdravniškega društva se vrši v sredo, j dne 10. t. m., ob 17. uri na medicinskem ! oddelku. Predava g. dr. Matija Ambrožlč: } rDonesek k problemu hj-potrofičnega do- i ienčka». * Pozor ljubljanski trgovci. Gremij trgovcev v Ljubljani sklicuje svoje člane na posvetovanje v gremijalno pisarno in , sicer za 10. t. m. ob 3. uri popoldne tr- ! govce z galanterijskim, norimberškim in kratkim blagom, s papirjem, pisalnimi potrebščinami, knjigami in umetnimi izdelki, z usnjem, čevlil in čevljarskimi potrebščinami, z drogami, pariamerijo, ve-getabilijami in toaletnimi potrebščinami: ob pol 7. uri zvečer pa trgovce s steklom in porcelanastimi Izdelki, pohištvom, lesom in lesnimi izdelki, z žeieznino, stavb nim materijalom, poljskimi stroji rn kovinskimi izdelki, s kolesi, avtomobili, motorji in elektrotehničnimi predmeti, z urami. dragulji, zlatom in srebrom ter z glasbili. Razpravljalo se bo o zaračunavanju v dinarski valuti ter o drugih važnih zs-devah. * Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. K zelo važni cdborovi seji vabim vse odbornice Kola jugoslovanskih sester v torek 9. t. m. ob 4. uri. Predsednica. * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes v torek, 9. t. m ob četrt na 7 uro zvečer redna pevska vaja za moški zbor. Prične se z naštudiranjem novega koncertnega programa. PoJnoštevil-no! — Odbor. * Pevci in pevke «Ljubljanskega Zvona»/ Ker se vrše v Narodnem domu vsak večer plesi in je naša pevska soba v časa od 9. jannarja do 13. februarja dvanajst večerov oddana za razne zabavne prireditve, smo prisiljeni prenehati s pevskimi vajami do konca predpusta. Odbo-rova seia v sredo 10. januarja 1923 zvečer ob osmih. Odbor «Ljubljanskega Zvo-na». * Eksperimentalni večer Svengahja se vrši kakor smo ie poročali, v sredo 10. t. m. v ljubljanskem Narodnem domu ofc pol 21. Na sporedu, ki ga spremlja oddelek diviziiske godbe, so izbrane poučne in zabavne točke. Mladini pod 16. let! vstop nI dovoljen. Vstopnice danes ta jutri od 14. do 16 v Narodnem domu Ir zvečer pri blagajni. * Pogreša se od 30. decembra 1922 Franc Stefe iz Kokrice, občina Predoslje pri Kranju star 21 let, srednje postave oblečen v črne jahalne hlače, gamaše. siv suknjič In sivo čepico In črne bok? čevlje. Imel je pisano srajco ta rdečo kravato. KdoT bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stro- seanilcom VTTrašaniu. Poincarcjcm o reparacijskens ; nem razpoloženju pričakalo je na cel;- j škov r:? naslov: Anton Štefe, trgovina ' ikem kolodvoru drage goste nebroino ! ustiia v Kranit: št. 26. Domače vcsfi * Rojstn; "dan kraljice Marije. Mestni magistrat ljubljanski poživlja vse ljubljansko meščanstvo, da danes, ¿ne 9. januarja, na rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije okrasi svoje hiše, odnosno stanovanja z narodnimi ali državnimi zastavami. * Kraljev dar dalmatinskemu namestniku. Kralj Aleksander je dalmatinskemu pokrajinskemu namestniku dr. S. M e 11 i 6 i č u poklonil zlato uro z briljan ti in monogramom. Poseben kraljev kurir je prinesel in izročil uro namestniku. * Profesor Emile Haumant v Mariboru. V petek zvečer je v dvorani državnega učiteljišča predaval profesor pariške Sorbonne gos p. Emile Haumant. Predavanje je bilo lepo obiskano. Uvodoma je spregovoril univerzitetni profesor gosp. dr. Zolger, ki je orisal zasluge gospoda E. fiaumanta na polja spoznavanja in zbližanja med Francozi in Slovani ter zlasti poudarjal njegovo jugoslovansko propagando. Nato je gosp. Haumant v daljšem predavanju očrtal položaj Francozov in francoske kulture v svetovnem življenju in veliko razširjenost francoskega jezika. * Minister Zupanič se je včeraj zopet vrnil v Beograd. * Pokrajinski namestnik Hribar potuje danes zopet v Beograd, kjer se nahaja tudi ljubljanski veliki župan dr. Baltič. * Zatiranje slovenskega jezika v Julijski Krajini. Raba slovenskega jezika v Julijski Krajini se sistematično omejuje in zati/a. Tržaški prefekt je te dni izdal odlok, ki odreja, da morajo biti v neitalijanskih občinah vsi .javni napisi in pečati ali italijanski, ali pa dvojezični; v zadnjem slučaju pa mora biti italijanščina na prvem mestu. Naredba se mora izvršiti glede napisov v dveh mesecih, glede pečatov pa do 15. januarja letos. * Nov češkoslovaški diplomatski zastopnik v Beogradu. Vlada češkoslovaške republike je imenovala dr. Josipa Švagrovskega za odpravnika poslov na češkoslov aškem poslaništvu v Beogradu. * Poverjenik za prosveto v Zagre-ba. Za načelnika oddelka za prosveto pri pokrajinski upravi v Ziurrebu je bil imenovan dr. Stjepan B o s a n a c, deželni nadzornik za srednje šole v Zagrebu. * Za šefa inšpektorata drž. železnic v Ljubljani je imenovan načelnik v prometnem odseku zagrebške direkci je gosp. Srečko B e n e d e k. * Spremembe v državni politični Službi. Kakor čujemo, prevzame vodstvo ptujskega okrajnega glavarstva mesto okrajnega glavarja dr. Pirkma-jerja, ki je dobil študijski dopus št. 31.289 f500 Din), St. 32.676 (300 Din), št, 2970 (300). St. 25.432 (300). št, 5466 '3001. 60.110 (300;, 61.617. 13.592, 45.316. 26.939. 44.760 (po 250 Din), št. 53.735, 15.483, 14.114, 65.355. 67.549 (po 200 dinarjev). št. 13.356. 9887, 65.725, 52.797 in 47.782 (po 50 Din). Ostale številke po 15 Din. Žrebni listi bodo občinstvu na razpolago v mestnem knjigovodstvu od prihodnjega tedna, to je od 15. januarja dalje. * V razsodišče mariborskega stanovani skega urada je poleg v zadnji številki Javljenih gospodov imenovan tudi sod-nijski pisarniški predstojnik g. Podlesnik * Privatne nameščence v Sloveniji opozarjamo na velevažni članek, ki ga objavljamo o volitvah v pokojninski zavod v današnji prilogi na prvem mestu rubrike «Naše domače zadere*. * Sestanek pridobitnih krogov se je vršil v Mariboru v nedeljo. Sklenil je pozvati vse napredne stranke demokrate, samostojne in narodne socialiste, da nastopijo skupno pri volitvah. Ako bi ne prišlo do sporazuma, se bodo pridobitni sloji priključili oni stranki, ki odobrava sporazum in bo postavila največ obrtniških kandidatur. * Trgovci t manufakiurnim, modnim blagom ter konfekcijo so na svojem sestanku dne o. januarja sklenili, da bodo v svojih trgovinah od 1. januarja 1923 zaračunavali svoje blago v dinarski veljavi * Pred razpustom državne žrebčarne? 7,e dalj časa se pojavljajo vesti, da je , obstoj državne žrebčarne na Selu ogro-dolgi bolezni, katero si je nakopal med ?»n, ker ;'e ves kredit izčrpan in se"mi-vojno na fronti m po napornem vojaš- j nistrst.vo poljedelstva ni dovolj pobrigalo kem življenju — pokojnik je bil «p. v.» j n0ve kredite. V oktobru se je še po-— je kap nenadoma napravila konec , srečilo demokrat ski stranki ▼ imenu ka njegovemu delovnemu življenju. Joško »ore je pr; finančnem ministru interveni-je bil odločen naprednjak-deinokrat, od-J rad podpredsednik Turk, dobiti v po-ličcn učitelj, navdušen sokolski delavec j kritje starih dolgov vsoto 350.000 Din. ter vzoren soprog in oče. Za njim pla i Od takrat so sredstva vedno bolj pešala, k*jo žena in 2 nepreskrbljena otroka ter ; krediti so izčrpani in žrebčama stoji t, ^^ osodepolno krizo. Konjerejski od- štcvilni sorodniki in prijatelji. Pogreb se je vršil včeraj ob 9. uri dopoldne. Iz vse okolice so prihiteli njegovi stanovski tovariši, iz Ljubljane višji šolski nadzornik dvor. svet, Gangl ter okrajni šolski nadzornik Rape, zastopniki Sokola II. v kroju ter mnogi ljubljanski prijatelji pokojnika. Pogreba se je udeležila tudi celokupna grosupeljska gasilska žu-pa z zastavo. Pevci-učitelji so pokojniku za slovo zapeli «Vigred» in ¿Blagor mu». Pred šolo se je od pokojnika poslovil nadzornik Rape s krasnimi besedami. na grobu je zaslužnemu rodoljubu govoril načelnik gasilske župe, v imenu šolskih otrok pa se ie šolska deklica poslovila cd ljubljenega vzgojitelja. Pokojnikov brat, trgovec Franc Bergant, se je ginjen imenom rodbine zahvalil za izraze ljubezni in sočutja napram pokojniku in njegovim svojcem. Pogreb je pokazal, kako visoko je bil spoštovan pokojnik in kako težka izguba je zadela z njegovo smrtjo Grosuplje in okolico. 9 svojim neumornim, vsestranskim delom si je ostavil pokojnik najlepši spomin. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v najlepši svoji dobi ga. Mirna Kregar. ; sek je sklenil odposlan v Beograd po-! '.'-n-o deputacijo. ki naj skuša v zadnjem ; hipu odvrniti pretečo nevarnost. V depu-i tacijo so izvoljeni gg. načelnik Sancin ; veterinarski referent dv. sv. Pavlin in 1 veleposestnik Petovar. * Slovenske gospodinje opozarjamo. I rl» je izšel Gospodinjski koledar, kakor ga je uredila naša pesnica Utva in ki se je vsled svoje praktične uredbe lansko leto zelo priljubil ter popolnoma uveljavil. Dobi se v vseh knjigarnah po 10 Din, člani pa ga dobe v pisarni Ju-goslovenske Matice. Pred Škofijo 21 za 8 dinarjev. * Protestni shod proti zvišanja Stanarine v Celju. V zmisla dogovora med društvom javnih nameščencev ter društvom stanovanjskih najemnikov se ie vršil v petek zvečer v hotelu «Union» v Celju protestni shod proti povišanju stanovani skih najemnin. Udeležba je bila ogrom na ter dvorana hotela Union polna do zadnjega kotička. Predsednik društva stanovanjskih najemnikov g. Koren je kritiziral posamezne slučaje povišanja najemnine ter se je poslušalstvo zgražalo nad tem, da so nekateri hišni posestniki roj. Treo, soproga uglednega ljubljan- zvišali najemnino od novega leta naprej skega trgovca g. Karla Kregaria. Pogreb bo danes ob pol 3. uri popoldne. — V Ilirski Bistrici je umrla ga. Terezija Tomšič, mati odvetnika dr. Josipa Tomšiča, daleč naokrog zna-ia blaga žena, — V Stevru v Avstriji je dne 26. decembra umrl g. dvorni svetnik dr. Anton Pilshofer, ki je bil svoj čas politični uradnik na Kranjskem in je vžival splošno priljubljenost. Blag jim spomin! • Sprejem v orožnlSko službo. Zandar-merijsko poveljstvo namerava izpopolniti orožniške čete in je izdalo odlok, s katerim poziva k vstopu v orožniško službo vse one, ki bi se želeli posvetiti temu poklicu. Interesenti naj se javijo pri najbližji orožniški postaji, kjer dobe natančnejša pojasnila in navodila. Pripominja se, da se zahteva za vstop odslužena vojaška doba in samski stan prosilca. Prva plača znaša 1200 Din na leto z dra- na lOkratno. oziroma še višjo dosedanjo najemnino. Predsednik društva javnih nameščencev prof. Reich je slikal obupni položaj javnih nameščencev, katerih plače že sedaj ne zadostujejo niti ca golo življenje, da o kaki nabavi obleke, nerila in drugih potrebščin niti ne