PHIH0HSK1 DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
- štev. 173 H I ^ Poštnina plačana v gotovini ___________________ V	/	Spedizione	in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 24. julija 1951
Cena 20 lir
J-ljgČASTNA PROSLAVA DESETLETNICE OBOROŽENE VSTAJE V KOPRU
Tov. Regent: Ne Italija, marveč Jugoslavija
jjijmela pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe
Mmohod 2800 partizanskih borcev - Pozdravno pismo maršalu Titu • Polkovnih Stamatovič izročil odlikovanja ^venskim in italijanskim borcem za zasluge v NOB - Govor tov. Gina Gobba in Alberta Jakopiča-Kajtimirja
Ve'Se&, n?ejn*C0 yst§'Je slo-K°Prsk5L a ^ ljudstvo na javno P^osla-vilo z veliko 2« v zgod-
urah so se začeli »kttvistih, ^i postaji borci, PriPravlia? lju<ls,;v0. kjer se je K>mem ■ ah?ovorka. v Kopru Položeni!6 7 , Praznično raz-PosloDii ' oken, balkonov in s!te in ita1?i=71^rale jugoslovan-čo	zastave	z	rde-
pred deseto ki je bila
l Kristan
ivmki
uro?0ezdo- Malo
jena v pristanišču, prišli
Postavi;,11-3 tribuno^
JA.
ljudske
"A' 1tooži6nihJUUiRe oblasti-Z?, organizacij in
ReojL Jlmi 50 b'li: tov. up K11*, elan Politbiroja
KPJ,V\(50veniie' in član CK ^Uro»&dan't VUJA tov. }IC' svetni v0S STAMATO-L°»- FBAKr Ysne uPrave JA.
RT JAfČat? ROvSEK. al' na5(L0£IC - KAJTIMIR, Staba IX- Kor* Slcvenije član CK KP tre«!sedniv ?7jIj BELTRAM, ?•, 1iudskp0!1 lce§a okrožne-odrpl odbora, predstav-^Žiinih „ JA> političnih in -i- b sviran^ganizaci3-n' f1trib!.-k0raŽnic 50 pri' iiai
godbamUine biv*Ši partiza' ,ni.. zastavami in
■’Cd v Sristanlf'6 trajal mimo'
r?u so
scu. Na Titovem
vi H*aiUI>in': uvrščale. Ko je skupina na trg, S1*1 ljudi?! "^Polnil še z
«LVaCc m’jetovariž Er'
Pr!? ^ree A*.	m Protifaši-
za.i5ravil io ril zborovanje, rta? Pnilt* ~ e udeležence in
ki i^Sfido tov"12-30*’ ter p0" Havdn? 1Su Regentu, pozdravi jan
vilsel,	temeljna
porodov Jucio-je bila
iddefel: 5lauije ^
Mm n
vseh ‘i
«2ode. ' enako-
Pa Ure*n?-	vseh
™ ftrw y;esničenje t - ’ -
Uresnir J le
ideje
Kajti
bratst,!rani SUM Vled narodi, nh^ovni mir m
^h%)!(^aČenje trainega
*«BOtn, ■	mir ln
Pcdlan111 «a-m0 ?di ie mogoče n0 s,.01, y>-eSni- ln edinole na
n^ivh°ie’ eno£e in zaiamče-pravnosti in narodov, ma-
Sen,........
