■r Leto XVII. V Celju, dne 19 junija 1907. SteT.70. DOMOVINA LpaSbIUv« bka|a trikrat na teden, vsak aowlri)ek, sreda in petek ter vetya 7» la I— rrate u <^hiii.r4.vi starZIiM Avstrijo In Nem.Mlo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece :» krone. Za Ameriko se pla*qje od vsake petit-vrste po 20 vlnariev sa vsa- Jena bchillene\ cesti ^-DopUe blagovolit« fran- in dru naprej. znaten popust Mesečna priloga »Slovenski Tehnik". Klemens Proft. Odkar smo se Slovenci zavedli svoje narodne individualnosti, se že borimo za svoje šole. ker dobro vemo. da se moremo z uspehom ustaviti navalom nemštva in italijanstvt le tedaj, ako smo visoko izobražen narod. S tem vprašanjem stojimo in pademo. Moramo reči. da je ta naš boj proti nemčur-skemu vladnemu šolskemu sistemu velikansk. neizprosen. Ta sistem je že rodil toliko nasilstva. toliko krivice, toliko gorja, uničil nam toliko delavnih mož. da bi se ne smel nikdo čuditi, ako bi ves narod vstal kakor en mož proti njemu, da ga stre ter mladino oprosti spon. v katere jo je ukoval. Vsak Slovenec, posebno pa še oni. kateri so že na lastnem mesu občutili muke teh vladnih, germanizirajočih mučilnic, katere nam dandanašnji predstavljajo naše srednje šole, razume te besede. Men glavnih, a lahko rečemo najbolj doslednih in naj brezobzirne jših predstaviteljev omenjenega krivičnega in nasilnega šolskega sistema je ravnatelj celjske gimnazije. Klemens Proft. Čujemo in čitamo. da se poteguje ta mož za ravnateljsko mesto na I. ljubljanski državni gimnaziji. Zatorej ne bo odveč, ako se kratko spominjamo največjih njegovih junaštev, da se bo prav jasno videlo, kskšno krivico trpimo mi celjski in okoliški Slovenci s tem. da je ta mož na celjski gimnaziji ravnatelj in kako klofuto bi zadale šolske oblasti ljubljanskim in vobče vsem Slovencem, ako bi bil imenovan Klemens Proft ravnateljem I. ljublj. državne gimnazije. Proft je tu v Celju ravnatelj gimnazije, katera šteje v gornjih raz- LISTEK. Vseučiliška slavnost v Zagrebu. V K. I Dne 18. 19. in 20. maja je slavilo hrvatsko vseučilišča naenkrat tri svečanosti: posvetila se je nova vs«> učiliška zastava, slavila se je 35letnica .Hrvatskega akad. podp. društva" in odkril se je v avli vseučilišča kip Josipa Jurja 8trossm.verja, ustanov-nika zagrebške univerze Tri velike misli so se srečale pri tem velepo-membnem slavijo; prva misel je misel svobode vseučilišča in svobode znanosti, druga je misel podpore revnih . hrvatskih akademikov, a tretja je m I ta.i„s i in hvaležnosti uapram onemu velikemu moža, ki je cenil nad vae prosveto naroda. redih do polovice Slovencev, on je tudi ravnatelj čisto slovenskih samostojnih gimnazijskih razredov. 1 n ta mož ne zna ne besedice slovenski! Ako ga pridejo siov. stariši kai vprašat — in to pravico imajo tudi Slovenci! — govori z njimi s pomočjo šolskega slnge! Na samostojnih razredih pa mora itak imeti posebnega pomočnika. Sedaj pa vprašamo: ali ni zasmehovanje in drzno izzivanje slovenskih davkoplačevalcev v celjskem gimnazijskem okolišu, da rede v Celju — in še popolnoma nezmožnega — gimnazijskega ravnatelja, ki ue ve besedice slovenski? Ali bi to trpeli slovenski stariši dijakov na ljubljanski gimnaziji ? Ali bi trpeli to Ljubljančani? Protestirali smo že v Celju, celo že v državnem zborn proti takemu v net*o vpijočemu postopanju — a naš .pravični" deželni šolski svet je glnh in slep za vse krivice, ki se nam gode; ali bo tudi na Kranjskem tako? Proft je tudi nadalje popolnoma — nezmožen. Nočemo niti govoriti o njem in njegovem -podučevanju". To bo pač odveč. Kdor ga je poslušal, ve o njem marsikaj povedati. A njegova tendenca na celjskem gimnaziju — ki je v prvi vrsti namenjen okolici, je izražena jasno: on pospešuje na njem s pomočjo .Studentenheima" naraščaj nezmožnega, nediscipliniranega, v mnogih slučajih naravnost duševno nemogočega nemškega dijaškega življa od vseh vetrov: zavod je pravi .re-fugiutn peccatornm" teh fantičev, ki tukaj gotovo prilezejo do mature in čez njo. Ni čuda. da je ugled zavoda vsled tega padel. A Proft je tudi sovražen vsaki izobrazbi. Prepovedal je slovenskim dijakom izposoje- Orisati hočem na kratko zgodovino zastave hrvatskega vseučilišča. Leta 1848. so hoteli nasilni Madžari odvzeti Hrvatski nekaj župani j. Takratni ban. slavni Jelačič. pa zbere četo vojakov in brani svojo