govorimo. Bedno stanje se je povišalo z novim letom še s tem, da so hišni posestniki dvignili najemnino. Omenjal je, d» so sedanje najemnine t ozirom na vladajočo draginjo tako malenkostne, da je zvišanje brezdvomno utemeljeno in upravičeno. ako ostane zvišanje v dostojnih mejah. Odločno pa je poudarjal stališče vseh javnih nameščencev, da se ne sme zahtevati od njih zvišanje najemnine, predno Jim država mesečnih prejemkov ne poviša tako, da bodo lahko živeli dostojno Življenje, kot ga zahteva ugled javnega nameščenca. Stvarno in temelji- ginjskimi dokladami, ki se ravnajo po i to poročilo prof. Reicha je našlo med pokrajinah. V Sloveniji znašajo 7200 di- ! vsemi poslušalci vsestransko odobrava-narjev letno. Orožniki morejo napredo- I nje. Po besedah prof. Reicha sta se ogla vati v službi ta kaplara, podnarednika, i sila k besedi še Bernot ie LJubljane in narednika IT. razreda, narednika I. ras-reda, eventualno do orožni skega ali administrativnega častnika. Po treh letih službe ima pravico «in íenitve in dobiva Leskošek Iz Celja, oba pristaša socialdemokratske stranke, ki sta izrabila shod za agitacijo. Končno je ba sprejet sklep obeh društev. Vi ?e izreka oroti ka.kršne- nrakoll povišanju najemnine, dokler država ne rriia prejemkov vsem javnim nameščencem. Shod je dosegel svoj namen le deloma, ter bi bil njega pomen brezdvomno še večji, da niso razni prej navedeni strankarji bedo javnega nameščenca izrabljali v svoje svThe. Javni nameščenci si bodo gotovo ^premislili sklepati v bodoče dogovore za skupne shode z ljudmi, ki se teh dogovorov potem ne držijo. * Zmanjšanje odstotka za podrobno prodajo tobaka. Kakor poročajo iz Beograda je monopolska uprava sklenila, da zniža trafikantom zaslužek za prodajo tobaka od 6 na 5 odstotkov. Na ta način prihranjeni odstotek se odkaže podpornemu fondu za invalide. * Prvi predpustnl plesi v Ljubljani so se vršili te dni v Ljubljani. V petek večer se je vršil v Unionn reprezentančni ples bančnega uradništva, Udeležila sta se ga med drngim pokrajinski namestnik g. TIribar in generalni konzul dr. Beneš. V dvorani Filharmonije je bil istočasno prijeten ples Sokola L. ki je združil k neprisiljeni in dostojni zabavi številne prijatelje tega našega agilnega društva. V solioto zvečer je napolnil unionske pro «tore ples policijskih uslužbencev, ki so svojo prireditev skrbno in okusno aranžirali in poskrbeli, da so prišli na svoj račttn vsi. plesalci in neplesalci. Ples. l;i se ga je udeležil tudi direktor dr. Guštin. jo pokazal, kako velike simpatiji uživajo med ljubljanskim občinstvom naši «Taruhi javnega miru in reda». * Tožba iz mariborske občinske dvo-ranet Načelnik mariborskega socialističnega občinskega kluba g. Bahun Je vlo-?il proti občinskemu svetniku dr. Lesko-varju (SLS) tožbo zaradi žalenja časti, ker mu je slednji v občinski dvorani očital denuncijanstvo. Enako tožbo je vložil g. Bahun tudi proti urednikoma «Stra-"e» in ljubljanskega «Napreja». * Nov sanatorij v Mariboru. K tej naši notici nam sporoča tvrdka «Bratje Tavčar» iz Maribora, da so v njej navedeni podatki napačni v toliko, da snujoči se ^anatorij ni last v notici omenjenih gg. -drevnikov, ampak tvrdke «Bratje Tavčar». * Sličica iz klerikalne agitacije. Nova-"anov «Republikanec» je odpravil v or-tografiji <•!» ter ga je nadomestil z republikanskim —o—, namesto opravil piše opravio. namesto rekel rekao. To je no-votarija, ki se ji ne da oporekati stvarnega temelja Dr. Novačan bi je pa ne bil upelja', da je slutil, kakšna politična ifera bo iz nje nastala. Klerikalci so se ™mreč lotili njegovega —o— ter ga ko-lentajo sedaj med nemškim ljudstvom kot dokaz, da hoče Novačanova stranka Slovence — posrbiti. Izumitelja tega «dokaza» sta baje prof. Vesenjak in 2ebot, katerih Inteligenca in politična strast je baS dostojna take akcije. Na nekem shodu sta oba agitatorja tako hujskala ljudi, da so se čuli zopet klici «Srbe na vrbe...» Klerikalizem je vedno enako lopovski Tragikomična vloga pa je dodeljena Novačanovim republikancem, ki 'e sklicujejo na Radiča kot svojega očeta, pa so postali naenkrat «srbski zapro-danci...» * V znamenju časa. Uradniki vseh od-«ekov računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani so ob priliki smrti svojega šefa b'agopekojnega računskega ravnatelja gospoda Antona Petrovči-•a zbrali 660 Din 25 para in v počešče-nje in trajen spomin rajnkega izročili lenar najpotrebnejšemu izmed svojih tovarišev, ki ima že par let bolno soprogo rn otroke in ki ga z bolno družino vred povrh vsega trpkega pomanjkanja 'are in muči tudi večkrat glad. * Iz Kranja nam poročajo: Tudi v Kranju se Žs opažajo posledice nove stanovanjske zmede. Eden tukajšnjih hiš iih gospodarjev je z novim letom svo-;emu najemniku, državnemu nameščencu -.višal najemnino za nič manj kakor za 1700 od st., zraven mn pa zagrozil, da ga bo, če danih pogojev v roku treh dni ne sprejme, sodnijsko «premaknil». * Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Občinski odbor slovcnjebistriški je v svo ii seji dne 5. Jan. v zmislu zakona o volilnih imenikih soglasno izvolil v občinsko sodišče, ki odločuje o popravku volilnih imenikov, občinska odbornika dr. Tosipa Pučnika in Karla Stupana. V isti seji se je zvišala občinska trošarina na vino od 25 na 75 odst. — Ministrstvo pravde, oddelek za sekvestre je nenadoma odpoklicalo sekvestra grofa Attemsa g. Vuko;eviča, komisarja v istem ministrstvu. Začasno ga nadomešča inž. Poljanski. G. Vukojevič je bil v tukajšnjih krogih zelo priljubljen. * Velik požar v Murščaku. Kakor poročajo iz Gornje Radgone, je zadela tamkajšnjega kavarnarja Janka Ciriča težka nesreča. Pogorela mu je viničarija v Mur ščaku. ki Jo je kupil šele pred par meseci. Z njo vred pa je uničen tudi ves vinski pridelek — nad 25 polovnjakov — vsi sodi In viničarjevo imetje. Skoda znaša nad milijon kron. Sumi se, da je zlobna roka zanetila požar, ker j» ¿SriČ kupil sekvestrirano posestvo, katero so si bili gotovi ljudje že «razdelili», čeravno ni spadalo pod agrarno reformo. Poslopje ni bilo zavarovano. * It Rožne doline pri Ljubljani smo prejeli: Pot v Rožno dolino se nahaja t škandaloznem stanju in vsi ki smo obsojeni. da že dobri dve leti gazimo de kolen v blatu, vprašamo magistrat ali je pripravljen, da nam to pot enkrat za vselej temeljito popravi? * Požar. V Spodnji Beli na Gorenjskem je posestniku Josipa Košnjaku uničil požar hišo, hlev in skedenj ter drvarni co in kozolec. Skoda znaša četrt milijo na kron. Pravijo, da je bil ogenj pod taknjen. * Iz Romanova nam poročajo: Dne 2S. decembra je ob 7. uri zvečer izbruhni5 požar v veletrgovini Kirila Manevič». Občinstvo je ogenj pravočasno opazile in ga z naporom kmalu pogasilo. Škod.i se ceni na 20.000 Din. 4 Najdena utopljenca. V bližini Koroške Bele so te dni potegnili iz potoka Javoraika približno 50 let starega utopljenca, ki je že dalj časa ležal v vodi. Njegova identiteta še ni dognana. Tudi pri Polšniku so našli neznanega utopljenca, čegar obraz je že skoraj popolnoma razpadel. Domneva se, da je utopljenec identičen s pogrešanim železniškim delavcem Ivanom Ščukom iz Ljubljane. * Žrtev tihotapca. Iz Boštanja nam po ročajo: Franc Pešec iz Mrtovc pri Šoštanju, ki je pred nekaj dnevi umri 11-bil žrtev lastne neprevidnosti, ampak je bil zavratno napaden. Na Silvestrovo ga je srečal blizu njegovega doma I. Skov-šek iz Vrhova, ki je verižil po okolici s saharinom in ga iz neznanega vzroka iz največje bližine ustrelil v trebuh. Pešec je bil težko ranjen in je podlegel ranam v ljubljanski bolnici. Pokopali so ga v petek v Boštanju. Storilca so žp aretirali. * Tat pod ključem. Na novega leta dan je bil tvrdki Zabret v Britofu pri Kranju ukraden iz njenega avtomobila magnet, vreden 20.000 kron. le 4. jan. je ljubljanska policija izsledila tatu v osebi brezposelnega šoferja Ivana Jakšeta, ki je po daljšem obotavljanju tatvino tudi priznal. Magnet je medtem že prodal za 1200 kron. Jakše je bil izročen sodišču. * Nevaren tat pod ključem. Z Zidane ga mosta nam sporočajo: Orožnik Zup nek je aretiral nevarnega tatu in vlomi' ca L Gajšeka, ki jo v Hrastniku vlomil v tri kleti, ukradel tudi ročni voz ter pri nas ponujal ukradeno vino. Gajšek se je pred kratkem vrnil iz Avstrije. Hrastnik je sedaj rešen tega nevarneg:» tatu. RAZGRAJAČ JOCA. 24letni Josip Oreškovič, doma iz Osl?e-ka na Hrvatskem, pristojen v Otočac, začasno zaposlen kot nakladatelj na rampi na ljubljanskem kolodvoru, vživa med svojimi stanovskimi tovariši, a tudi v očeh ljubljanske policije, pod imenom «Joca», sloves robustnega mladeniča in nasilnega razgrajača. Zasluži mnogo (30C K na dan) in mnogo pije. Sinoči ob 9. uri zvečer je v svoji nakresanosti začel razsajati in zadirati v goste v restavraciji «Južni kolodvor». Poklicati so morali redarja. Službujoči stražnik pri kolodvori-g. Ivan Brenčič, je hotel nasilneža postaviti iz lokala na ulico, a pri izhodu ga jc Joca sunil v steklena vrata, da se Je razbila debela šipa, na kateri si je Brenčii hudo prerezal hrbet leve roke. Medtem je prihitel na pomoč policijski nadzornik, g. Jakob Kržan, a zadela ga je ista usoda. Joca ga je sunil ob vrata in Kržan ;c dobil težko poškodbo na levici. Končnn so mu bili pa le kos, razgrajaču Jocl, in so zvezanega odpravili na policijsko ravnateljstvo. Oba precej težko poškodovana policijska organa pa sta se takoj odpravila v deželno bolnico. Tudi Joca je menda precej opraskan. Odgovorni urednik Pr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Poslano/ Slovenski čar-opisi so prinesli pre<' kratkim vest. da sta ustanovila gg dr. Mirko Čer nič in dr. Benjamin Ipavic v Mariboru sanatorij «Petrovo Selo», ki se v kratkem otvori. Ker je Jav jo*ti v Mariboru znano, da gg. dr. Mi,-Ko Černič in dr. rS en jam i; Ipavic nista ustanovitelja nobenega sanatorija iu se sanatorij «Petrovo Selo» splošno istoveti z našim sana torijem, izjavljamo resnici na ljubo, da smo spodaj podpisani edini ustanovitelji in i z k j u č n i lastniki snujočega se sanatorija v Vinarski ulici v Mariboru ter 6mo kot taki tudi zaprosili pokrajinsko upra vo za Slovenijo v Ljubljani da sm' naš sanatorij ob otvoritvi nositi hm' «Sanatorij kraljice Marije*. Maribor, dne 6. januarja 1923. __Bratje Tavčar. * Za vsebino uredništvo ni odgovorno. Vremensko Ljubljana. 8. jann«rja 1923. poročilo Ljubljana 30R m nad moriem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temneratnra Veter Oblačno 0-10 !'adar: m mm Ljubljana . 7. 768-3 3-8 brezTetra megla 0-7 1 Ljuhljaoa . 