useh^avnesti
T Umikih k na^odov,
Viit0^ili Z«3snnK^e SO Se t0“ <k>u p svojih ■	in	neod-
nlo £? to jfo, 'n drugih n aro-«lor„ P°UaJi 5,*? trpeli in za>-
Z<n^iC 'k0’ kolikor le
Za tr. L narod zanjo ^borl^ie v vŽe}0 so umirali ^enj in i^ncentracijskih
V* inVuJ^ ™erjeve
tulci ^ idejo t lT,Veve ttali-tnilij'? b°ievniJtrCn' 90 Padali J^ebl >n 7oo i ' ?adl° J* ^ ^sk^^dati 5°- Komaj je
s*\ir^a ^ --s
_?^a. ?ci ni re’ marveč
bi	________
Spi-au?/eni^ narodZWb0dilneaa
Sašn- s stažnf T mm,a kai
3# socinliif- goslairi'i°-!n Ve *nlen )w, ?T!a Jugosla-°sta;a ^P-^.miru in je
!l ine so se »Me«*	0	i<le3'’	2a
8n!j * imeni; ? i nar°di bcrri-*«*« katerih so ^
^iL^i ru^aiu"1 ]n z bojem 4a’ obhstaTli nWo
^HiuL ™ naSn Pr x s * T°
?? sa^eorT ro,cah
tej K	w	da	jo	bo
**,& Vud J7*™ iuvall. V bi f ^4 lfudJUaaslaviH nato. bi^mL vs,‘sile. da *em nn	-So	bodočnost,
< l„n tLzTm ™i“i‘:
\^r°di s« „bom° zgradili. r,% 1 enakn£r 0 zaman bOL
fH;	med na"
^oji oJ u wo;i de-k 1 strfni Ju go-'.bistvo med
- '«11. in t,---------- .
C "
razen psovk. Senator Orlando tako, da je na pr. Soča zaradi
smatra to psovanje za pomoč, ki nam jo je nudila Italija. Za tako pothoč se naši narodi seveda zahvalijo. Ker pa je senator Orlando že prileten mož in mu morda spomin pojema, bi mu rad priklical v spomin še Vse drugačno učinkovito «pol moč)}, ki smo je bili deležni s strani Italije ves čas, ko smo jo imeli na plečih.
Gospod Orlando! Leta 1927 je rimska vlada prepovedala vse slovenske in hrvaške šole v Julijski Krajini, tudi tiste, ki so do tedaj še životarile, in ob tej priliki izgnala vse slovenske in hrvaške učitelje. Razpustila je vsa slovenska in hrvaška društva, socialistična in komunistična prav tako kakor ostala. Prepovedala je ves slovenski in hrvaški tisk, vsako slovensko knjigo. Prepovedane so bile celo slovenske in hrvatske pridige v cerkvi. Fašisti so požgali na desetine narodnih in gledaliških dvoran, uničili so njive in vinograde. Požgali hiše in cele r>asi. Pomorili ali pozaprli tisoče slovenskih in hrvaških ljudi, narodnih in komunističnih. Iztrebili so naše gozdove
tega bolj podobna, hudourniku kot reki. Desettisoči Slovencev in Hrvatov se je moralo izseliti iz Julijske Krajine deloma prisilno deloma zato, ker niso mogli doma več živeti, Ali si mislite gospod Orlando, da je naše ljudstvo na to «pomoč» pozabilo, ali pa da sploh more kdaj nanjo pozabiti. To «pomoč« je slovensko in hrvatsko ljudstvo zelo drago plačalo! Tej vaši «pomočin, gospod Orlando, se imate zahvaliti, da ni danes med jugoslovanskimi državljani nobenega, ki bi si želel, — razen izdajalce v — da bi se taka «pomoč» ponovila. Zato naši narodi nimajo nobenega namena izročiti v žrelo italijanskega nacionalizma niti najmanjšega dela zemlje, na kateri prebivajo naši ljudje. Mi, gospod Orlando, smo zaradi vaše «pomoči» preveč trpeli in imša današnja Italija nima pravice zahtevat i, naj bi raži ljudje verjeli v njeno pravicoljub-nost. Njeni voditelji, ki pravijo, da niso fašisti, niso danes niti toliko pravicoljubni in ne spo-Ssuje-jo nit; toliko svojih slovenskih državljanov v Benečiji in
Reziji., da bi jim omogočil i slovensko osnovnošolsko izobrazbo v njihovem jeziku. Žalostna usoda beneških Slovencev je zgovorna priča, kakšno usodo bi naklonili italijanski nacionalisti tistim Slovencem, ki bi po nesreči zopet prišli pod Italijo. Kakor vsak Slovenec, vsak Hrvat, pa verjetno tudi večina italijanskega delovnega ljudstva v Trstu bi smatrali za veliko ■nesrečo, če bi morali proti svoji volji zopet pod Italijo. «Pc-moč», ki jo je nudil italijanski nacionalizem Slovencem in Hrvatom, je nudil tudi italijanskemu delovnemu ljudstvu. Starejši ljudje se dobro spominjajo, kaj vse so fašisti uničili in razbili, spominjajo se, kako so nam uničili naše narodne domove, naše knjige in lisk, kako so nam fašisti uničili vse delavske socialistične in komunistične ustanove, vse tiste ustanove, ki se niso hotele podrediti fašizmu. In kljub temu poskušajo danes neki iredentisti naše narode ponovno uničevati, kar pa fim ne bo uspelo, ker smo se proti njim borili in zmagali za vedno.