domovino. Tej četi se je pridružila tudi hrabra aka lemična mladina tedanje zagrebške akademije. To je pa Zagrebčanke tako navduiilo. da so poklonile akademikom, hit»cim v boj za domovino, prapor, pod katerim naj se borijo. .Djačka legija" je šla v boj in se zopet vrnila, a marsikaterega izmed njih je manjkalo. darovali so svojo kri za ljubljeno domovino. Borili so se hrabro) v Ijutein boju; to je pričal prapor, ki je bil do polovice odstreljen, in tudi ostala polovica je bila zelo poškodo-v: a. M sedaj seveda je bil ta prapor aka<. :om sveta zapuščina od roda do r ^ postal je dijakom akademična zastava. ' o ta 1850. je bila zagrebška aka- vanje knjig iz Čitalnice pač iz strahu, da bi ne dobili kake boljše slovenske knjige v roke; na njegovem zavodu se ne uči noben tuj jezik, ne stenografija. Bog ne daj. da bi se slovenski dijak česa naučil! Pod njegovo patronanco si je dovolil profesor Lex oni znani nezaslišano sarov nastop proti slovenskemu dijaka, ki je imel na ovitku knjige napisano slovenski -Zgodovina", radi česar je interpeliral poslanec dr. Korošec januarja v državnem zboru. On ne nastavi nobenega slovenskega suplen ta, razun enega in, pač tudi po njegovi zaslagi, ni nobenega slovenskega profesorja. Njegova narodna zagrizenost in sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega, gre tako daleč, da dovoljuje celo zanemarjanje slovenskega pet ja v cerkvi, da na tihem odobrava pasivni odpor nemških dijakov proti njemu. On je zakriviL da vlada sedaj na gimnaziji skrajno filisterstvo in taka nemško-nacijonalna nadutost, da ae ta jasno kaže v postopanju profesorjev proti dijakom in v predavanjih istih pro-f»»sorjev samih. Proft — politik! Ne le da pospešuje z opisanim .delovanjem" ikcijo nemškega značaja celjskega mesta, on sedi tudi v celjskem občinskem odboru. Spominjamo, da je bil on tisti, kateri je sprožil in branil z vso svojo zagrizenostjo stavbo nove popolnoma nepotrebne nemškešole za Gaberje. Koliko je v Gaberja .Nemcev", so dovolj jasno pokazale zadnje volitve. Proft je tedaj le nameraval in hotel podpreti ponemčenje Gaberja. On podpira v obč. odboru krivično in Slovencem skrajno sovražno postopanje celjskega obč. odbora — demija pretvorjena v pravno akademijo, a Ha 1874. se je otvorilo svečano dolgo zahtevano vseučilišče s tremi fakultetami — vse to pod staro bojno akademično zastavo. Leta 1895., za časa grofa Khuena Hedervary-ja je posetil Zagreb kralj Fran Josip 1. v spremstvu mažarskega ministrskega predsednika. Grof Khuen, ki je ugodil Mažarom. kjer je le mogel, in žalil Hrvate, kjer se je le dalo, je dal okrasiti svoje dvore, vsa javna poslopja in slavoloke z mažarskimi trobojnitami. Ta čin stoji v živem protislovju z jasnimi določbami na-godbe od 1868. L; a Khuen je kršil zakon kjer je mogel in kadar se mu je ljubilo. To pot je hotel dokazati, kako se mn je posrečilo pacificirati uporno Hrvatsko ' t<> njegovo tiran-stvo je povzročil i, ki je postal usodepoln za vseačtliško zastavo. Proti temu brezpravju protestovalo jo zagrebško vseučiliško dijaštvo Se za kraljevega bivanja v Zagrebu na hiša .Posojilnice", javni napisi. Diehlova koncesija — on je prijatelj onih celjskih .Nemcev", kateri sramote v svojem amazanem glasila .vahtariei", ob vsaki priliki Slovence, slasti pa Ljubljano. In vendar hoče ta mož v Ljubljano in na slovenski učni zavod! Kolika predrznost in koliko izzivanje! Edini smo s Proftom v prepričanju. da ga v Celju ne rabimo, pričakujemo tudi trdno, da bodo napeli v Ljubljani in v državnem zborn naša delegacija vse sile, da ne pride v Ljubljano temveč nekam aa Nemško, kamor po svojem mišljenju in nastopa tadi spada. Ako pa odide iz Celja, pa bodi naša zahteva: aa gimnazijo v Celja aloveaskega ravnatelja in vsaj deloma slovenske profesorje!; Politični pregled. P.wfl» Jml.l« Jugoslovanski državni poslsnci ao ae razdelili aa dva klaba. Ustanovili so si: Jugoslovanski kiab. v katerem je osem slovenskih poslancev (Mate Msndič je izvoljen v koperskem torej čisto slovenskem volilnem okrajn Istre) dva istrska, sedem dalmatiaskih Hrvatov in dva dalmatinska Srba. Predsednik kluba je Ivčevič. podpredsednik dr. Ploj. tajnika sta dr. Rfbaf in dr. Tresič-Pavičič. Poslanci & L. 8. .Kmečke zveze* in .Sloge" (po itevilu 16) so ae združili v .Slovenski klub", kateremu predsednik je dr. Šuiterlič, podpredsednik