14. 766-3 5-0 reč obl. —- Ljubljana . 21. 766-1 4-0 9« oblačno — i Zagreb . . 7. 7683 3-0 tt megla — 1 Benerad 7. 768 3 4-0 ,< M 1-0 ; i'Diiaj . . 7. 76(4 1 0 »er. zapad oblačno j Prapa . . 7. 765 0 2-0 jug M 1-0 I 1 nora ost. . 7. — — — - - V Linbliani barometer n«?š;an. tercner. tisoka. So'.sce ribaia ol> 7 Í3 zahaia ob 1C.30 Obsojenci IV. del. SODBA. 1.) Stavka in poraz. V soboto, 7. aprila 199... se je odigrala ob 7. zvečer v vseh štirinajst-tisočtrietošestin tridesetih delavnicah Siturgica ista, precej teatralična slika. Ko se je oglasil po delavnicah predpisani signal za počitek, je stopil povsod eden izmed desetih delavcev, ponekod najstarejši, drugod najmlajši k voditelju delavnice, da mu sporoči, v večini delavnic vljudno, v nekaterih ¡.a predrzno ali celo porogljivo: «Gospod, ker vlada ni ugodila načini upravičenim zahtevam, je proglašena stavka; moji tovariši e-o me pooblastili, da va.š o tem obvestim.» Ko je bilo to obvestilo v vseh de-iavnicah izvršeno, kar se je zgodilo istočasno, so odšli delavci v polnem redu in brez demonstracije. Izdana im je bila parola, naj pokažejo vladi - 'iko onega absolutnega miru in reda. ki pričata o železni disciplini in jamčita za velike zmage. Pac pa so iln-iavci prekrokali potem celo noc od sobote do nedelje v obeh delavskih atestih. Od brega do brega je odmeval v is in krik razbrzdane ljudske veselice. Vojna je bila napovedana, zmaga sicer še ne dobljena; a niti eden i sin cd ■tirih stotisočev prebivalcev v blokih ni mislil na neizogibne nevarnosti, na trpljenje in najmanj na možnost poraza. Vse je t>Ao overjeno o zmagi; na njen račun je vse uživalo, pilo, norelo. Kinematografi, igralnice, plesišča. gostilne — vse je ostalo nabito do jutranje zarje; prestanka ni bilo. Na zelo pamoten ukaz guvernerja je policija zapustila bloke, kor je bilo važno, da ne pride do ni kake prilike za konflikte med policijo in stavku-jočimi. Ti bi gotovo porabili vsak tak konflikt za opravičilo in za povod novih izgredov, ki jih je bilo treba predvsem preprečiti. Dalje je bilo tudi gotovo, da bi ee upirali Washington, Montreal in Buenos-Aires vsaki energični odredbi proti štrajku. Sicer sša veliko število — novoporočenih parčkov. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Silvestrov večer v sokolski dvorani je uspel sijajno. Vsi prostori so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Igrala se je igra «Kralj Herod» in alegorija «Srb-Hrvat-Slove-nec». Med odmorom je, kakor navadno, skrbel za smeh naš br. Zane. Vse pripo- j znanje gre sestri Erni Burgerjevi ter; | vsem, ki so pomagali prirediti tako krasen zabaven večer. JEZICA PRI LJUBLJANI. Županstvo občine Ježica nam je z ozirom na naš do- j pis z dne 3. t. m. pod imenovanim našlo- j vom, poslalo sledeče pojasnilo: Uradni > razglas o volitvah v narodno skupščino, je županstvo prejelo 31. decembra 1922 ob pol 12. uri, nakar ga je dalo že 1. t r,i. razglasiti na krajevno običajen način. Reklamacljska komisija v smislu zakon-*1 o volilnih imenikih je bila izvoljena na j iavni cdborovi seji dne 1. oktobra !922,' kr '-"C- j :iik pregledovali pristaši vseh v tukajšnji; občin! zastopanih strank. m Zaradi opustitve halarsbega razprodamo večjo množino kolarskega m k® vaškega blaga ter izdel&nik polizdelanih vozov. V zalogi so: oljnata osi, navadne osi, ir ¿soneti j peres a j pašno in oglato sseleso, tapetniško blago, zaprav- ljivčki, luksusni vozovi. Prodaja se vrši vsaki dan v tovarni JEeršid, fjfnhljana, S p. Šiška. 'n prijateljev od daleč in blizu. Velik v ubezn; do domovine se je nerad ločil od j Ivijenia, ker še ni dokončal vsega deia, I Vi ga je hotel izvršiti, ir. njegovega groba ! na se dviga svetel zgled, kako «sveto slu- •' žimo sveti domovini!» Z ustvarjanjem no-1 v-ih dobrin hočemo nadomestiti izgub--.-,; vzor-carodnjaku pa ohranimo y svojih j srcih nevenljiv spomin. MOZIRJE. Na Silvestrov večer je priredil «Mozirski Sokol» sijajno veselico s : lesom. Začetek vsporeaa so tvorile lepo • spele preste vaje, ki so pokazale veliko spretnost vaditeljev in izvajalcev. Končali :-mo z dobrim uspehom staro leto, ki nam j v proslavi 4!etnice Sokola prineslo «sogo novih lavorik. Za to si je pač pridobil bivši naš odbornik, brat A. Poš, tukajšnji živinozdravnik, ki smo ga ta ve- 6 komadov rabileniSi stroje? II^mŠ st" slušnimi deli; 3 komade rabljeni!* stroje? oimi deli; kompletna nova naprava ^ŠjeST2^ bilca za kamnie; valjarja sa pesek, bobna sa sortiranje; in dvigala s peharški; avto „Bšstrfj" iHiST obroii 111 priklop'1 Ponudbe na „Hitroaid", Maribor, ¥o£riaj3ka nI. 30. Vscej. ki so spremili k zadnjemu počitku blagopokojncga rana Rajšter]a bodi izrečena srčna zahvala. Posebej se zahvaljujemo č. duhovščini, zlasti č. gg. župnikoma Preskerju iz Šmartncga na Paki in Rožmanu iz Zavodnjega, gg. drjemi Drobniču m Lichteneggerju, g. županu notarju Marinčku za krasni govor imenom mestne občine. Sokoiskega in drugih narodnih društev v Šoštanju, Sokolom iz Mozirja, Slovenjsradca, Petrove, Št. Pavla, Žalca, Braslovč, Velenja in Šištanja, gasilnim društvom v Velenju, Druiniirju in Šo5tanju za častno spremstvo, pevcem iz Velenja in Šoštanja pod vodstvom g. učitelja M. Tajnika za ganljive žalestinke, časopisju za prelepe nekrologe kakor tudi vsem, ki so prihiteli od daleč in blizu, da izkažejo zadnjo čast pokojniku. Hiagemu, nepozabnemu pokojniku pa ohranimo v svojih srcih nevenijiv spomin! Šoštanj, dne 7. januarja 1923. 32 Žalujoče rodbine: Rajšter, Mravljak, Zalar, Knraik. ^PllliS Potrti neizmerne žalosti naznanjamo viem sorodnikom, znancem in prijateljem pretnžno vest, da je naša pre-ljnbljena soproga, mati in stara mati Terezija Tomšič soproga posestnika fn trgovca v Ilirski Bistrici ? ane o. januarja 1923, po kratki mučni bolezni, previdena a svetotajstvi odšla v večnost. Pogreb nepozabne ranjke se vrsi v nedeljo, dne 7. januarja, iz hiše žalosti na domače pokopališče, Nepozabno priporočamo v Blag spomin. ILIRSKA BISTBICA. dne 5. januarja 1923. 33 Žalujoče rodbine Josip Tomšič, dr, Josip Tomšič, Smole in Bobnar. Bru posebnega obvestila. Venei te hvaležno odklanjajo. V najgloblji žalosti naznanjata podpisani v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je umrl naš preljubljeni, nepozabni soprog, oziroma brat itd., gospod dvorni svetnik dr. ANTON PILSHOFER prefis»4nik oetiodninske komisije za. Invalide v Linon, ¿astnt ikofijtkl svetnik; častni o'jdan občia: Ea^drto ori Postojni, AsohaoU a. d. Steyr, Oatlenx, Laosa, Seusttft bel GroBsriJntny, Hohr, Ternbarg, TJiranatotten. Wartberg: a. d. Kr. In Wolfern; starejima kes. flljafikega (Srnšt-a Ausiria — Wies; ö.an muogia človekoljubnih družlev Itd. v torek, dne 26. decembra 1922 ob Vi H- uri dopoldne je bil nenadoma, potem ko je prejel S7. poslednje olje poklican v 55. letu starosti v boljše življenje. Pogreb dragega rajnika je bil v petek, 29. decembra 1922 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Berggasse štev. 18, na kar so se zemeljski ostanki 30. decembra prepeljali v Linz. steyr, 30. decembra 1922. Sestra Dulcidia Pilshofer Marija Pilshcfer roj. pl- Fichtenau, prednica v Grieskirchen, Struga pri Novemmeatu, sestra. soproga. 11ÜP ; : "Priloga ffJutru" St. 6, dne 9. januarja ID23. Politični odmevi* [v trebuhu, druga fe 5".a od strani v hrbet- Medtem tt vse stranke pripravljajo, goepoetra. se nI tv iztrebljerit», se te» ; ter je ranila hrbtenico. Noge so ranjencu j da, unova merijo «roje moči. Že dolgo t reveži, ki komaj žive. a to vidimo: w Atentat na češkega ministra Rašina Atentat na drja Rašina !e izzval v celi Evropi veliko pozornost in ogorčenje, ki navdaja češkoslovaški narod je našlo povsod živahen odmev. Mi Jugoslovani ga s posebnim sočutjem delimo in cenimo izgubo tako odličnega državnika kakor Svojo. Pod prvim utisom atentata se je splošno domnevalo, da je minister Rašin postal žrtev osvete čeških dobrovoljcev. Znano Je, da se je Rašin nahajal v silno ostrem sporu z veliko in mogočno organizacijo Čeških legionarjev. Ze dalj časa se iz legionarskih krogov množijo tožbe, da se država ni dovoli pobrigala za preskrbo onih sinov češkega naroda, ki imajo kot bivši pripadniki češkoslovaških armad v tujini eno glavnih zaslug za osvoboditev češkega naroda. Legionarsko vprašanje na Češkem je podobno našemu dobrovoljskemu, vendar je obsežnejše in če smemo tako reči težje in komplici-ranejše. Kot finančni minister je postal dr. Rašin tarča raznih napadov, na katera je reagiral na nekem shodu v Pardu-bicah dne 13. decembra 1022. z njemu lastno ostrostjo in brezobzirnostjo. Govoreč o narodnem idealizmu je izvajal, da sta bili glavni sili, ki sta omogočili osvo-bojenje častitljivi gesli: Potom prosvete k svobodi! in pa sokolski «Ni zisk, ni slava» (ne dobiček, ne slava). okrnjena. Vlada Izjavlja v proglasu, ki ga je še v petek zvečer izdala, da je odločena s trdno roko in brez oklevanja voditi državo naprej in da Je storila potrebne ukrepe proti vsemu, kar sega po morilskem orožju. • Dr. Alojz Rašin je eden najodličnejših mož češkega naroda. Ze kot dijak je igral v narodnem pokretu veliko ulogo. Pripadal je omladincem, ki so bili kot zarotniki leta 1893. obsojeni na mnogo let težke ječe. Tudi njega je zadela ta usoda in več let je presedel v ječah Na Pakraci pri Pragi. Končno pomiioščen je vstopil v redakcijo Narodnich Listi. Pozneje se je posvetil advokaturi In kot gospodarski strokovnjak je kmalu zaslovel v vrstah mladočeške stranke. Ko so Narodni Listy prešli v last drja Kramafa Je dr. Rašin postal direktor tega velikega češkega glasila. L. 1911. je bil izvoljen za poslanca v državni zbor. Ko je izbruhnila vojna, Je bil dr. Rašin v prvih vrstah onih delavcev, ki so doma pripravljali prevrat in poznejšo organizacijo češke države. Kol eden naiopasnejših veleizdajalcev je bi! aretiran in skupaj z dr. Kramafem obsojen na smrt. Smrtna kazen mu je bila Sz-premenjena v 151etno ječo. Amnestija leta 1917. mu je zopet odprla vrata v svobodo, k novemu delu za osvobojenje. Ko je napočila uscdepolna ura je dr. Rašin skupaj z nekaterimi drugimi politiki podpisal manifest, ki proklamira usta- ohromele. Predsednik Masaryk, ki je bil 3. januai-ja odpotoval v Lomnlce pod Tatro, da nekaj dni prebije med slovaškim ljudstvom, o katerem Madžari trdijo, da bo z Masarvkom tako postopalo, kakor se je zgodilo Naturowiczu, si da stalno poročati o zdravstvene«« stanju drja Rašina. Ce bi se položaj poslabšal, se bo predsednik takoj vrnil v Prago. Splošno