Ce naj govorim odkrito, je
treba povedati, da ne Italija, marveč Jugoslavija bi imela pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe, kajti jugoslovanski narodi se niso borili samo za osvoboditev tedanje Jugoslavije, temveč da bi osvobodili vse delce naše domovine, vse naše narode popolnoma. In samo nesramno se sliši danes, če tisti ljudje, — ne italijansko ljudstvo, — če tisti ljudje, ki so mučili in 'zatirali naše narode, če tisti ljudje zahtevajo revizijo mirovne pogodbe trdeč, da morajo dobiti pod svojo oblast one pokrajine, ki so jih imeli pred koncem druge svetovne vojne.
Toda to se ne bo nikoli zgodilo.
V Italiji ljudje, ki nosijo s seboj izkaznico članov KP, ki pa niso nič drugega — ket člani Kominforma, ne znajo nič drugega kot da trosijo sovraštvo proti nam in ščuvajo proti naši socialistični Jugoslaviji. S tem sovraštvom pa nudijo pomoč italijanskim fašistom, iredenti-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pred kompromisno rešitvijo spora za iranski petrolej?
V pričakovan j u sklepov iranske vlade v zvezi z razgovori s Harritnanom Še nobenih zanesljivih vesti o vsebini Harrimanovih predlogov
TEHERAN, 23. — Trumanov , lahko spremenila zakon o na-posebni odposlanec Harriman | cionalizaciji od 30. aprila*, se je danes zjutraj sestal s ša- Po nocojšnjih razgovorih hovim bratom, ki je častni pred.
sednik za sedemletni načrt. Ta je Harrimanu obrazložil sedemletni načrt. Harriman mu je zagotovil, da bodo ZDA nudile podporo za izboljšanje zdravstva v Iranu.
Zvečer pa se je Harriman sestal s predsednikom parlamentarne komisije za petrolej Sa-elhom, ki je po razgovoru izjavil med drugim: «Ni bilo pogajanj ne kake formule, ne določene pogodbe med našimi razgovori. O poteku naših razgovorov bo razpravljal ministrski svet, ki se bo sestal na izredni seji. Harriman pa je odklonil vsako izjavo. Clan perzijske vlade je nocoj izjavil, da je ministrski svet zjutraj razpravljal o formuli, ki naj bi omogočila obnovitev razgovorov z «Anglo-Iranian». Pripomnil je, da bodo zvečer izročili Harrimanu tozadevno noto. Ni pa hotel povedati, kakšni bodo vladni predlogi, pripomnil pa je: «Sploh ni govora, da bi vlada
med perzijskimi predstavniki in Harrimanom se zdi, da bo treba še nekaj časa. preden pride do rešitve petrolejske krize. Iranski strokovnjaki in Harriman so "bili nocoj zelo rezervirani. V perzijski krogih so mnenja, da bo je Harriman spričo dejstva, da iranska vlada ne more preklicati zakona o nacionalizaciji, predlagal omilitev iranskega stališča. V Teheranu so se razširile vestj, da je Harriman predlagal razgovore med perzijsko vlado in enim od britanskih ministrov. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva pa n-i danes potrdil te vesti. Prav tako zanikujejo v britanskih uradnih krogih vesti, da je Harriman predlagal Perzijcem ustanovitev angle-ško-ameriške-perzijske petrolejske družbe, ki bi imela nalogo razdeljevati iranski petrolej.