pa dr. Korošoc. Po poročilih .Slovenca" bi bili poslanci imenovaaih strank pripravljeni vstopiti v skupen jugoslo- javen in demonstrativen način. Pred-poldnem odkorakalo je okolo 170 dijakov uvrtčeuih po voja&ko v četo ia vseučilišča po glavnih ulicah, ki to bile vse nenavadno live in polne občinstva na Jelačičev trg. Sprevod s slavno vsetčiližko zastavo na čelo pomikal se je dostojno pred spomenik bana Jelačiča, kateri na konju s po-tegneno sabljo in veliteljsko gesto kale v smeri proti ogrski meji — ven! Nikdo ni v občinstvu, katerega je v teh slavnostnih dneh po ulicah kar mrgolelo, vedel, zakaj in kam se ta sprevod hrvatskih akademikov po-miče. V sprevodu samem ni nikdo spregovoril ni besedice, oni dijaki pa, I ki so se v zadnjem trenotku in k zadnjim vrstam četi pridruiili, so Jele na samem mestu zvedeli, kam se gre. Občinstvo je dijaiko četo potoma pozdravljalo — odzdravljala je pa le prva vrsta z zastavo na čela. Mnogo častnikov je na Ilici pozdravilo akademično zastavo. Policija se je ta čas vanski klab edino pod tem pogojem, da bi bili iz njega izključeni Koblek. Ježovnik, Hribar in Strekelj. Izključen je imenovane četvorice so brezpogojno zahtevali: dr Krek. dr. Koroše« in dr. Gregorčič, tein zahtevam sta se pridružila tudi Pišek in Roškar: dr Benkovič »e je izrekel .načeloma" za skupen klub. volitve so ga pa baje poučile, da ni mogoče sedeti z liberalci v istem klubu: dr. Ploj. Fon in Gra-fenauer so se izrekli za skupen klub. Dr. Ploj in Grafenauer sta po odklonitvi te čisto opravičene zahteve, izvedla logično posledico ter vstopila v — Jugoslov. klub. .Slovenec" že v prvih brzojavnih poročilih napada .lugosl klub — posebno pa Hribarja in dr Hoja. katerega imenuje — uskoka Med novimi dosmrtnimi člani go-gosposke zbornice je tudi en Slovenec, kranjski deželni glavar pl. Detela. S tem je popravljena naša prva vest o imenovanjih — v kateri smo poročali — da med novimi člani gosposke zbornice ni nobenega Slovenca. .Slovenec" piše: .Slovenci smo imeli do slej v gosposki zbornici le škofe: goriškega, lavantinskega in ljubljanskega, a to so bili člani gosposke zbornice v prvi vrsti kot zastopniki cerkve". Ako bi bili mi to trdili, bi se nam bilo gotovo ugovarjalo, da ni res; sedaj pa .Slovenec" to sam trdi. zato to redko odkritosrčnost beležimo. Prva seja nove zbornice se je vršila dne 17. t. m. Predsedoval je najstarejši član parlamenta dr. Funke. V svojem pozdravnem govoru je pov-darjal dr. Funke. da je nova na temelju splošne in jednake volilne pravice izvoljena zbornica določena za to, da postane v resnici zastopnica ljudstva. Končno izraža željo, da naj bi novi poslanci vporabili svoje znanje, bogate skušnje, trdno voljo in odločnost v zvezi s pridnostjo in delavnostjo v blagor ljudstva in države, potem bodo dosegli gotovo trajnih in blagonosnih uspehov. Končno zakliče trikratni tivio cesarju Vsi poslanci so pri tem vstali ter zaklicali živio. So-cijalni demokratje so aamo vstali, poslanec Malik je pa zapustil dvorano. Soc. demokratje so tndi poslali zastopnike svojega kluba v cesarski dvorec, kjer je cesar danes 18. t. m prečital prestolni govor. Dr. Ebenhoch (klerikalec) je odstopil od kandidature aa prvo predsedniško mesto; klerikalni blok je sedaj složen za kršč. soc. dr. Weiss-kirchnerja. Temu nasproti postavijo Čehi dr. Kramšfa kandidatom na prvo raztekla na vse strani, da bi bila koj pri roki, kjer je mislila, da pride do kake demonstracije ali ovacije; tako je ostal Jelačičev trg — izvzemši enega edinega stražnika — policije prost. Dijaška četa se postavi okolo spomenika ter izvede, po natanko določenem programu spale nje madžarske zastave, katera je bila do sedaj dobro spravljena pod suknjo enega udeleženca. Da bi ne vzbudili sum ter policiji prezgodaj ne izdali svoje nakane, so dijaki še pred no so odkorakali iz vseučilišča storili potrebne koruke. Razdelili so uloge med sabo; nekateri so kupili blago sa madžarsko zastavo pri treh različnih trgovcih, vsako barvo za se, ter so dali potem te tri kose pri zanesljivi ihrilji sešiti. En dijsk je preskrbel steklenico špirita, drugi petrolej, dva druga sta bila določena, da zapalita zastavo in štirje drugi pa, da jo nabodejo na svoje sablje ter že gorečo dvignejo kvišku. Pripomniti predsedniško mesto Vrše se pogajanja z raznimi parlamentarnimi strankami o tej