naziranje le bilo prvi dan. da je atentator izvrševalec legionarskega maščevanja. To Je Šoupal sam odločno dementiral. Nedvomno je dognano. da je dr. Rašin žrtev komunistične garje. Popoldne po atentatu so se v Pragi vršile demonstracije nacionalističnih organizacij In poskuša se Izrabiti ogorčenje proti političnim nasprotnikom drja Rašina odn. njegove stranke. Upati je, da bo ostalo pri poskusu, ker češko Javno življenje ne prenese takega zastrupljevanja. Hudi očitki padajo tudi na naslov policije, češ, da ne skrbi dovoli za osebno varnost članov vlade in da je zlasti na- se govori o volitvah, stranke druga d m- ! svobodo prosvetnega dela je bolje. In to £i pretijo, češ, pri volitvah vam že po- | je predvsem zasluga demokratske stran kižemo. res pa je. da se volitev vse I ke in njenega ministra Svet. Pribičeviča. boji. j Kjer je bila učiteljska čast napadena Koalicija je končno skleuila — iz tak- j kjer je svoboda šole bila, ogrožena, taci tičnih ozirov se o tem molči — da se 1 je nastopila demokratska stranka. Pr* občinske volitve vršijo v maju. Po ustav- j uredila je višji šolski svet in začela v nih zakonih bi se volitve bile morale velikem poletu navajati naše ue-iteljstv" vršiti že junija 1923.; toda soeijalistične ' na državno delo v šoli in izven nje. stranke so uspele, da so se volitve pre- Demokrati se niso bali «Sumaštrov». ložile in tako se je — prvič — v prid i .t m pa k so jih sprejeli za svoje vodje i" soeijalistov kršil državni temeljni zakon, brate. Medtem pa so druge stranke, ki Na Slovaškem, v karpatski Rusiji in v -e sicer tudi napredne imenujejo, s tira teritorijih, ki so po mirovnih ugovorih priključeni republiki: Tešinsko, Hlnčin-sko. Cmunt in Valčicko — ie doslej sploh še niso vršile nobene volitve. Prerokovanj o izidu volitev ne manjka. Vsaka stranka triumfira v naprej, da »i jo polne zmage gotova, da raste in iz- I hom gledale, da si ne «oteiijo situacije -pri zaostalih ljudeh s tem, da pomaga.T. učiteljem. Očitalo se jim je njihove bonu-plače in širilo zavist. Mi te britkih ir kušen; nikdar ne pozabimo, vsaj smo izpočetka hoteli pri SKS delati s obemu rokama, pa so na« z vsemi štirimi odbi podjeda vse ostale na svetu. Dejansko i jali. češ da bi stranka potem izgledal:1 pa gre razvoj na desno . . . Bolj kakor j preveč «liberalna» in «šolmašterska*. do sedaj bo treba v bodoče računati tudi | Učiteljstvo je stopilo užaljeno v stran še z enim političnem foktorjem, s ko- i in delalo tiho naprej. Danes se je klic i?.- mualstičr.o stranko, ki se pripravlja, da pram drju Rašinu hudo zanemarila svojo' doseže svoj levji kožuh, svetovno revo Na žalost so danes v republiki mnogi j.novitev češkoslovaške države. Vstopil je pozabili ta gesla. «Ljudje, ki so se nesporno ovenčali s slavo, so po povratku v mlado, v povojnih težkočah se nahajajoče državo, iztegnili roko ter pravijo: Borili smo se za tebe; plačaj! Plačaj v gotovini, plačaj z udobnostmi, privflegl-jami, v svobodni, ravnopravni, demokratični republiki! Toda to kar delaš za narod, se ne plačuje!» Legionarji so občutili ia očitek kot udarec v obraz. Na shodih in v svojem časopisju so zahtevali sa-tisfakcijo in napovedali ministru Rašinu brezobziren boj. Ni manjkalo glasov, da se bodo tudi osebno maščevali. Nekateri listi, zlasti pa Ceškd Slovo in Tribuna so otvorili proti drju Rašinu najostrejšo kampanjo. Sedaj se poskuša z gotove strani naslikati atentat kot posledice tega ostrega boja. Večina čeških listov pa energično odklanja to razlago ter po-vdarja, da gre za čin komunističnega desperada. Res Je atentator pristaš komunistične stranke, katera vodi s svojim časopisjem strupen boj proti posameznim članom vlade. Prav na tisti način, kakor opazujemo to pri nas dan na dan, proglašajo češki komunistični listi, predvsem «Rudé Pravo» vlado in ministre za lopove in tatove, za morilce liudstva in drja Rašina, ki je s trdo roko varčeval, še posebej kot najstrašnejšega sovražnika prole-iarljata. Isti dan. ko se je zgodil atentat, ie «R P.» priobčilo obtožbo, da je minister Rašin kriv samomora dveh malih obrtnikov, ki sta se baje iz obupa rad strašnimi davki obesila. Atentator se Je pri zaslišanju zagovarjal. da je hotel odstraniti m:nistra Rašina, ker obsoja njegovo politiko... Ni dvoma, da ie atentator komunističnega izvora in češke oblasti so pričele obsežno preiskavo, da do-iienejo ali ni morda obstojal obširnejši komplot, katerega izvrševalec Je bil Šou-nsl. Atentat na finančnega ministra Rašina, ki pripada stranki Narodne demokracije (Kramafovi), bi mogel imeti posledice tudi za celokupno notranje politično situacijo. Narodni listi dnlžijo glavno glasilo čeških narodnih socialistov (Klofačevih), da je ono sokrivo žalostnega dogodka in pričela se je precej razburjena dodata med strankami, ki tvorijo današnjo koalicijo v parlamentu in v vladi. Situacija }e težavna tudi vsled tega, ker le ministrski predsednik Švehla bolan in še dalj časa ne bo mogel voditi poslov. Upati je, da ostane solidarnost koaliranih strank ne- kot finančni minister v prvo češkoslova ško vlado (Kramafev kabinet). S tem pričenja njegova največja doba. Z dosledno, velikopotezno in brezobzirno finančno politiko ie rešil Rašin češko krono propadanja ter jo dvignil kot vrstnico v vrste zdravih valut. Njegova deilactj-ska politika se je izkazata za uspešna ter mu v celi Evropi pridobila slavno ime. L. 1919. je izstopil iz vlade, letos }b pod predsedstvom A. Svehle zopet prevzel finančni resort in z neztornijeno energijo je pričel izvajati sistem varčevanja, z zdravo brezobzirnostjo preganjat! pojave korupcije in špekulacije v finančnem svetu. Naložil je tudi širokim slojem marsikatero žrtev (sem spada znižanje plač uradnikom, ostro davčno gospodarstvo), toda dobro se je znal braniti, da brez žrtev ni ozdravljenja. Dr. Rašin Je mož izredne žilavosti In energije, človek, ki je iz ljubezni do svojega naroda sposoben doprinesti vsako žrtev. Zanimivo je, da je bil za doktorja prava promoviran — trikrat. Dvakrat ;e bil namreč obsojen radi veleizdaje in Je vsled tega obakrat izgubil doktorski naslov. Obakrat je bil pomiloščen in ¡znova delal Izpite. Karakteristično za njegovo hladnokrvnost je, da je, ko ga Je strel atentatorja težko ranjenega podrl na tla In mu je pri tem izpadla cigara, z roko pobral smodko ter mirno pušii naprej... Ko so ga med velikimi bolečinami nesli v rešilni voz, je dejal: Lepa nagrada za pošteno delo... —n Praga, o. )«u. O atentatu na finančnega ministra so zanimive še sledeče podrobnosti: V Pragi je ves dan vladalo veliko razburjenje. Širile so se najrazličnejše vei-zije o vzrokih atentata in o osebi atentatorja. Dopoldne so na poslanstvu razobesili črno zastavo in bliskovito se je raznesla vest, da je dr. Rašin že umrl. Zastava pa ie veljala le umrli članici parlamenta komunistinji gospe Skaunicovi. Cela republika žaluje. Vse stranke, ves narod ogorčeno obsojajo zločinsko dejanje, nasprotniki in prijatelji enako iskreno sočustvujejo z odličnim možem. Z nervozno napetostjo pričakuje javnost poročil o zdravstvenem stanju ministra Rašina. Službene objave zdravnikov pripuščajo sicer precej upanja, privatna poročila pa so zelo pesimistična. Prva operacija se ni posrečila. Ena krogla tiči dolžnost. Ti očitki niso utemeljeni. Dr Rašin ie odklanjal vsako varnostno službo okrog sebe in ko so mu zadnje dr.i dali spremstvo detektivov, jih je poslal domov. Bil je trd. pogumen mož in se ni bal nikogar. _ Politični položaj na Češkoslovaškem -n Praga, S. januarja, O norem let« so češkoslovaški listi — češki, slovaški, nemški, madžarski — predložili svojim Čitateljem več ali manj duhovite bilance o prošlem letu; zdi se, da si novinstro kakor tudi politično občinstvo želi miru in oddiha. Tega ne more prikriti niti kampanja demokratskih listov proti nekaterim legionarjem, kakor obratno ne gonja legionarjev proti dr. Rašinu. niti apeli «Češkega Plova» in narodnosoci'sinih listov, da češkoslovaško republiko in Jugoslavijo ogrožajo Madžari, ki si na spomlad želijo vojno. In da s tem prav gotovo računajo tudi diplomatski krogi. S avTšetkom parlamentarnih poslov je v političnem življenju in neh&nju nastopila, pavza. katero poglablja še nenadna obolelost ministrskega predsednika Svehle, motorja naše notranje politike. Bolezen je nastopila nenadno, bila je težka in nevarna. Na mah so se vsi politični faktorji znašli pred novim težkim vprašanjem, ki ni niti lebdelo v zraku in bi z obolelostjo kateregakoli drugega češkega politika ne bilo niti najmanj aktualno. Kaj sedaj? Prvič, švehla je šef najmočnejše In najbolj konsolidirane državne etranke. češke agrarne republikanske stranke, ki tvori baso sedanje in vsake koalicije, ki utegne slediti — torej državne potrebe. Težko je reči. ali bi ta stranka, ohranila, iste kvalitete, ki jih premore danes, ako je ne bi dirigiral sedanji njen voditelj. Drugič, Svehla je ket politik, poslanec ali minister, najboljši ali morda edini popolni poznavalec notranjepolitičnega terena v r.a»i re-pnbliki. uvideva in pozna celotni položaj, ima. dober pogled v bodočnost in rna daleč v naprej sklepati kompromise in ukrepe, ki so vedno usmerjeni v to, da ustvarijo notrar.jl mir, konsolidacijo, zmožnost dela, pravno podlago — dej-stvovanje, ki je zunaj mano le malo ali nič, ki pa že povsod utrinia sledove. 2e po besnem vpitju talmudistov svetovne revolucije, po strašeoju špekulantov nemira se da slutiti, kam meri Švehlino dclovan;e in pozornost Poročila, da se je stanje ministrskega predsednika znano poboljšalo, da kre-meniti seljak še od daleč ne goji kakih idiličnih namenov, da se umakne iz političnega ospredja, temveč da v bolniški postelji snuje nove načrte in izdaja dispozicije. so razgnala vse skrbi, morda tudi spletke, in stabilizirala mir političnega življenja — do konca tega meseca, ko «c sestane parlament. lucijo. To bo tudi pomenilo konec komunistov ia razeefraaa, od njih samih pogažena rdeča, zastava bo k praznemu kričanju podvizala le tropo ruliteljev miru, prej anarhistov imenovanih, in ne bo več vzbujala strahu. Bodoče občinske volitve naj v glavnem podajo odgovor, ali bodo nove državnozborske volitve sposobne, da pri-zovejo v življenje čvrstejšo. solidnejšo aJi morda tudi drugačno koalicijo in formacijo političnega življenja. Napredna fronta in učiteljstvo (Piše učitelj.) Učitelj je bil pred vojno najbolj preganjani človek. Ni imel dovolj ugleda na nobeno stran, a klerikalizem ga je gnal iz obupa in obup, da ga prisili za hlapca. Po prevratu je država vendarle spoznala, da ji je zvest učiteljski stan potreben. Naša svobodna domovina je učitelju priznala, da je njen uradnik, t. j. da vrši posle in naloge države, ker uči njeno mladino. Osvobodila ga je klerikalne«, biča. Se se skrivajo ostanki starega premenil, danes isti, ki eo prej inteligev co odbijali, kličejo njo na pomoč. Vendar le na pomoč, ker so zanemarili svoj ta klad in ga pustili, da ga je prerasla ki?