Iranski delegat Daftari pa je nocoj na vprašanje, ali so proučevali formulo nove pogodbe
Mayerjeve težave
v zvezi s Pžlainovo smrtjo
Narodna skupščina bo danes glasovala o Mayerjevem ustoličenju • Petain bo pokopan na otoku D’Yeu
^ ^rodi ?e samo med .tem«eč tudi rfčeJ lrni man^lmi narodi in
d™”?- Lahk° 1a w trnaaain Va b™tstva v
lQjji	®	tn.lfn m n vri
ssjs %
do take mere,
-q0"	UK	'nore
alT -niti kapliice ‘en, a1}s„ i(£}^ šovinizma i°
i	bi	*%	»
ozeini-1 °teU zavoje-?arno	Mi se dobro
°esed,
?*0> a^ari* Ti?’ Ki iih 3' rSo ^l-aa „1° '<Tuiega noče-damo». Mi bi e u * .P* »e narodne !*i li1"1- b(vi!a?i državi, bodisi
lS£	Italijani,	da	bi
*	>	niMu	b.	L*?	wag«	‘trem-
r t t
ri
i»
i*
» i
i
i
s.11 u;,.,aa bi s 'IU*e 51 l	r)	,	'	Sami	med	»o-
tza tp c«*.
1% h tDcm,, °st°varjeni in ki .X j'0 Vso,.. oil za dolaotraini
PARIZ, 23. — Notranje ministrstvo je uradno javilo, da je bivši maršal Philippe Petain, danes ob 9’.22 umrl.
Prefekt departmana Vendee je izjavil, da vlada ni pooblastila prenosa trupla pokojnika na celino. Truplo bodo izročili družini, da ga pokoplje. Pogreb bo na otoku D’Yeu, kjer je bil Petain zaprt, v sredo zjutraj na pokopališču v Port Joinville. Petam je umrl točno 6 let po dnevu, ko je prišel prvikrat pred sodišče, t. j. 23. julija 1945. Vlada je zavrnila zahtevo, naj bi Petaina pokopali v Verdunu. Na nagrobnem kamnu bodo napisali samo im« in nobenega vojaškega naziva. Policija je .na ukaz vlade podvzala vse ukrepe, da prepreči morebitne nerede. Notranja ministrstvo je dalo navodila vsem prefektom Francije, naj ne dovolijo demonstracij ne za, ne proti bivšemu: maršalu.
Pčtain se je rodil 24. aprila 1856 v Cauchy la Tour (PaStde Calais). Ko je leta 1914 napočila prva svetovna vojna, je bil polkovnik. Odlikoval se je pri bitki ob Marni, pozimi 1914-1915 je imel mnogo vojaških uspehov. Leta 1916 pa mu je bila poverjena naloga braniti severno fronto pri Verdunu pred nemškim pritiskom; pozneje je postal vrhovni poveljnik sever, nih in severno-vahodnih armad. V novembru 1918 je postal maršal Francije.
Leta 1925-1926 je v Maroku zatri Abd El Krimov upor.
V maju 1940 je postal ministrski podpredsednik. Francoska vlada je kmalu potem pred nemškim napredovanjem zapustila Pariz in; 16. junija, ko je Reyn«ud odstopil, je Petain sestavil novo vlado in zaprosii od Nemcev premirja, ki je bilo sklenjeno 26. junija. 29. junija *e le vlada preselila v Clermont-Ferrand, 1. julija pa v Vichy. gi^njihoinh	Kl,nalu n«to je Petain, razvelja-
,encl. nikdar nifi * sa‘ Yl5 Uf,tavo in prevzel naziv dr-c drugega | zavnega poglavarja. 24. oktobra
Vseinu“ za dolgotrajni
1 3e tn>hSve}u’ Ue sa~ -• o delati za brat-
>ravnost med na-tudi za to, da bi vsemi državami, .^Prednlmi demo-"rzavami
i
I°4|, !*	aelat
^Pravnos,
država mi
,	;	^Prednimi	demo-
hki	do	naj-
r°di	odnosov.	Le
odnosi med
Podar~,,l hHeJo razvoj trgo-«Oy arskikk>trati tudi vseh go-ln kulturnih odno-
“«n- - far,V	nekateri
[	OhUf ?as^,3a °2em-
( «UoZ0rHi sit-*ei priltfct so po-
van? °bičajn° objeQ3no gonjo, i ‘S;?-in Ic!euifpr^so zasrarmo-1 }Z n i« Sanjl proti Juga.