kaudidaturi Kako se bodo razne stranke zbrale v skupine, kako stališče bodo zavzele vladi nasproti, to se danes še ne da soditi. Vse je še nejasno, nestalno, vse ae pogaja in si išče novih zaveznikov. Vse teži za tem. vstanoviti mnogoštevilne stranke, vse polaga v tem trenutku glavno težo na visoko število članov — ue na skupnost interesov, srglasje političnih načel. Letna doba parlamentarnega zasedanja bode jako kratka. Nje g'avna naloga bode v tem. da se zbornica konstituira ter da podaljša proračunski provizorij. kateri poteče že 30. t. m. V tej kratki dobi bode Beckova vlada barantala z različnimi strankami, kakor je to delal že že pokojni Taaffe. Se le na jesen se morda razmere ujasnijo in se bode pokazalo - ali bode nova zbornica dovolj močna. da si vstvari vlade-zmožno. trdno večino s parlamentarno vlado — ali ostane pa tudi v bodoče ona slabotna zbornica, kakeršne so bile vse dosedanje zbornice v Avstriji brez pravega vpliva na vlado, na notranjo in vnanjo politiko države, katero bode tudi nadalje še vodilo uradniško ministerstvo. katero bode živelo od barantije in spretnega izkorišče-vanja malenkostnih razprav med posamičnimi strankami Koalicijska vlada na Ogrskem Hrvate prosi in jim grozi ob enem. Obstrukcija hrvatske delegacijo ji je postala že silno neljuba. \Vekerle je izjavil, da če ne bodo Hrvatje odnehali, se bode morala vlada poslužiti naj-ostrejših sredstev proti njim. S svojim postopanjem bi mogli skaliti za uedo-gledno dobo dobre odnošaje med Ogrsko in Hrvatsko, katerih je njim (koaliciji I sedaj potreba. Danes še prosi, če pa ne bo pomagalo, bode prisiljen seči po drugih sredstvih. — Hrvatom se ni treba bati teh groženj. Kakor rečeno, vsa slava sedanje koalicije ne more in ne bode trajala dlje kakor do :il. decembra 1907 — tako dolgo pa Hrvatje še lahko prenesejo kakega Khuena II. ali kukega generala. Vnanje deiave. — Rusija. Draga duma je raz-puščena. Carski manifest v katerem se to naznanja narodu, določa nove volitve na 1. (14.) septembra in začetek zaaedanja nove dume na 1. (14.) novembra 11. Nove volitve se bodo vršile po novem volilnem zakonu. Vlada je dala zapreti že velike število Ijndij. Kake poeledice bode imel ta vladni čin za carstvo. se ne da prorokovati. treba, da je bilo v sprevodu skoro polovica dijakov v slavnostni vseučiliški opravi z visokimi čižmi. atilo, sabljo in kalpakom. Te uniforme je naročila hrvatska vlada, da bi tako povečala slavnostni utis za kraljevega bivanja v Zagrebu. (Uniforma je stala po 810 for. siromašnejšim jo je pa vlada dala na mesečne obroke po 5 for.) Spalenje madžarske zastave se je zvršilo brez vseh ovir med neizmernim veseljem in odobravanjem na trgu gosto zbranega meščanstva in sprevod se je povrnil v uzornem redu za svojo vseučiliško zastavo zopet na vseučilišče, kjer so dijaki spravili svoj zgodovinski prapor. Nikdo ni slutil, da so tistega dne dijaki skazali svoji zastavi v zadnjič svojo čast in da ne bode nikdar več vihral nad glavami hrvatske omladine ta simbol junaštva in ljubezni do hrvatske domovine. (Dalje prihodnjič.) V tem trenotku je še vse mirno bati se je pa. da izbruhne revolucija in upor po vsej državi — Srbija. Nova pogajanja zaradi trgovinske pogodbe se prično 14 t m. na Dunajn - Norveško. Državni zbor (štor thingl je sprejel nov volilni zakon, kateri dovoljuje tudi ženam, ki so stare nad 25 let ter plačujejo davke od svojega vsaj 92N K na leto znaša-jočega dohodka, ali ki so omožene z možem, imajočiin tak dohodek — volilno pravico v storthing. Do sedaj je veljal ta zakon samo za obč. zastope Norveška je druga država v Kvropi. v kateri imajo žene volilno pravico. Zene imajo volilno pravico v državni zbor v teh le državah Nova Zelandija. Avstralske zedinjene države. Massachusetts. \Vashington in \Vyoming (države v Zedinjenih državah severo-ameriških). Finsko in Norveško. Slovenske novice. Slajtrtko. — Za slovenske srednje šole In vseučilišče. SI. Bistrica. 17. jun 1907. Učiteljsko društvo za slovenje-bistriški okraj je poslalo sledečo brzojavko državnemu zboru na Dunaju .Slovenjebistriško učiteljsko droštvo uvidi nujno potrebo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ustanovitev te^a zavoda pričakuje od skupnega delovanja slovenskih poslancev. Odbor." — Brzojavka tukajšnje .