-rikalna ljulika. Učiteljstvo ne more in ne bo v odk*-čilnem hipu zapustilo demokratske stranke. Tata smo bili, ko je bilo najslabše-, tam so nas sprejeli z odprtimi rokami, ko so nas drugod odbijali. Učiteljstvo bo delalo nepolitično naprej v šoli, delalo bo sploh za napredno misel izven šole. a politično se bo udejstvovalo v interesi; velike demokratske stranke, ki jo maramo držati, in to ne le iz časti in soli-| rtamosti, ampak ker je njena velika na-i loga glede šolstva v tej državi šele za , čela. Šolske reforme ne bodo izvedle sta novske stranke, najmanj pa agrarne stranke. One pa bodo zanemarjale, to je gotovo. Le ena stranka bo delala, da se šola pogubi in to je klerikalizem. Prot tej je treba močne narodne napredne stranke, ki se ne straši priznati, da Šolstvo ne more biti zastonj in se no boji nobene demagogije. Taka stranka mor" biti v danih razmerah le — demokratska stranka, Zato pa, napredno učiteljstvo! Ti ves. kje je Tvoje mesto. Pomisli, da- 18. marca gre tudi za Tebe! Kulturni pregled Skupščina in koncert Zveze pevskih zborov v Ljubljani V nedeljo, 7. t. ra.. se je vršila v Ljub- j liani v dvorani Glasbene Matice II. glavna | skupščina «Zveze slovenskih pevskih z bo- i rov». Ni treba posebej povdarjati kultur-1 nega pomena Zveze, saj smo imeli v pro- i šlem letu dovolj prilike videti sadove njenega delovanja v uspelih in impozaninih skupnih nastopih v Zvezi včlanjenih zborov. Na drugi strani pa je treba pomisliti tudi na ogromno tiho delo, l. Sicer pa se v Moskvi v kratkem usta novi borza za valute in devize. Trgovca vodi pot v Moskvi veekn-tudi v Kremelj, ker so nastanjen? tamkaj razne vladne institucije. Priti v Kremelj pa ni lahko. Okroža ga- k? kor znano, stoletja staro ziddvje. k' ima več trdnjavi podobnih vrat. Pri vsakih vratih se naha.ja komanda, ki obiskovalcu dovoli «propusk» (vstop šele potem, ko oseba v Kremlju, h kateri je obiskovalec namenjen, komandantu telefonično sporoči svoje privoljenje. To in še mar^ -aj drugega vzbuja vtis, da se Moskva ' vedno ; nahaja «v volni dobi» 3 se je po sramem pozoravu oeograt-sketa zastopnika g. Popoviča razvila živahna debata o raznih aktualnih vprašanjih. V debato so posegli med drugimi gg. \damič, Bajuk, Prunk in Rus. Zlasti živahno se je razpravljalo o krivičnem dr-iavnem in občinskem davku na koncert-•■yC prireditve. Davek skoraj ubija ko,n-crtno življenje in je za današnjo dobo, ko se smatra kot ena glavnih nalog države, da podpira kulturno življenje, naravnost ironija. Saj se nahajajo naši pev--ki zbori že itak v težkih finančnih položajih, ako pa morajo odšteti od koncertnih prireditev skoro polovico kosmatih dohodkov za davek, si s tem ne le ne mo rejo pomagati, ampak si nakopljejo še ve-ike deficite. Razumljivo je zato ogorčenje, s katerim so razpravljali govorniki to vprašanje. Sklenjeno je bilo, da se store vsi možni koTaki za odpravo tega res krivičnega davka. Zainteresirati je treba ;a to vprašanje javnost, zlasti pa časopisje. Nadalje jc bilo sklenjeno intervenirati pri železniških upravah za znižane voznine povodom društvenih izletov v kulturne svrhe. Podpredsednik je po zaključeni debati odredil volitve. Soglasno so bili z vzklikom izvoljeni naslednji gospodje: Predsednik: Matej Hubad, (Glasbena Matica, Ljubljana), prvi podpredsednik: tir. Franc Logar (Glasbeno društvo Ljubljana), drugi podpredsednik: dr. Anten Svigelj (Ljubljanski Zvon), tajnik: Josip Plcteršmk. blagajnik Ivan Dražil (Pevsko •iruštvo Slavec. Ljubljana), arhivar: Jernej Perdan (Pevsko društvo Krakovo-Trnovo). prvi pevovodja Zorko Prelovec, drugi pevovodja Mirko Premelč. Odborni: ki: Valentin Tome. pevski zbor rokodelskih pomočnikov, Ljubljana, Ludvik Fra-t'-na, pevsko društvo Slavec, Vladimir 1'remrov, Žel. glasb, društvo Drava, Maribor, Bukovec Franc. Št. Vid nad Ljubljano, Steh Valentin, Št. Jakobsko napredno društvo, Gačnik Janko, Guštajn, For-česin Ivan, Ptuj. Revizorja: Anton Medved. Avgust Jeločnik. Artistični odsek: Matej Hubad, Emil Adamič, Anton Ravnik. Marko Bajuk, Mirko Premelč. Članarina ostane za enkrat še neizpre-meujena. Odboru pa se je naročilo, da ■ prašanje prouči in predlo?! prihodnjemu občnemu zboru kijuč, po katerem se bo članarina razdelila bolj pravično, na vse včlanjene zbore. Čas in kraj prihodnje Javne skupščine določi in naznani odbor. S kratkim pozivom k vztrajnemu delu je zaključil novo izvoljeni podpredsednik dr. Logar uspelo skupščino. Tekma pevskih zborov. Koncert «Zveze slovenskih pevskih borov» se je vršil v nedeljo ob 4. uri popoldne v Unionu. Nastopilo je sedem lažnih zborov, izmed katerih je vsak žarel par pesmi. Pevski zbor bralnega društva iz Tržiča je bil prvi na vrsti. Še bolj kakor mešani je ugajal tržiški moški : bor, ki je izvajal Tržičana Kalingerja -kladbo «Sooči je pela». Pevovodjo Albina Lajovica odlikuje izrazita deklama-i-ija, k uspehu so pomagali posebno še dobri prvi tenorji. Ljubljanski «Slavec» je nastopil pod novim pevovodjo Antonom Ravnikom, pod čigar veščo roko bo društvo, kakor vse kaže, izborno prosperiralo. Vse tri mešane zbore smo čuli vestno podane ';) dobro naštudirane. Očaral je trbovelj-- ki «Zvon^> pod vodstvom g. Oskarja Molla. Izvajal je Lajovčeve dokaj težke Kroparje» tako srečno, da je žel buren aplavz: prav dobra je bila tudi Adamičeva «Hodi Micka». Trboveljčani so se • dlično postavili. Pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev je pel Devov Tihi veter» in Foersterjevo «Razbito čašo», precizno naštudirani. Posebno dobro je kultiviran pri tem zboru piano. Vseobče pozornost je vzbujal prvi teno-rist-solist, ki ga je Bog obdaril z žensko-zvonkim sopranom. Glasbeno društvo Ljubljana» pod vodstvom Marka Baju-ka je izvajalo dokaj izrazito Mokranjčev X. Rukovet ter Pokornvjevo «Teče vo- crs» — s sopran «ara isofom m vee e&s brenčečim zborom, izvedba je biia dobra, toda skladba morda ni bila vredna vsega truda in učenja. Zorko Prelovec je izvrstno dirigiral «Ljubljanski Zvon», ki je drugo najštevilnejše pevsko društvo v Ljubljani. 7. ambicijo, ki vzbuja veselje in sili k pohvali. Moški zbor je krasno izvajal Premrlovo «Na dan», pa je dodal potem še Prelovčev lepi «Oj Doberdob». Zadnja je bila «Matica», katero je dirigiral Matej Hubad. Izvajala je znano Adamičevo «-Zaman pod oknom» in Mokranjčev «XI. Rukovet», oboje vzorno. Krono večeru je tvorila Adamičeva himna «Ti, ki si nas ustvaril». Izvajali so jo vsi navzoči moški zbori s spremljevanjem fanfar, ki so bile posebno spočetka in v sredi nekoliko premočne. Vtis te skladbe je bil tudi tokrat mogočen. Emil Adamič je med našiiai zbor-skimi skladatelji najbolj popularen, to dokazuje priljubljenost njegovih skladb, ki jih je bilo na sporedu tega koncerta kar pet. Včerajšnji koncert je važen za naše kulturno življenje. Tekme zborov so odlično sredstvo za pospeševanje glasbene umetnosti. Odkrivajo nam pa tudi, koliko vneme, umetniškega hotenja in zdravih sil se skriva v naših skromnih podeželskih zborih. Tržičani in trboveljski «Zvonaši» so temu dokaz. Njihova zbora sta si pridobila ime daleč izven ozkih domačih mej. Tudi imeni obeh dirigentov g. Molla in g. Lajovica si je treba zapomniti. Tekme zborov so izvrstne ideje, ki naj bi se v izvedbi še bolj izpopolnile, da dobimo vsako leto pravcato plemenito in koristno «pevsko vojno*. Prirediteljem koncerta naše čestitke. Gasparijeve razglednice (Prva izdaja založbe «Jug».) Malokateri slovenski umetnik je postal tako popularen kot ravno Maksim Gaspari. Njegova umetnost je primitivna ter tako lahko razumljiva, da ie dostopna vsakomur, tudi našemu ljudstvu. Njegovi motivi so vzeti povsem iz domačega kmečkega življenja, ali polni poezije in lepote. Gasparijevo ime nosi nešteto razglednic, ki se v tisočih komadih pišejo za božične in velikonočne praznike. In ne v mali meri se ima Gaspari njim zahvaliti za svojo popularnost. Založba «Jug» je izdala pred prazniki zopet novo serijo Gasparijevih razglednic, oziroma razglednic po njegovih slikah. Najboljša izmed njih je «Gosji pastir*. Mlad kmečki fantič koraka skozi vas hi piska na plščal ter vodi jato gosi na pašo. Slika je zelo dobro komponirana. Fantič z gosmi tvori glavni motiv v okvirju prijazne koroške kmečke vasice z nizkimi hišami, ki so krite t. lesenimi strehami; v ozadju pa leže naše planine. Z zadnje umetniške razstave nam je znana druga slika «Zima». Gorenjski kmet z ženo gre zimskega nedeljskega jutra v dolino k maši. Mrzlo je. Ona se zavija v ruto. Kmet pa koraka poleg nje v gorkem kožuhu s polhovko na glavi. Poina narodne poezije je «Desetnica», be-račica brez doma sedi pred kmečko hišo ter pripoveduje deci povesti. Enako ¡epa je «Pomlad». Dve deklici, ena mestna, druga kmečka, nabirata na cvetoči livadi cvetke ter mačice vrb. Jablana polna | cvetja, v ozadju vasica s cerkvijo in daleč zadaj planine. Zelo lep je motiv na razglednici «Pir-hi». Mati v pristno slovenski hiši pripravlja velikonočne potice, klobase ter plrhe, da jih ponese k «žegnu». Sinko ji pomaga. Zal, da jo je tisk precej pokvaril; barve so nekoliko obledele. Tudi «Jesen» jc tehnično slabša. Kljub nekaterim nedo-statkom so te razglodnice mnogo boljše kot neokusno tuje importirano blago, ki ni naše in tudi ne lepo. Naše domače zadeve I? celo več tednov, da dobi odgovor od volitve ustanovljeni akcijski odbor Zdru- P»5^. oblasti glede osebnih pada-ženib zasebnih nameščencev in njihove ov iz6eljenc4" politične tendenc« v strokovnih društvih. PoleP rednega potnega lista se zahtevajo od onih. ki potujejo preko Buenos Kandidatna lista. Aireea ali Montevidea v Južno Ameriko, .... .» . . so nastopni: 1.) Potrdilo, da dotična Zasebni namescenci. glasujte pri voli- ; oae,m ni bila kllznovana; 2.) zdravniška Zveza društev privatnih nameščencev in volitve v Pokojninski zavod Akcijski odbor «Združenih zasebnih nameščencev» je v dnevnem političnem časopisju obelodanil nekatere ugotovitve o «Strokovni in nadstrankarski listi». tvah za svoje strokovno društvo, ki je bilo tudi do sedaj varuh vaših koristi. Zveza društev privatnih