C? s«, Z nar°dom. Ra. I ffinforn'isti «fr! vsem trm
j„s Pomagajo. Na
$>>• j^&JJ/? »« bomo
1 a/j. njihovih „ JlL-.xmo . *e
se je sesial s isutioi^ein in se sporazumel q sodelovanju z njim. 1. decembra 1941 se je sestal z Goeringom, 18. aprila 1942 je zopet pozval Lavala, ki je postal predsednik vlade.
10. novembra 1942 so sq zavezniki izkrcali v Severni Afriki, Petain pa je pozval severnoafriško prebivalstvo, naj se U-pira zaveznikom, in je obsodil postopanje admirala Darlana v Alžiru.
Po osvoboditvi so Petaina obsodili izdajstva in kolaboracio-nizma in 23. julija 1950 je prvič prišel pred sodišče. 14. avgusta 1945 je bil obsojen na smrt, takratni predsednik republike De Gaulle pa je spremenil smrtno kazen, v dosmrtno ječo. Najprej je bil Petain, zaprt v trdnjavi Portalet, v novembru 1945 pa so ga pripeljali v trd*-njave na otoku D’Yeu.
Zdi se, dla bo Pčtainova smrt lahko vplivala na izid glasovanja glede Investiture Rene Ma-yerja na jutrišnji seji narodne skupščine. Spor je namreč zaradi sklepa viade, da se Petain pokoplje na otoku D’Yeu. Precej poslancev desnice zahteva, naj ga pokopljejo v Verdunu skupno z vojaki, ki so padli v veliki bitki. Verjetno bodo ti poslanci sprožili to vprašanje in od Mayerjevega odgovora bo odvisnih 40 do 50 glasov.
Opazovalci so mnenja, da bo Mayer jutri poudaril predvsem obveznosti Francije na mednarodnem področju. Njegova glavna težkoča pa je ie vedno v ntaprtjih' med socialisti in demokristjani (MRP) v zvezi s šolskim vprašanjem. Obe stranki se bosta odločili za svoje stališče šele po Mayerjevem govoru.
Razen iolskega vprašanja se štiri stranke vladne koalicije ne morejo sporazumeti o gospodarski politiki, glede katere zagovarja vsaka svoj program. Ma-yer torei ne bo do zadnjega gotov, ali bo lahko dobil 314 potrebnih glasov,
med Iranom in «Anglo-Iranian» izjavil, da je še prezgodaj govoriti o tem vprašanju. Kdaj se bodo iranski predstavniki zopet sestali s Harrimonom, še ni znano, ker je ta sestanek odvisen od nocojšnjih sklepov ministrskega sveta.
V zvezi z ameriško gospodarsko pomočjo je ministrski predsednik Mossadegh v razgovoru z dopisnikom ameriške revije «U. S. Nevvs And World Reportii izjavil, da bo Iran z zadoščenjem sprejel ameriško pomoč, ki r.,aj prispeva k izboljšanju življenjske ravni iranskega prebivalstva. Dal pa je razumeti, da pričakujejo to pomoč predvsem v obliki ameriških petrolejskih ladij, ki bi prevažale petrolej na Zahod. Mossadegh upa tudi, da bo Iran dobil od Mednarodne banke posojilo 25 milijonov dolarjev za razvoj iranskega gospodarstva.
Nenadna smrt
admirala Shermana
WASHINGTON, 23. — Glavni poveljnik ameriških pomorskih sil in obenem član skupnega odbora načelnikov ameriških glavnih stanov, admiral Forrest Sherman, je včeraj v Neaplju nenadno umrl. Zadela ga je kap. Smrt ga je zadela prav na koncu njegovega poslanstva v Evropi
Ameriško mornariško ministrstvo naznanja, da bo, dokler predsednik Truman ne imenuje rednega naslednika poveljnika ameriških pomorskih sil. vodil posle admirala Shermana njegov sedanji namestnik, sdmiral Lyinde D. Mc Cormic.
Admiral Sherman se je v Parizu posvetoval z generalom Eisenhowerjem o napredovanju obrambnega dela Atlantske zveze. V Madridu se je sestal z generalom Francom. Ko je minister Aeheson pred nekaj dnevi komentiral razgovore med Shermanom in Francom, je rekel, da so bili ti razgovori «poskusnega in preiskovalnega značaja*.