Čitalnice" na državni zbor se glasi: .Uvažuje kulturni pomen izobrazbe na podlagi materinega jeziku se pridruži Čitalnica v Slov. Bistrici nujni zahtevi za ustanovitev slovenskih srednjih šol in slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Odbor". — Nadalje so odposlala nauč-nemu ministerstvu brzojavko za slov. srednje šole iu vseučilišče: .Savinsko učiteljsko društvo". .Kmetsko bralno društvo za Lembah iu okolico". .Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah." ormoško učiteljsko društvo, občina trg Vransko, županstvo trga Kozje, okrajni zastop kozjanski, učiteljsko društvo za kozjanski okraj, občinski urad Vetrnik. občina Polzela. Slovenci na Polzeli, občina trg Mozirje. Savinski Sokol, mozirska Čitalnica, mozirski Slovenci, trška občina Rečica: .Občina Rečica smatra slovensko univerzo kot važen pogoj za kulturni razvoj slovenskega naroda in zahteva na podlagi enakopravnosti ustanovitev slovenske univerze in slovenskih srednjih šol. — Poziv vsem tovarišem celjskega oknga. Pri izvanrednem zborovanju .Učiteljskega društva za celjski okraj" v Celju dne 16. t. m. >*• je sklenilo. da vsak tovariš plača I krono za potne stroške in diete delegatu, ki se udeleži zborovanja izvoljenih zastopnikov vseh učiteljskih društev v Avstriji 26. ali 27. junija na Dunaju. Na tem zborovanju bo na dnevnem redu ena in edina točka: .Razprava o regulaciji učiteljskih plač." Ker je blagajna prazna, je častna dolžnost vsakega tovariša in vsake tovarišice. da nemudoma vpošlje imenovani znesek tovarišu g. Francu Krajncu v Celju. Morebitni preostanek pride v društveno blagajno. R. Wudler, tajnik. — Slavnim posojilnicam, zadrugam, učiteljskim, bralnim. Izobraževalnim društvom Itd.! Podpisani je dovršil zadružne strokovne študije in začne na Slovenskem kot potovalni učitelj za zadružništvo delovati. Cilj njegovega delovanja je: v krajih, kjer so zato dani predpogoji, ustanavljati kmetijske zadruge, skrbeti za njih ugoden razvoj in nadzorovati njih delovanje ter pospeševati in izpopolnjevati že obstoječe kmetijske zadruge Ker pa je v svrho napredovanja j zadružništva potrebno, da prodre zadružna misel v najširše sloje ljudstva, bo podpisani sleherno nedeljo in praznik predaval o raznih zadružnih vprašanjih. prirejal v zimskem časa poučne tečaje, okrajne gospodarske shode itd ter poživlja si zadruge, društva in javne zastope. da se prav pridno oglašajo radi predavanj, tečajev, gospodarskih shodov itd Obenem prosi podpisani da se v prošnji radi predavanj itd. navede več dnevov. ki bi bili za prireditev predavanj primerni, ker je delokrog Spodnje Štajersko in slovenski del Koroškega — velik in bi mnogokrat, ako se samo en dan za predavanje navede, ne bilo mogoče želji ustreči. Podpisani daje tudi pismeno in nstmeno z veseljem vsa pojasnila glede kmetijskih zadrug Z narodnim zadružnim pozdravom Vlad. Pušenjak. potovalni učitelj za zadružništvo t'e|je, Schillerjeva cesta St. 3. — Ljubljanski občinski svet proti Proftu. Ljubljanski občinski svet je včeraj v svoji seji odločno protestiral proti temu. da je prišel v terno za ravnateljsko mesto na I. drž gimnaziji Klemens Proft. ker obiskuje to gimnazijo 70 odst. Slovencev. Poslanec Hribar bo obvestil o tem protestu naučno ministrstvo. — O Ploju piše .Slovenec" v št. 138 sledeče: .Odpadel je Ploj. vrgel zastavo, ki je nanjo bil izvoljen, ob tla in šel Nam je prav. ker Ploj. kolikor ga je. ni nikoli bil drugačen, nego se je zdaj pokazal. .Kmečka zveza" bo seveda govorila sedaj z njim odločno besedo in že danes (?) imamo poročila v rokah, ki pričajo, kako ogorčeni so volilci. ki jih je tako kruto prevaral. Ta IMoj. ki smo mn samo z ozirom na njegove tovariše, katere je sedaj junaško zapustil, prizanašali. da ni slovenski svet zvedel, kakšno ulogo je igral v zadnjem zasedanju. je torej zunaj. Bilo mu srečno! Podpredsednik je jugoslovanskemu klubu; uskoki se tam plačujejo. Za danes mu povemo le to. da imamo natančne zapiske v rokah, kako je edino on in nihče (?) drugi vzrok vsemu boju. ki smo ga imeli s Korošci. Vse pride na dan. ker sedaj so padli zadnji oziri. Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo slovenski klub. ki nima zdaj nobenega zahrbtnega intriganta več v svoji sredi . . Temu ni treba komentarja. Da bi se bil dr. Ploj mogel in hotel ukloniti dr. Su-steršičevemu osebnemu režimu — bil bi še vedno oni izredni in odlični slovenski parlamentarec, kakršen je bil v prejšnji zbornici in za časa volitev — ker pa tega ni mogel in ni smel storiti, ker mu vest tega ni pripuščala, so pa vse njegove zmožnosti in dobre lastnosti naenkrat pozabljene. Sedaj ogenj in žveplo nanj. Ruvali in ščuvali bodete proti njemu, kot proti izdajalcu — re da bi jasno povedali kaj je izdal, kedaj je in Kako je zatajil svoja načela. Zanašate se na nezavednost volilcev — upamo pa. da se vam ta nada ne bode izpolnila. — „8lov. Gospodar", .Naš Dom" In .Slovenec" si prizadevajo na vsak način izvedeti, kedo vpliva na .Domovino". Sedaj imenujejo tega sedaj onega ter ga kličejo na odgovor kakor kak jerob. Gospodje tudi grozijo z raznimi odkritji. — To je teh gospodov stara taktika. Če ne znajo in ne morejo stvarno odgovarjati, začno sumničiti in groziti, da bi izvedeli kako ime ter da bi se potem mogli osebno maščevati nad svojim političnim nasprotnikom. Le tako naprej gospoda storite kakor vam srce veleva, vaših groženj io vaše maščevalnosti se pa ne bojimo. — Oemu iskati gospoda, ki daje pravice „Pon>ovini" ? Edini odgovorni in pravi urednik je pač podpisan - po njem torej gospoda! — Slovensko Gaberje p.1 Celjn priredi na večer 4. jnlija slavnostni večer v spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. — Slavnostni prostor bode v sredini Gaberjev. na širnem travniku ..Lastnega doma", in bode okrašen z mnogoštevilnimi lam-pijoni in enako razsvetljavo. Zažgali bodo veličasten kres. od katerega bodo švigale v zrak rakete. — Naj bi ob tej priliki šinila v marsikatero še speče mladinsko srce iskra prebujene narodne zavesti in ljubezen do naše |«rjw» domovine! Ker bo ta prireditev v širokem obsegu in se bode skušal dobiti kak vinar za družbo Cirila in Metoda, bodemo o podrobnostih te prireditve še poročali. Bakov tlak. Nedeljsko veselico, ki jo je moralo Bralno društvo za Ga-berje na splošno željo ponoviti, je skoraj docela dež pokvaril. Igri. ki sta bili igrani pod kozolcem, sta nad vse dobro uspeli in želimo le. da bi tako navdušene igralce v prav kratkem času sopet videli na deskah. Kakor zadnjič, tako tudi v nedeljo sta nas gg. Kuharja z mojsterskim igranjem izborno zabavala, posebno delaven je bil pri tem g. Ivan Kuhar. Ker sta obakrat brezplačno sodelovala, se jima najtoplejše zahvaljnjemo. — Društvu -Kmetovalec" v Ootovljah vsa čast. da nam je priskočilo na pomoč in brezplačno posodilo knlise. G. Vizovišku se istotako najprisrčnejše zahvaljujemo za njegov trud. Bralno društvo, posebno pa odbor, krepko po tej poti naprej! Uspehi ne izostanejo. — Za slovenske ablturljente. Južna železnica sprejme zopet več slovenskih uradnikov, ker jih primanjkuje. Po enoletni službi postane uradnik de-tinitiveu z ItiOO K plače. Opozarjamo na to slovenske abiturijente, posebno one. katere hi silile neugodne razmere v bogoslovje in bi se morali posvetiti poklica, v katerem bi bili celo življenje nesrečni. — O otvoritvi državnega zbora. Naravno, da je bila otvoritev državnega zbora v podeljek na Dnnaju velik dogodek. Nemški listi priobčujejo nekaj zanimivih podrobnosti, katere bodo zanimale tudi naše bralce. — K prvi seji so prišli nacijonalni Nemci s pla-vioami. krščanski nacijonalci so nosili bele. socijalni demokrati rdeče. Cehi belo-rdeče naglčke. — Glede starosti poslancev se je izvršil ranimiv preobrat; častitljive brade in gole glave so izginile, videti je mnogo mladih obrazov. Po stanu je le malo plemenitašev. ako se ne oziramo na poljske, čez sto odvetnikov. sodnih uradnisov in zdravnikov, nad 20 vseučiliških profesorjev, zlasti čeških in poljskih in nad 40 duhovnikov. Veliko je tndi časnikarjev in kmečkih posestnikov, a malo obrtnikov in trgovcev. Imenitno je zastopano učiteljstvo na ljudskih in srednjih šolah. — Kot kurijoziteta se je opazilo, da sedi na Schftnererjevem prostoru — Schuhmeier! — Tekom zaobljube posameznih poslancev, katero izvrši vsak v svojem materinem jeziku, je bilo po dvorani kaj živahno; stari znanci so se pozdravljali, predstavljali nove tovariše in tako naprej; velik smeh je nastal, ko se je priklonil češki klerikalec dr. Myslivec Luegerju tako globoko. da so vobče vsi mislili, du mu je Poljubil roko. — Socijalni demokrati •o prišli skupno v dvorano. Vodili so jih dr. Adler. Pernerstorfer in Resel. — Iz sodne službe. Imenovan je •Mni pristav Oto Vidic v Ljubljani sodnim