nameščencev. > Strokovna društva razvijte najživahnej-ki je to listo postavila, ugotavlja tem j šo agitacijo za svojo «Strokovno in nad-potom, da trditve Združenih zasebnih j strankarsko listo». Kandidati te liste so nameščencev ne odgovarjajo dejanskemu stanu. Strokovno glasilo «Organizator» je privatnemu naaneščenstvu že obrazložilo vso resnico, tem potom pa naj bo tudi široka javnost informirana o današnjem stanju strokovnega gibanja privatnih nameščencev in o volitvah v Pokojninski zavod še posebej: Za volitve v Pokojninski zavod sta vloženi dve listi: «Strokovna in nad- med nameščenstvom po svojem delu dovolj znane osebnosti: L skupina: Evgen Lovšin. Dominik Lnšin, Ludovik Stlch. Adolf Vadnal. Anton Grom, MIlan Češnik, Fran Ramovš, Fvan Lozej, Josip Gradiš, Jan Gračner, | pri ^ delegaciji. Ivan Kušar, Erik Froehlicli. T ,. .T\ n i • , ,. . ,„ „. ; Izseljenci v Južno Ameriko n. skupina: Valentin Lrtančlč, Ciril ■ ■ > na ta Mvodill. Likar. Mica Krzetova, Edvard Schrimpf, i Josip Mateiič. Filip Tiirk, Vinko Gajšek, izpričevalo, da je dotična oseba zdrava in da ni imela prej nikakih bolezni To izpričevalo mora biti potrjeno od pri stojne občine: 3.) potrdilo občine, da je dotična oseba sposobna, izvržerv&fci svo; poklic. Izseljenci morajo ta potrdila, prevedena na italijansko ali francosko, prinesti seboj, da jim ni treba plačati visokih stroškov za prevod in za legitimacijo se opo- strankarsK» lista» in «Združeni zasebni RIko Tory. Jožica Virant, Franja Zajec, j « nameščenci». Strokovno m nadstrankar- ur. skupina: Franjo Stenišnik, dr. Maks ; Nelstuute vesti O isered-sko listo je vložila «Zveza društev pri- Obersnel. Franjo Lavrlni,' Ivan Velepič, nosfcih na Selu va-tnih nameščencev», ki torej obstoji. Njena pravila so bila potrjena z odlokom št. 33429 od 13. septembra 1922. Joža Letnik, Acton Kersteio, Jožef Bo- 1 žlč. Pokrajinska oprava nam sporoča-Koncem lanskega in v prvi polovic! Pokrajinske nprave v Ljubljani. Kot čla- I letošnjega leta so se razširjale govorice ni Zveze m so pristopila sledeča dm- j "L„ J^^T ! ® ™mh velildh prednostih v državi, štva: Društvo trgovskih in Industrijskih nameščencev. Društvo uradništva denarnih zavodov. Pomočniški zbor gremiia, Društvo vodniških nameščencev. Trbovlje. Društvo uradništva Kranjske industrijske družbe. Jesenice, Savez a po te- ško ZemljiÇ, Franc Furian Milan Plut, irebCaTni na Sehl pri Ljub Zrl^h lî°±K^ \ šopiri so prinašali vesti o rjubljani. Tudi ča- ,, , . „ - i o tem. V zadevi Joža hojkar, Karol We.ss, Ivo Komar. ; w se rrSi!c po^j^; upravi Andre, Berce, Karo! čaka, Franjo Vre- , sirne predpoizvedbe in zasliševanje prič i v svrho eventualne uvedbe disciplinar-v- skupina: Dragotln Gflčvert, Lojze j r.e preiskave proti odgovornim funkr.i karskih saradnika. Društvo odvetniških I Drenovec, Mr. Ciril Maver, Josip Jarh, : jonarjem državne žrebčarne, pri debelin notarskih uradnikov. Društvo onra.ni- Albert Medvešček, Lovro Čremožnik, , nem sodišču v Ljubljani pa kazensko-stov in glasbenikov in pripravljalni od- Mr- Ivan Krls,an- Ivan Logar, Mirko Ho- ! sodno postopanje. Pri obeh se je izka- .. - w. nc,!din Prani« «nflu ___ I.______. ____j___. n bori raznih novih društev širom Slo-■netleln' Fran5° M(>skon- venije. «Strokovna in nadstrankareka lista» i je nadstrankarska, ker so bili kandidati za to listo izbrani na sestankih svojih 1 društev ne glede na njihovo politično \ pripadnost in ker vse ta društva stojijo izven strank in nad dnevno politiko. Ta lista, je strokovna zaradi tega, ker so postavila, sledeča strokovna društva svoje kandidate na listo: I. skupina: (Denarni zavodi). Savez bankovnih činovnika Jugoslavije. Zagreb. Izseljencem v Južno Ameriko Generalni izseljeniski komisariiat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu objavlja: Precejšnje število naših državljanov, ki se hočejo izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjer si nameravajo preskrbeti pri kon- zalo. da so bile vse vesti o nerodnostih popolnoma neosnovane. Povzročitelja le-teh veterinarski major v. p. France Re-bernak in Anton Gliha, oba bivša usluž benca državne žrebčarne, sta bila od deželnega sodišča v Ljubljani zaradi pogrešita po § 104. srb. kaz. zak. celo obsojena, in sicer prvi na 1000 Din kazni ali 20 dni zapora, drugi pa na 500 Din kazni ali na 10 dni zapora ter oba na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršenja kazni. Z ozirom na izid kazenskosodnega postopanja in znlat.ih dotičnih držav potrebne vizume. Večinoma odpotujejo iz svojega kraja, ugotovitve povodom predpoizvedovanja IL skupina: (Trgovina in špedicija), j Preden so si preskrbeli uverenja. ki jih in zasliševanja pri pokrajinski upravi ni 1.) Društvo trgovskih in industrijskih j 7-ahtevajo dotični konzulati za izdajanje ■ nobenega povoda, da se uvede proti ob-nameščencev v Ljubljani 2.) Pomočniški vizllmov- a1i prihajajo z dokumenti, ki j dolženim funkcijonarjem državne žreb-zbor -rremiia trgovcev v Ljubljani. J'h zahtevajo konzulati Severne Amerike čarne disciplinarno postopanje. Vodstvo IIL^ skupina: (Rudarstvo in kovinar- 74 od potovanje v Severno Ameriko, ni- žrebčarne ni le zagrešilo nobene nered-stvo\ 1.) Društvo rudniških nameščen- maj° Pa 0Ilih dokumentov, ki so potreb- j nosti. ampak je vršilo v vsakem pogledu ni za potovanje v Južno Ameriko. i svojo dolžnost v polni meri in v naj-Naša delegacija v Trstu vsled tega i težjih časih s hvalevredno požrtvoval-večkrat prihaja v neugodni položaj, kjer j nostjo. — Pokr. namestnik: Iv. Hribar. cev s sedežem v Trbovljah in z vsemi svojimi krajevnimi skupinami 2.) Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani. 3.) Društvo uradništva Kranjske industrijske družbe Jesenice—Fužine. 4.) Zveza in društvo delovodij v Ljubljani IV. skupina: Ostala industrija in obrt). 1.) Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani. 2.) Skupine nameščencev v raznih industrijskih krajih Slovenije in Dalmacije, ki se bodo zaradi zakonitih formalnosti šele osnovale. 3.) Zveza in društvo delovodij v Ljubljani. 4.) Udruženje novinarjev. V. skupina: (Razni poklici). 1.) Društvo odvetniških in notarskih uradnikov s centralo v Mariboru in krajevno skupino v Ptuju (v Ljubljani se krajevna Iz življenja in sveta Prvi zmagovalec nad sovjetsko Rusijo To ni nihče drugi nego moda.. Bolj-ševiki so odpravili vse. kar se imenuje (po pravici ali krivici) pridobitev meščanske dobe. Polomili so gospodarstvo, zrušili kulturo, spodkopili narodno zdravje, ekrasirali buržuja. Pregnati pa niso mogli nečimernosti, i prvi vrsti so to mlade sovjetske urad-1 niče, ki v nepreglednem številu pol-1 nijo birS.ie sovjetskih komisarijatov. Moskva šteje danes nekaj čez 1 milijon prebivalcev: od teh je 220.000 državnih uradnikov, med njimi več nego 115.000 uradnic, ki so izvrstno pia-čane ter imajo malo opravka. Poprečno dobi lepa mlada uradnica v sovjetskem uradu 500—600 milijonov ki je hudičeva babica in obenem mati rubljev mesečne plače in čim lepša je, gospe Mode. Res je morala pred bolj- j tem bolj jo cenijo strogi gospodje skupina ravno snuje). 2.) Društvo odvet- ! seviki zbežati tudi moda iz Rusije in j boljševiški komisarji. Vse te dame niških in notarskih uradnikov v Celju, j dolgo »i ni upala nazaj. _ Toda sedaj j ¡majo poleg plače še prosto star.o-'.} Udruženje gledaliških igralcev, po- j se vrača kot prva izmed izgnancevjn | vanje, znatno zničane cene pri hrani ruZnica v Ljubljani in Mariboru. 4.) Sa- od Lenina doli do zadnje-ga boljše-, ter druge ugodnosti. Vesele so i' t .......... " viškega rablja jo ponižno pozdravljaj^ je_ kako se leno obl?- v sovjetski Rusiji vse ter brezpogojno j ^ 0ne M rTare početnice 'novega 3, družnica vez apotekarskih saradnika. 5.) Društvo organistov in glasbenikov Slovenije s Prekmurjem in Mediimurjem. 6.) Snujoče se društvo gozdarskih in grajščinskih na meščencev Slovenije, sprejema njene mirovne pogoje, Prve trgovine, ki se v Petrogradu. v Moskvi in drugod obnavljajo v sta- Volltve v Pokojninski zavod so pre- j rem sijaju — so modne trgovine. Prva izkušnja za privatne nameščence. Pri- j obrt. ki se pripravlja k novemu raz-vatni nameščenec je pozvan, da odda i cvetu je obrt krojačev in krojacic. svoj glas Strokovni in nadstrankarski | Izginili so sicer stari naročniki: plem-listi izreče s tem zaupnico 6voji stro-jstvo, bogati trgovci častništvo. dobro' kovni organizaciji' in odkloni politiko ; fundirana carska birokracija, pre- bedi, se razvija v Petrogradu, Moskvi, v strokovnem društvu. Ali pa odda glas možno meščanstvo, toda, nov damski i Kasanu. Novgorodu luksns v toaleta', listi Združenih zasebnih nameščencev in se s tem opredeli za ravnokar samo za modnega razmaha. Nad njimi seveda se dvigajo sovjetske dame. milostive gospe soproge boleviških komisarjev in še na.i temi slavne kurtizane ljubice sovjetskih mogotcev. In med tem, ko milijoni ruskega ljudstva tonejo v vedno večji svet polni svoje glavice s skrbmi i in v uživanju, ki je v siromašni «rej-večnotežkih toaletnih problemov. V!nji Evropi brez primere. Obedu se posveča v Moskvi velika pozornost. Tujci obedujejo večinoma v hotelu «Savov». Kosilo stane S milijonov, iz česar pa ne sledi, da se u-ost res nasiti. V hotelu «Savoy» prevladuje angleški jezik. Najrazličnejše osebnosti se srečajo tukaj: diplomati, zastopniki angleških in ameriških bro-larskih podjetij, nemški trgovci, žur-vialisti, valutni špekulanti, delegati komunistične internacijonale itcL Prav pisana družba. «Maitre d' hotel», Ivan [vajiovič, govori sedem jezikov ter si ume s svojo ljubeznivostjo in z de-Iikat.no kuhinjo pridobiti naklonjenost svojih gœtov. Kot neko moskovsko posebnost moram omeniti, da se tukaj nikjer ne pleše. Plesne prireditve in venčki so Mikaj neznani. Tudi kavarn je v Moskvi prav malo. Znanih mi je le oet k-avarn, v katerih stoji 10 do 15 miz, zasedene pa so k večjemu tri ali štiri. \rse je neznansko drago. Skodelica kave stane 3 milijone rubljev. košč?k boljšega peciva 5 milijonov itd. Za obisk kavarne prav- za prav ni primernega časa. Obed je skoraj povsod ob štirih; in že ob šestih se pripravlja,jo : hidje za gledališče ali kako drugo /abavo. Gledališče nudi najlepši užitek, ki ra premore Moskva. 