V poročilu, ki ga je admiral Sherman pripravil za ameriški odbor za zunanje zadeve, in je bilo prečitano pred zunanjepolitičnim odborom ameriške predstavniške zbornice, je poudaril kritično važnost Srednjega vzhoda za obrambo zahodnega sveta. Ta njegova zadnja javna izjava, ki so jo preditali v ameriškem kongresu v soboto, podpira načrt predsednika Trumana za uzakonitev nadaljnjih 8.500 milij. dolarjev za vzajemno obrambno pomoč tujini
Danes je prispelo na letališče Capodichino ameriško vojaško letalo Skymaster, ki bo jutri odpeljalo truplo admirala Shermana, ki zdaj leži na ladji «Mount 01ympus», v vVashing-tor.1.
Admiral Forrest Shern\an je bil star 54 let. Rodil se je 30 oktobra 1896 v Merrimacku v Združenih državah. Leta 1917 je postal mornariški častnik in je po končani prvi svetovni vojni služil na raznih ladjah v Sredozemskem in Atlantskem morju. Ob koncu vojne je poveljeval torpednemu rušilcu «Barry». Ze leta 1923 je pove-
Winstonom Churchillom;
Leta 1942 je sherman poveljeval letalonosilki «Wasp» in je bil na njej, ko jo je japonska podmornica potopila. Leto pozneje so ga imenovali za jx>d-poveljnika glavnega stana za tihomorsko področjr Ko so Japonci podpisali xkapna'iacijo. je Sherman poveljeval prvi diviziji letalonosilk.
Leta 1945 se je vrnil y Sredozemlje kot poveljnik ameriških mornariških sil na tem področju. Leta 1949 pa ga je predsednik Truman imenoval za vrhovnega poveljnika za pomorske operacije ZDA.
PRTI PAJf RAZPRAVE PROTI VUHUNOl V KOPRU
Delovanje italijanske vohunske službe
pri izvajanj« načrtov rimskih oblastnihoi preti FLHI
Povezanost vohunke Console s CLN v Trstu - Popolno priznanje obtožencev Puriča, Zečira in Majestoroviča ter dejansko priznanje Paolettija - Danes bo zaslišana Console Vittoria
Včeraj zjutraj ob 8. uri se je začela predi vojaškim sodiščem V UJE raaprava pro ti skupini oibtožencev, ki so delovali za italijansko obveščevalno službo. Oibtoženci so: Paofctti Bruno, rojen. 29.8.1923 v Umagu, Purič Dragomir, starejši vodbilk, rojen 21.1.1927 v vasi Brdjanii v Srbiji, Cotnecle Vittoria, rojena 26.7.1923 v Sv. Petru pri Piranu, Murtez Ze-čir. starejši vodnik, Siptar iz Kosmete v Srbiji, rojen 27.12.1924 y vasi Kravasarija, Stokovac ‘ Umibert, rojen 19.2.1925 v Zaibratiji pri Bujah, Maijesitorovilč Velielav, starejši vodinik. rojen 25.2.1926 v Prisl- niči' v LR Srbiji.
Obtožnica jim očita med drugim:
Paoletti Bruno je meseca junija 1950 na predlog agenta neiki= tuje obveščevalne službe Cosibvicha Riharda iz Trsta pristal na to, da bo med' člani JA organiziral vohunsko službo in zbirai podatke vojaškega značaja, v zvezi s temi je stopil v stik z obtoženim vodnikom Puričem Rademirom. Od njega je dlobil razne podatke o številčnem stanju in oborožitvi edinic JA v Umagu in Portotožu in vojaško strokovno literaturo. Ves ta material je dal osebno ali po obtoženi Ccn-scle Viktoriji agentu tuje obveščevalne službi, v Trstu Časa,le Mariu. Za to je dbbii 60 tisoč lir nagrade.
Purič Dragomir je julija 1950 pristal na sodelovanje s tujo obveščevalno službo in okoii 16-fcra.t izročil Paoletti ju razne podatke in maferial, za kar je diobil 18,000 din nagrade in nekatere druge predmete.
Console Vittoria je 10. junija 1950 na poziv agenta tuje službe Casafc Maria v prostorih javnega tožilstva v Gorici pristala na to, da bo zbirala podatke vohunskega značaja'. Opravljala je tudi kurirsko službo med1 obtoženci in agenti obveščevalne službe v Trstu Utr prenašala razni material.