tajnikom v Celju, in dr. Fran Pnpacher sodnim pristavom v Ormožu. Nad. ie je imenovan sodni pristav dr. Ne rger v Ormožu substitutom drž. pravdnika v Ljubljani. S slednjima dvema imenovanjema pač nimamo vzroka biti zadovoljni. — Promovlran bo doktorjem prava dne 21. jon. 1907 v veliki slavnostni dvorani graškega vseučilišča g. cand. iur. Florijan Kukovec. — »Slovenski Narod" zahteva, naj .Družba sv. Cirila in Metoda" skliče svojo glavno skupščino na nedeljo ali praznik, da se je more tudi ljudstvo udeležiti. Pridružujemo se glede te zahteve .Slov. Narodu" in pričakujemo, da bo družbino vodstvo temu ustreglo. Obenem pa tudi zahtevamo. da naj se vrše skupščine v na-rodnoizpostavljenih krajih. Oboje bi bilo za probujo in obrambo naroda neprecenljive vrednosti. Da so te naš zahteve popolnoma utemeljene, dokazuje nam .Družba sv. Cirila in Metoda za Istrn". Naj se tem zahtevam pridruži tndi ostalo časopisje, osobito pa tndi družbine podružnice. — Umrl je v Laškem trgu gosp. deželnosodni svetnik dr. Ad. Pfefferer. Pokojnik se je čntil Slovenca. N. v m. p.! — Laški trg. G. Cimperšek, narodni trgovec v Laškem trgu. kupil je trgovino z vsemi poslopji od konkurzne mase Schalk v Sevnici ter se prihodnji mesec preseli, da prevzame tam trgovino. On kakor njegova soproga in uslužbenci so odločno narodni, delavni v vseh zadevah. Bralno društvo, kakor pevski zbor. pa vsi tukajšnji Slovenci bomo zgnbili s tem težko nadomestljive moči. Trgovina preide v nemške roke, ker je lastnik hiše na nemški strani. — Ogenj. V soboto ponoči zgorel je na kolodvoru v Iraškem trgu železniški voz z novim avtomobilom. Avtomobil je prišel iz Trsta in bil namenjen v Bukarešt. Ogenj je zapazil prvi železniški čuvaj od postaje proti Trstu ter vlak vstavil. Laška požarna bramba je bila takoj na lica mesta ter ogenj omejila, da se ni razširil na bližnja poslopja. Vodo so dobili iz vodovoda Delniške pivovarne, ki se je i/.kazal kot jako izborna naprava. Ogenj je zanetila iskra iz stroja, priletevša na voz. ki je bil že nekoliko trhel. — Dr. Povalej je svoj čas tožil celo vrsto kmetov radi motenja shodov. Ti so bili vsi oproščeni. Vložili pa so tudi proti njemu gg. dr. Žižek. Knkec. Fridrich in Cvikel tožbo radi žal jen ja časti. Prišlo je do poravnave. Dr. Povalej bo javno preklical svoje besede, obenem pa mora darovati za Čitalnico v Vojniku 50 K. za šolsko kuhinjo v Libojah 25 K in za .narodni sklad" narodne stranke «5 K. — Kapla • Št. J ur ob Taboru. Veselica pri g. A patu v Kapli se ponovi prihodnjo nedeljo. Ako bode mogoče, nastopi zopet šoštanjska narodna godba. Veselica se bo vršila ob prostem vstopu v prvotnem obsegu. Vabimo vse bližnje in daljne rojake. — Na Mrzlico, na priljubljeni savinski Triglav, zleti mnogo izletnikov pod okriljem ..Savinske podružnice S. P. I) " dne 29. junija zjutraj. Iz Sa-vinske doline. Trbovelj. Litije itd. se obeta lepo štrvilo izletnikov. Za dobro pijačo in kruh bode skrbljeno. druge jestvine si prinese vsak s seboj. Več prihodnjič. — Šoštanj. V št. 68. od 14. t. m. smo prinesli dopis iz Šoštanja, kateri, kakor je iz nastopnega razvidno in kakor lojalno pripoznamo. ne odgovarja popolnoma resnici. Pri občinskih volitvah od I. 1904 do konca leta 1908 ostal je le edini IU. razred Slovencem, toda je bilo popolnoma izključeno, da bi zamogli Slovenci zahtevati župana iz svojih vrst. Ravno volitev župana se je vršila pod znamenjem kompromisa, kateri je za nas veliko bolj ugoden nego isti. ki so ga sklenili Cehi v Budjejevicah, podžupan in en svetovalec sta izvoljena iz naših vrst. Kar se tiče osobja, se je res sprejela kompromisna točka, po kateri se ima obdržati tačasno osobje. .za katero veljajo isti predpisi kakor za uradnike državnih spravnih uradov." Ako je prišel občinski tajnik radi njegovega postopanja v disciplinarno preiskavo, se nikakor ne more pred-bacivati ne Slovencem ne sedanjemu občinskemu predstojništvu. da se ga je iz službe djalo. marveč si je bil tajnik tega sam kriv. Podelitev koncesije ne spada v področje občinskega zastopa, ampak okrajnega glavarstva, koje tudi proti mnenju občinskega zastopa koncesijo podeli in je tadi v omenjenem slučaju koncesijo podelilo. Želeti bi bilo. da se v takih in enakih slučajih dopisniki na pristojnih mestih informirajo, predno trobijo resnici neodgovarjajoče vesti med svet. — Lep vzgled