0 moskovskem baletu je odveč vsaka pohvala — saj ¡e znan po celem svetu. Vse hvale vredna je tudi opera in drama. Stani--lavski še nahaja na turneji. Težko ga i Ogresamo tukaj. \ povsod se^ prijavljajo nove moči. V doH boljševizma je rusko gledališče znatno napredovalo. Manj lepa cvetka rudeče Moskve pa so razne igralne družbe, ki se pojavlja druga za drugo. V nekem igralnem klubu se igra samo za zlato valuto. Ti lokali in razni ponočni re-stavranti pa imajo tako pretirane cene, da jih ne obiskujejo niti gostje z močno valuto. Gostje 00 skoro izključno le sovjetski valutni špekulanti, Id — tudi v tuji valuti, zaslužijo ogromne vsote. Po 10 do 100 milijard rubljev prinese tak špekulant v igralno dvorano. Par ur in pogosto je vse izgubljeno. Te eksistence vzbujajo tudi ne voljo komunistov. Borba proti tem špekulantom se smatra v inozemstvu pogost« za «nov teror». Življenje današnjo Rusije je zelo komplicirano, a zanimivo. En dan v Moskvi nudi več, izpre-membe kakor celo leto v kakem drugem svetovnem mestu ... I. G. Popov. Rogovilucija (Forštatski purgar referna.) Prvo razburjenje je nastalo v nedeljo v Ljubljani radi velike eksplozije v Gradcu. Še le, ko so bili prešteti že vsi mrtvi in vse porušene hiše, in ko smo čuli, da is vse skupaj izmišljeno, se je senzacije željno prebivalstvo tretje državre ore-stolice začasno pomirilo. Začasno le, kajti pod večer je naenkrat prihrumela s severa četa, očividno dobro organizirana. Oborožena je bila s strašnimi rogovilami in z nekoliko krajšimi kopji, ter zelo bojevito razpoložena. Že od daleč smo Ljubljančani slišali, da se bliža šttm in h rum, zato smo pridrveli iz vseh domov, iz sijajnih palač in bornih kočic, ter od Evrope do pošte tesnobno pričakovali, kaj bo. Hojho. in kaj je bilo? Dolga četa, tri in tri v eni vrsti, modro uniformirani sivi starci, krepki možakarji, zorni mladeniči in nežni «fantki», — korakajo, zdravi so in veseli, nič se jim ne pozna, da so gotovo tudi nekoliko utrujeni, tako gredo v korak in nosijo tista strašne rogovile. in se od daleč zdi, d> prihaja cel gozd strašnih sovražnikov. Ne, to ni vojska, to je demonstracija'! Nismo še sicer dobro vedeli, kaj je, toda iz previdnosti smo se razdelili v dv* stranki, ena je za neznance, ena pa prob njim. Pred pošto mrgoli tisočglava množica. Preti njej se obrne juriš prihajajo čih. Kakor klin se zabije vanje četa šu-marjev, ki izzivalno pojejo: «Al' me boš kaj rada 'mela?», potem se pa pred pošlo več ali manj sunkoma ustavijo, na glasno povelje «smuk!» pa s okrajšanim pa tem glasnejšim trikratnim «zdravo», da se sliši kakor trije zaporedni ostri udarci: «Râ râ, râ!» Smučarji so namreč čudna bratovščina Že lani so nas vznemirjali s takšnimi osvojevahiimi pohodi in vsako nedeljo zvečer zavzemali našo starodavno Emono. Na letošnjo svetokraljsko nedeljo so imeii Se ooseben titulum. Prvič v letošnll blatni sezoni so našli pošten sneg. Del jih je bil na Krvavcu in Kriški planini, del pa na Veliki planini. Vrhu tega pa so na Veliki planini otvorlli prvo zimsko kočo. Letna koča SPD ie v zimski sezon! prešla v stalno oskrbo Jugoslavenskos zimsko sportnog saveza. Od svetokralj-ske nedelje naprej dobiš gori čaj. Vse drugo moraš prinesti sam. Spraševal sem vračajoče se smučarje. Strašno so se hvalili. Nosili so svoje orodje kakor srednjeveški vitezi, prešerni so bili m zmagoviti, kakor francoski generali, šiTokoustni kakor Lahi, in v takšnem športnem navdušenju, kakor Angleži. Pravili so. da se je enemu odlomila krivina, drugi že zna opore in zavoje, tretji pluži, četrti se je jezil, da navzgor težko ključi, peti je dober krmar itd. Jaz sem na vajtn le n2 nedeljski cviček, pa tega prav nič ne razumem. Jezi me pa le, da so tako veseli in da se ti rogovilarii norčujejo iz mene, ki sem si pošteno in s trudom pridelal tri palce sala na trebuhu. Ko sem iz same radovednosti tako iz-praševal nedeljske smučarje, kakšna je bila otvoritev, so mi natrobili še več drugih stvari ki jih takšer. ponižen forštatski purgar nc uvažuje. Nekaj so govorili o Masaryku in njegovi pesmi «Teče voda...» — kaj s tem mislijo, mi je uganka. Potem sem iz naglega pripovedovanja teh fanatikov razbral, kolikor se spominjam. da so gori imeli solnce in jasno vreme, lep sneg. razglod na gore, zlasti o nekem solnčnem zapadu in njegovih čudovitih barvah so oni kar pol ure pravili. Baje te bil ztpad boli lepo rdeč, ko moj cvičkov nos. Potem so go vorili o nekem Pogačarju, ki velja pri njih za znanega športnika in je tam gori na Veliki planini lepo gospodaril v novj ofvorjeni koči in sc za vse pobrigal. Mene pa nikdo ne pohvali, če se tudi doma vedno brigam in dobro gospodarim! Pa sedaj so že takšni časi! Posebna tajnost je baje nova *Smačar-s&7». Izdal mi jo je star prijatelj, ki jc bil tudi v nedeljo na Vel. planini in si jc himno še svežo prepisal, tik ko je Izšla iz delavnice znanega pesnika (med tednom) in smučarja (v zimskih nedeljah) A. Gradnika: «Mi pa smo smučarska drnfca'. Badjura je naš general! Kraljestvo naše so planine, in ceste naše so smučine. Navzgor, navzdol, v ključih in vprek, da je le pršič, pravi sneg! Ko na peretih ptič brez muk spreleta smučar se: Smuk, smuk! Mi pa smo smučarska druhal. Badjura ie naš general! Za puške so nam krive vile, ki drugim zde se rogovile. Kaplar nam v četi je krmar, rekrut pa «iantek», nežna stvar. Filister prime za klobuk, ini pa pozdravljamo: «Smuk, smuk!» Ko bodo prihodnjič zavzeli Ljubljano, bodo baje trobili, peli in korakali s to koračnico po novem napevu. ki ga izdeluje predsednik «Skale in smučarski ter glasbeni veljak Ravnik. Zdi se mi že res, d.t bo treba kar pustiti forštatsko življenje in Lne postojanke Moda na Ruskem Se ni podrla. Še vedno velja boljševišKa prepoved uvoza inozemskih tiskovin in torej tudi pariških modnih žurna-lov. Na Ruskem ne izhaja nobeden modni list in zadnje novosti so š=r vedno iz vojnih let. Zato se ruski ženski 6vet spušča v lastne kombinacije. Poznavalci pravijo, da nimajo mnogo icreče. Hrepenenje po pariških žurnu lih je postalo tako ogromno, da te plačujejo visoke vsote onim, ki so ro ali ono številko Chic Parisier vtihotapili ter jo sedaj nudijo interese iti-njam na ogled. Krojačica, ki ima žir nale, postane preko noči bogataSici, kdor si je znal vtihotapiti kakšne «bukve nečimernosti» iz Pariza, Berlina, ta se lahko dobro preživlja s samim izposojevanjem nekoliko zvezkov novejših zapadnoevropejskih modnih listov. . Moda t.rinmfira nad boljševiki. Njej Se klanja sovjetski svet, kakor ¡»red novo boginjo. Ljubezen, glad, nečimrnost so tudi na Ruskem nepremagljivi. Egipčanske mumije Stari Egipčanje so mrtvece mumificirali in mumije shranjevali v zidane grobnice, nad katerimi so zgradili palače, piramide ali nekakšne katakombe. Mumiii-ciranje so izvrševali posebni zavodi na levi strani Nila. Sodelovali so duhovnik, uradnik in umetnik. Treba je bilo plača« različne takse za različne načine, za boljše in lepše poslikane krste in za boljše ali slabše blago, v katero so trupla zavijali. Višek spretnosti in lepote v mumlficira-nju so dosegli Egipčanje v dobi 1.1580. do 1205. pred Kr. Truplu so vzeli drob in možgane ter oboje posebej preparirali za grob. Notranjost trebušne votline in lobanje so izmili s cedrovim vinom ter ju napolnili s platnom, namočenim v olju in s kosi dušeče smole. Vse truplo so nato pokrili s tenko plastjo asfalta, tako da rrak ni imel nikjer dostopa. Tako pripravljeno truplo so o vili z ovoji, ki so bili do 200 m dolgi. Mumificlranje je trajalo 70 dni. Nato so truplo položili v krsto in ga poslali domov, kjer je ostalo do pogreba. Ceneje je bilo mumificiranje, ako so votline trupla napolnili s peskom in ga prej izmili s salpetrom, a vse truplo f)Vili s cenejšim blagom. Namen je bil, truplo ohraniti neizpremenjeno, da dobi duša lahko popolno telo, ki je vendai tiovo. Ako truplo ni celo, tudi duša ne dobi celega novega telesa. Taka je bila vera. Tej veri so Egipčanje žrtvovali velike vsote. Zato so njih mrtveci ostali po več iisočletjih pač izsušeni, a prav dobro ohranjeni. Nekatere mumije so obdržale celo obraz malone nepremenien. Žalostno je le, da radovedna znanost niti mrličev t:e pušča v miru, nego jih vlači izpod piramid in iz grobnic na dan ter razstavlja odvite in razrezane mumije kot zanimive predmete po muzejih. ter —16-6". dočim je padel takoj iz-. trajala z malimi presledki tja do za- j ven mesta isti dan celo na —24-6° C. četka novembra. V septembru je pad-Padavin je imel februar celo manj ne-j la velikanska množina padavin go običajno. Marc je bil mnogo toplejši nego bi imel biti po povprečni meri; njegova povprečna toplota je znašala 7-29, namesto 4-1° C. Spočetka je bil zelo lep, v zadnji tretjini pa se je začelo ono veliko deževje, ki je trajalo potem domalo ves april in še tja v maj. V tem času je paolo nenavadno mnogo dežja, kar je povzročilo zastoj kmetskega, dela na polju in druge škode v poljedelstvu. Zato pa je ostal april v toploti s svojimi 8-5" C pod normalo, ki znaša 9-4° C. Poleti je nastopila velika suša, in sicer v drugi polovici. Sicer je tudi v avgustu, ki je bil mesec suše, padlo obilo padavin, namreč 142 mm. toda vedini, rž 375 Din. Oves sc je tržil do 325 Din pariteta Zagreb. Ječmen boljši sremskl se je ponujal po 325 — 350 Din, a povpraševanje po njem je bilo neznatno. Po koruzi je bilo razmeroma precej- ;3S5 mm. kar je celo za deževno ljubljansko jesen redka izjema. Oktober izkazuje sicer le loO mm dežja, toda ta dež je razdeljen na 22 dni — v septembru na 23 —, tako da solnčnih dni skoro nismo videli. Seveda sta bila oba meseca zelo hladna, precej pod normalo. November in december sta nam prinesla zopet boljše vreme. November je bil za Ljubljano nenormalno suh: dal nam je le 80 mm dežja, dočim da sicer povprečno 151 mm. Pa še to je padlo skoro vse v prvih treh dneh meseca. Od 12. dalje ni padlo niti kaplje. December je bil v prvi polovici istotako suh v drugi polovici pa nas 575 ££ ¡¡'^ Za^reb.^Otr^i £ Mtirall TRŽNA POROČILA. Tedensko poročilo z žitnega trga Zagreb, S. januarja. Prešli teden je naraščanje cen nekoliko ponehalo. Kupčije ni! ¡ ski in obrtniški zbornici v Ljubljani m vpogled. Avstritsko-jugoslovanska želernišk* bilo mnogo. Koncem prošlega tedna je no- pogajanja. Z Dunaja poročajo: Pred krat tirala pšenica_437.50 Din s postaj v Voj-j kim 50 ?e Mha_;an na Dunaju delegati jugoslovanske železniške uprave in se pogajali o pogodbi glede ukinjenja prisilne frankature. zabrane povzetja in no ve ureditve tranzitnega in obmejnega prometa. Pogajanja so potekla doslej za šnje povpraševanje, zlasti po novi, za ka- dovoljivo in se imajo nadaljevati v Mun tero se je ponujalo 262.50 Din franko Za- : chenu. kamor se je jugoslovanska dele greb; s postaj se je ponujala nova koru- ?acija podala zaradi enakih pogajanj z za radi težke dobave vagonov po 212.50 ! yemjij0. — 220 Din. Posušena nova koruza se je I ' je nebo vsak dan pomalem Škropilo; vse to se je zlilo v malo dneh koncem ; v celoti pa je padlo le 77 mm dežja, meseca. Najbolj vroč dan v letu je j — snega nič. bil v avgustu dne 14.. ko je kazal ter- j Temperatura je bila v novembru z mometer v senci 34" C; v mesecu juli- j 1-66 C precej pod normalo (3-7* C), v ju pa se je dvignilo živo srebro naj-, decembru pa se je pod vplivom nena-višje dne 11., in sicer na 32-3° C. 