Murtez Ztčir je na poziv obtoženega Stoikovac Umberta avgusta 1950 stopil v tujo obveščevalno riužbo in dajal Sto-kovcu in Console Viktoriji tajne podatke, ki sta jih onadva prenašala v Trst Casalf. Mariu.
Stoikovac Umbert je avgusta 1950 kot agent tajnfc1 službe nagovarjal Murteza Zečira za to službo in je nato dfobljene po-
datke prenesel v Trst Casaie Mariu.
Majestorovič Velislay je bil po Puriču obveščen, da dela za tujo obveščevalno službo in je nekoč kot dežurni oficir pazil, dfe mi£' bi nihče zalotil Puriča pri pisanju nekega vohunskega obvestila. Dal je Puriču tudi dva strokovna vojaška učbenika.
Dogodki so se na kratko razvijali takole:
Junija 1950 je obtoženi Paoletti Bruno v Tretu srečaj Co-ilovicha Riharda, s.vojfcga znanca in agenta tuje obveščevalne službe. Coslovioh ga je poklical na sitran in ga vprašal, ali pozna v Umagu kakšnega podoficirja, ki bi bil sovražno razpoložen proti družbenemu redlu v FLRJ ter mu dejal, naj skuša od' nj!,iga dobiti podatke. Paoletti se je obrnil na Puriča. o katerem je slišal, d!a je nasproten novi Jugoslaviji. Purič mu je po nekaj dKeh dal prve podatka, katere je Paoletti, skrite v nalivnem peresu, nesel v Trst ter jih izročil Ccslovichu. C-:z uro se je Coisiovich vrnil s Casaie Marijem, ki mu ga je predstavil kot agenta tuje službe. Casali je dal to pot Paolst-tiju prvič 2-000 lir. Od tedaj je im:=l s Casalijem stalno zvezo in mu nesel 16-krat podatke, ki jih je dobil od Puriča, knjige in brošure pa je dajal Console Viktoriji, da jih je ona nosila v Trst.
Purič. je zahteval tudi od’ obtoženega Maji-Morcviča, naj mu pomaga pri zbiranju podatkov. Console Vifboria je bila 10. junija 1950. v Gorici na javnem' tožilstvu, da b; prosila* za moža. ki je bil tam zaprt. Pristopil je k njej Casaie, ji dejal, da je organ ' italijanske policije ter ji obljubil pomoč za njtenega moža, če stopi v obveščevalno službo.
Ona je to sprejela in ko je »rišta drugič v Trst jo je čakalo pri njeni materi pismo, v katerem ji je Casaie javil, naj mu piše V GORICO, POSTNI PREDAL 72. Od tedaj je vzdrževala zvezo s Paolettijem, nosila v Trst material ter stopila tudi v zvezo Murtezom. Kasneje je ušla v Trst in se javila pri Casaleju, ki io je NAPOTIL NA CLN, KJER SO JI NA NJEGOVO PRIPOROČILO DALI DENARNO POMOČ.
Murteza Zečira je pritegnil
MOLOTOV POTRJUJE napadalno politiko ZSSR
V Varšavi je človek, ki je leta 1939. s podpisom nemško-sovjetske pogodbe omogočil nacistični napad na Poljsko, ponavljal surove grožnje proti Jugoslaviji - Komentar borbe in Radia Beograd
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Današnji beograjski tisk in radio obširno komentira govor, ki ga je imel Molotov na proslavi sedme obletnice ustanovitve poljskega komiteja narodr.-e osvoboditve. Ta komite je bil ustanovljen v dneh, ko so Varšava in druga poljska mesta bila še v ruševinah, ki jih je povzročil r.appd nacističnih letal in tankov, ki so vdrli na Poljsko po sovjetsko-nemškem sporazumu.
«Sedem let kasneje«, piše današnja «Borba», «je bila v Varšavi svečana akademija, ki je bila dejansko svečana za one, ki rosijo svoj del odgovornosti. da je poljsko ljudstvo v letih 1939-1944 prestalo toliko gorja. Pred skupino kom-informističnih kvizlingov je imel dolg govor V. M. Molotov, oni isti mož, ki ga lahko še danes občudujemo na fotografijah iz leta 1939, ko je nasmejan in radosten v Kremlju podpisal načrt o razdelitvi Poljske med fašistično Nemčijo in ZSSR».