otrokom! Nekje v zgornji Savinski dolini je imel kaplan v II. razredu krščanski nauk. V oknu so gnezdili vrabci. Ker so živalice čivkale vedno in vedno svoj živ. živ. je kaplana to razburilo tako zelo. da je vzel palico pa vpričo otrok zdregal gnezdo raz okna. Otroci so pripovedovali po pouku s solzo usmiljenja v očesu, kako so gospod katehet dregali s palico v gnezdo. Otrokom, v dragem razredu, ko so vendar še tako majhni in nenmni. se smili nedolžna žival, če je prav tndi vrabec, a katoliškemu duhovnika atriplje srce mirno ter ravnodušno razdere vpričo otrok mehko gnezdo drobnih ptičic. Je to vzgled otrokom, kako naj delajo s ptičjimi gnezdi? Dobro, kaplan je zdregal gnezdo v šoli med poukom z okna: otroci so to videli! Doma zagledajo nad vežnimi vrati lastavičje gnezdo. Civkanje in vrešanje malih sitnežev in gostolenje skrbnih starih jih spomni na prizor v šoli. Tudi tam so ptički kričali. To se gospodu kate-hetu ni dopadlo. Vzeli so palico in razdrli gnezdo. Tndi otroku ni po volji to kričanje, ko je slučajno «dabo razpoložen. Hajdi v kuhinjo po — burklje — tresk, in gnezdo z mladiči je na tleh. Uboge ptice, še bolj ubog pa otrok, kateremu je tak neusmiljen kaplan vzel ljubezen in usmiljenje do ptičic. Postava zaukaznje. naj se otroci navajajo k ljubezni do živalic, a ti ljudje delajo tako. Ce je to pošteno, naj sodi javnost ani (prodajalnice) in .kafana". v kateri strežejo divne Bulgarke obiskovalcem s pravim »črnce«". Celoten utis razstave je veličasten in zato tndi obisk velikansk m — Nove inuzlkallje .Glasbene Matice". I/etos je vže v drugič izdala .Glasbena Matica" v Ljubljani nove muzikalije in sicer XXXIV. zvezek zborovskih partitnr. obsegajoč 14 moških in mešanih zborov, uredil Matej Hnbad. Vsebina, ki je na 44. straneh velike četvorke. obsega: št. 1. Stjevan S t. Slo-kranjac: Kožar, mešan zbor, št. 2. dr. Gustav Ipavec: Naše gore. mešan zbor z baritonskim samospevom, št. 3. Emil Adamič: Deklica in ptič. mešan zbor, št. 4. Fran S e-rafin Vil h ar: Na Ozljn-gradu. moški zbor s sopranskim in baritonskim samospevom, št. 5. Alojzij Sachs: Idila, moški zbor. št. t*. Karel Bendl: Svoji k svojim, moški zbor s čveterospevom. št 7. Vladimir Stahuljak: Zakaj me nečeš? moški zbor, št h. dr. Anton Schwab: Vinska, moški zbor. št 9. dr. Anton Schwab: Usehli cvet. moški zbor, št 10. dr. Anton Schwab: Izgubljeni cvet. moški zbor, št U. dr. Gustav Ipavec: Brodar, moški zbor. št 12. dr. Gustav Ipavec: Planinec, moški zbor. št 13. Stanko Premrl: Slovenska zgodovina, moški zbor s čveterospevom, št 14. Ivan pl. Zaje: Dijaška, moški zbor. Cena 6 K. za člane »Glasbene Matice" 4 krone. Lfatnica uredništva. G. V. Z. v P. H val* sa foalaai Hrtek. priobčimo ga fin prej. l*rvo porotUo o Uko pinah ur je pi prav gotovo zvabilo. mi ga Saiibog alnao dobili. •e »prejme v trgovini z meianim blagom pri J. ■•••■Ima, OomiUko. Savinjuka dolina. 830 9-1 suKnfl iiMAntUp Z* 0bUI[« E53 Karel Kocian tvornira za .akno .. CiU.m, iu Tvormike cen«. * Vzorci frnnko. Stanovanje obstoječe Iz 2 sob. kuhinje In drugih prostorov ne odda v najem v hiši št. JI Srhlllerjeva centa. «-i Ožanjan viničar Zeli na«t<>piti ednako »Intbo pri kakem vinograda. najraje blizo Olja Naslov Matija BaMA, irra't'ina .Novo Olje" p fcaler Ml I Novo zidana ima 11 sob in 2 kleti in je pripravna za vsako obrt. se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Zraven hiše je tudi nekaj zemljišča. Več pove lastnik. Frono Kolftnk, sedlar v Trbovljah. 3io a-i nMipti ki lahko takoj vstopi v službo. Več se izve pri Janezu ftlovancaa, gostilničarju v Spodnji Pobanci občina Artiče pri Brežicah. 3J3 t pomočnika dobro izvežbanega v trgovini z mešanim blagom, sprejme M prvo moitvrdka: sio Sv. Pavel pri Preboldu s t Steekenpferd lilijino milo BO—13 od Bericmann & dr.. Draldanl in Petin na Labi (Čeiko) »7 je in ostane po priznanjih, katera dobivam dan ta dnevom, najftoljle zdravilno milo proti pagam na lira in v doeego neine. mehke kole in zdrav« barve na obraza. omid pa 80 v Je dokltl po nek Iekarufe, frtftfftjrt, trgsvlaah t dlUvtal la ailoa Iv pri brleli. Mnlltlfpnibp zabirmovnajrazno-"■wll vrstneiših vezavah. Umetalni ogenj Lampijone vrstnejših vezavah. aa Ciril In Metodov kr. In drug. slavnoati papirnate itd. priporoča na debelo in drobno trgoilu s papirjem ovinavCelju ' In rudnimi potrebšilnuni.