'vadno tople drugo polovico dvignila Takoj prve dni septembra pa je za-1 z 2-5" močno nad povprečno mero. ki Čela dolgotrajna deževna doba, ki je i znaša —0-9» C. . -i .... „. n. « — Gozdne železnice v Sloveniji, Bosni trztla zadnje dni po 315 - ¿2a Dln fran- |n Srb!j, u B da javl;ajo: MinistT. e°:^reu\s:a" kcr'J" fil-Utvo za šume namerava naročiti večjo 350 Din. Moka «O.seje^ržila po 6.37- j kolig;no materiala la gozdne ieleinicc. ki naj bi se zgradile v Bosni, Sloveniji in v gozdnatih krajih Srbije. Za direktni promet med Jugoslavije in Nemčijo. Prometno ministrstvo je pri- z vojvodinskih mlinov 175 Din. Izvoz je, prošli teden nadalje miroval. Cene so ta- 1 ko visoke, da bi tudi v slučaju znižanja carin ne kenvenirale inozemstvu. _ , . . . . . ._. živinski trg. Zagreb, 8. januarja. Kon- 00,0 1 ncm?k'm Pametnim ministrstvom ccm prošlega tedna so se tržili v Zagrebu | P" d:rektn: Promet med oben™ in okolici za kg žive teže v dinarjih: vo-Ii I. 10 — 11, II. 7 — 8, III. 5 — 6. Svinje državama. Izžrebanje 4 odst. prioritetnega po- so se tržile ab Zagreb: I. po 23 - 24. II. I ">iila ,železnice Ljubljana-Kamnik. Inte 22, mast 32.5; v Bački: I. 21. II. 18 — 19; Bclovar zadnji ssic.n): mesnate svinje le ;— 18, v Varaidinu (zadnji sejem); 16 — i 18 Din. Ker je dovoljen izvoz živih svinj, so ccr.e svinjam zopet narasle, in sicer Gospodarska vprašanja Navodila, sa carinjenje I ¡^"J? SjJS^Sk^ j <*» " « *■» 5 - 6 Din Pn k, svrait svinjskega mesa in; Dcmoineih r prekmurju ob 13. uri (o iz- Cen- Hi živini so nekoliko j mesnih izdelkov i boljšanju travnikov, pomočnik okrajne- , - ... i ara ekonoma Pavlica), v Grnnčanih v j poonilF Glede carinjenja svinj, svinjskega [ Prefcinnriu (o ?ivinoreji in izboljšanju' 1 KUUAJC. nesa in mesnih izdelkov po izvozni ca- j hleT0V, (0krajm ekonom Vojsk), v Črni , Prodaja praznih piočevinr.sifii skal- j inski tarifi od 23. decembra 1022., ki KoroSkem io pospeševanju živino- ijic. Pri komandi varaždinskcga vo.inega j Vreme v letu 1922 Preteklo leto je bilo v meteorološkem ozira jako nenormalno. Deževalo je največ takrat, kadar bi bilo najbolj potrebno suho. vedro vreme, zato pa reveda takrat ni bilo dežja, ko bi bil poljedelstvu najbolj v korist. Januar 1922 izkazuje v Ljubljani Prednjo toploto —2-2' C, kar nekako odgovarja srednji januarski temperaturi za našo okolico. To so seveda podatki za središče mesta; zunaj je bilo mrzleiše, saj kaže že najbližja okolica —3-5° C kot srednjo toploto meseca. Padavin je imel januar nekako primerno množino. Februar je bil precej hladen, mrc-fejši nego je sicer povprečna njegova navada, saj izkazuje letos —1*7° 0, :!očira znaša njegova povprečna toplota —0-1° C. V februarju smo imeli i udi na jmrzlejši dan v minulem letu, in sicer dne 9., ko je kazal tormome- mesa rinski smo jo priobčili v «Jutru» od 28. decembra 1922.. je finančni minister z odlokom št. 1 od 1. januarja t. 1. izdal sledeča navodila: 1.) Nove carinske postavke so stopile v veljavnost dne 26. decembra 1922. 2.) Za blago, ki sta ga povišanje ali ponovna odreditev izvoznih carin zatekli pri vtovorjenju za izvoz, oziroma ki je bilo že prej, ko so sedajne carine stopile v veljavnost, prodano v inozemstvo. veljajo določbe Pl. 6. zakona o izvozu in izvoznih carinah, oziroma analogne določbe odloka generalne direkcije carin št. 183 od 13. julija 1922. Z zrni slu teh določb morajo carinarnice blago, ki je na dan 26. decembra 1922. že bilo vtovorjeno, ocariniti po prejšnji tarifi, če je ta ugodnejša; tudi morajo za svinje, ki se po novi tarifi ne smejo izvažati, dovoliti izvoz. Se so na dan 25. decembra že bile vtovorjeno. Kot dokaz, da je dotično blago dne 26. decembra že bilo vtovorjeno v vagonih. služijo carinarnicam žigi na tovornih listih in Pe ti žigi nosijo datum do vštevšega 25. decembra 1922.. se mora blago ©cariniti po ugodnejši prejšnji tarifi (n. pr. mesni izdelki prosto od ca- j rine), oziroma se mora dovoliti izvoz ' onih svinj, ki se po novi tarifi no smejo izvažati (žive svinje do 79 kg težine). V slučaju, da blago še ni vtovorjeno, ki pa je pred stopanjem v veljavnost s od an jih carinskih postavk bilo prodano v inozemstvo, mora-o izvozniki do najdalj© £3. januarja t. 1. vložiti toradevno prošnjo pri generalni direkciji carin, ki morajo v njej natančno označiti vrsto in množino blaga, vtovorni kolodvor '!a carinarnico, pri kateri se bo blago carinilo; prošnji morajo še priložiti avtentične dokumente (zakljnčnice. pogodbe itd. v originalu itd.) kot dokaz, da je blago prodano proj, ko so nove carine stopile v veljavnost. Če generalna direkcija carin dovoli izvoz po prejšnji ugodnejši tarifi, se mora blago izvoziti v roku od 60 dni od dneva razglasitve nove tarife (26. decembra 1922.). na Koroškem (o pospeševanju reje, okrajni ekonom Wernig). resenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. 150./1—A IV v «Uradnem listu» o izžre-banju 4 odst. prioritetnega posojila lokalne železnice Ljubliana-Kamnik. = Uvoz bolniškega materiala brez carine. Iz Beograda poročajo: Na predlog : ministra za zdravstvo je gospodarsko-fi • nančni odbor ministrov izdal naredbo po kateri je ves bolniški material, ki se ; ne proizvaja v naši državi, prost uvozne carine. okruga v Varaždinu sc vrši dne 12. 1.1 = P°štno-čekovna služba v Podgorid m. ob 10. dopoldne javna dražba 50001 <* otvarja s 15. jan. za račun poštne praznih pločevinastih škatijic od prepe- hranilnice v Sarajevu Nemški zlati cannski nadavek zna- Predvojnidolgovi Avstro- SÜSÄ'Ä »VnjTlSrSr-: Ogrske ! ški oblasti. Predmetni oglas je v trgov- Dolgovi obeh državnih polovic bivše Avstroogrske. katere so nasledstvene dr-' žave na temelju senžermenske in trianon-ske mirovne pogodbe dolžne prevzeti, ob-stojijo iz osiguranega in neosiguranega zneska. Osigurana vsota «naša, kakor po- j snemamo iz «Prager Presse», za Avstrijo i 2~229.000.000 predvojnih kron. za Madžarsko pa 211.000.000 predvojnih kron(to je, j veljave pred vojno). Nekriti znesek ?na- : 5a za Avstrijo ",,767,385.765. a za Ma- i dZarsko 6..711.322.671 kron. V srrlio določitve kvot za posamezne nasledstvene države se je osnoval v reparaeijski komisiji v Parizu poseben pododbor, ki irna zbrati preovsem potreben material za ' s|0Tensl;e nematce, triv-lir-«estavo razdelitrenoga ključa. Za razde- ; ratske in italijanske knrospou-i litev osiguranih doljov se je določil ¡¡cnre. m*?*, raesta. fUnol« «o 20 basvdi O.r. S*—, ntklh ««3ai|«|» S imli > Din. — Trgonkt »gia*!. aopt»ovan|», »r«:n.'S.>i«» io CO b»xmdl C 0\ .«tik nadal|n!> S sss>* S Ol* — •>!■<■ •• ««prti. (L«hk« tv<* v '■ rr«fnfca*i.) Nt ffir«l«ntt i. »d-3-ar's '« «k« »D-atlnlb or[lo£wi> cnamk« «a «agovor. —- Jlnjigovoafa bilaisci3t Brlvíslic-ja vajeno« poštonoga. in pritlnegn, sprejmem takoj. Ponudbe e po slat; Duš nu Kermoui. bri»cu ¡ Ceno prodam: Kompletno izložbeno oknu, vliodDa vra a z «Rollo» in popolno opravo za trgovino ¡i prima rcfcrcnríE!, vešč j na J;ledu š ev. 6 (Gorenjsko), j t mešanim blagom. — Kjp. _' pove oprava «Jotra». 38 Sprojmíjo se: ključ po dolžini železniških tračnic v po- p.» možnosti na. Hrratskom. \ Kataksrski vajenec, b'agaj-samernih nasledstvenih drža vah ta na- f v Slavoniji, Hercegovini, Bosni j uičsrka in toi aj y restavra- • s tklrojSnem nastop >nt. < e-¡ ciji na giavncra kolodvoru v opni ne.on: ilolžina razdelitveni tračnic odstotki v km Češk«; 3TS.ZÁS 709.02$ 45-331? Avstrija 5.851,52t> Poljska 4.919.218 22-959 Italija 464.993 2-171 Jugoslaviji 418.186 1-952 R'.imunij:; 53.S82 0-248 skupaj 21,417.186 100— njene po:>t:ui>a pod «IVrfeklen j kujigovodjar na npravnistto «Jutia». 85 Službo »bčicshoga iuzjisajc ; Županstvo r.hr'ao ß!«d. Ro i flcKtaiiti n.v r;c..i¡eiO snjo • jenadhe x ?»ltcvo r-re*pondentinja. Pogoj: znanje s!iiven-keg*. nemškega, event. italijanskega jezika, »troj -pitja m «:enojr»Sje Ponudbe 7. navedbo referenc ns naslnr «Teletrgovioa». poštni predal it. 87. 46 Proda se: 84 tovorni avto v dobrem stanju 2 in pol ton. bencin motor 10 P3., več železnih sodov, preša za strešno zarezno opeko ter za. zidno opeko, dvigalo za opeko, kompletno s polževim kolom, stroi za proseno kašo, snažilni stroj (Gries-putzmsscbine), hrfcični stroj za mlin (Bursienmaschiue) Naslov pri upravi «Jutra». Kmetliko posestvo kupim na. Dolenjskem ali Spodnjem Štajerskem. Red.ti mora vsaj tr. krave. V odgovoru se morajo povedati vse okolnosti, v kakem stanju je hiša in kolika je cen». Ponudbe pod «Ugodua prilika» na upravo «Jutra». 35 Skoraj nova hiša z hlevom in posestvom na Gorenjskem se vtled selitve proda. Cena Din 75.0 0- -. Natančnejša pojasnila se dobe pri Cirilu Gašperinu, trgovcu, Smokuč, pošta Žirovnica, Gorenjsko. 69 Proda se Do 60.000 kron nagrade dam onemu, ki bit preskrbi ali zamenja svoje stanovanje proti mojemu, obstoječemu iz 2 sob. predsobe, kuhinje, podstrešja in kleti. Voda in elekričca luč v «ta-novanju. Nahaja se v skoraj novi hiši v sredini mesta. Reflektiram na primerno stanovanje t stari ali novi hi5i, 80 za najmanj 3 sobami in vsemi , , ,, . . i pritiklinami. tudi t sredini *ro ohramen klavir (Stutz-; £ ^ D - nl T0 pod'ke v njeni bolezni in ko je bila na mrtvaškem odru ter za mnogoštevilno spremstvo vseh stanov na njeni zadnji poti izrekamo svojo največjo zahvalo. Prav po eboo se zahvaljujemo prečastiiim gg. duhovnikom, gg. zdravnikom in usmiljenim sestram v ljubljanskemu Leonišču, usmiljeni sestri Antoniji Papež iz Stične, ki jo je še v zadnjih osmih dneh kar najpožrtvovalneje še noč in dan stregla. Potem smo dolžni iskreno zahvalo mirenskim pevcem, za ginljivo žalostinko ob grobo, nadalje Marijini družbi ter vsmu ostalemu občinstvu, ki je prihitelo od blizu in daleč celo iz Ljubljane, da počasti pokoj-nico na njenem zadnjem potu. Še enkrat najiskrenejša zahvala za vse pismeno izrečena sožalja in onim, ki so se nas r naši žalosti na kak drug način spomnili Mirna, 6. januarja 1923. Žalujoči ostali rodbine Šmalc.