List nadaljuje, da bi bilo odveč komentirati Molotove besede o pomenu povojnega pak-
telitskim deželam, r.aj bodo Ubogljive, obenem pa grožnjo za svetovni mir.
Da bi bil govor čim bolj popoln, je ta Stalinov varšavski govornik, po vseh dosedanjih grožnjah in napadalnih dejanjih, znova grozil Jugoslaviji in zaključil s tako oguljeno frazo:	((Jugoslovanski narodi
bodo našli pot k svobodi in likvidirali teroristični režim«. «To frazo poslušamo že tri leta; nič drugega ni kot dokaz napadalnosti, obenem pa tudi nemoči moskovske imperialistične politike glede Jugoslavije, ki se ne bo pokorila pred nobenim pritiskom in pred nobenimi grožnjami. Ce bi kdo danes moral najti pot k svobodi, potem so to dežele pod sovjetskim gospodstvom in med njimi Poljska, v katere ^glavnem mestu je predvčerajšnjim govoril Molotov«, zaključuje komentar radia Beograd.
Maršal Tito je danes v Splitu sprejel ameriškega senatorja Bryana Mac Mahona, funkcionarja zunanjega ministrstva Horrace Smitha jn svetnika veleposlaništva ZDA v Beogradu Richarda Allena. Pri sprejemu c v	]n,Tujuc|a	*»*-	sta bila navzMa tudi George
med Poljsko in ZSSR, saj, Allen, veleposlanik ZDA v Beo-
ta
je le predobro znano, da je ta pogodba samo še pospešila proces podrejanja Poljske in njenega spreminjanja v predmet brezobzirnega izkoriščanja ZSSR. Rokosovski in ogromno spremstvo njegovih ((strokovnjakova so zavzeli vodilne položaje na Poljskem, sovjetsko-poljska meja pa je bila spre-mer.ena na poljsko škodo.
«Borba« poudarja, da so v hudi zmoti vsi oni, ki bi le z;j trenutek verjeli v popuščanje napadalne politike ZSSR. Molotov je po nekoliko odstavkih, polnih napihnjenih fraz o miroljubnosti sovjetske vlade, ponovno razodel prav nič miroljubne napadalne grožnje proti Jugoslaviji.
«V aršavski govor podpredsednika moskovske vlade je prepričljiv dokaz, da se napadalne moskovske tendeftee niti malo Riso oslabile. Njegov surov napad na Jugoslavijo pa je bil obenem tudi grožnja
gradu, in pomočnik zunanjega ministra FLRJ Leo Mates.
Na partizanskem taboru v Gabrovici je včeraj govoril podpredsednik vlade LR Slovenije, tov. dr. Marjan Brecelj.
R. R.
manjšine v Vojvodini «Magyar Szo» pa piše, da vršita nasilno preseljevanje skupno romunska vojska in policija, ki vdirata v vasi, jih blokirata in nato prisilita prebivalstvo, da v treh urah zapusti hiše. Družinski poglavar mora podpisati potrdilo o «prodaji premoženja«. Nato preseljence prevažajo v živinskih vagonih ali na splavih; med vsem potovanjem ne dobivajo nobene hrane. Skozi romunsko mesto Krajovo so tri dni neprestano vozili vlaki, natrpani z deportiranci.
V Makedonijo je prišla te dni skupina Makedoncev, ki so živeli 20 in več let v Romuniji in ki so j‘h nasilno pregnali. S seboj so smeli odnesti samo do 40 kg prtljage, vse ostalo pa so morali pustiti na svojih domovih v Romuniji. Pri prehodu čez mejo so jim romunski obmejni organi odvzeli denar in mnogo potrebščin, ki so jih nosili s sabo. Narodna banka bo dodelila tem pregnancem brezobrestno posojilo za nakup pohištva, krajevne oblasti pa skrbe za stanovanje.
v vohunsko službo Stokov ac Umibert, kasneje pa se je oglasila pri njeni po ukazu Casaie Maria Console Vittoria, kaferi je na pismeno zahtevo izročil tuda” neke podatke o vojaških enotah V Sloveniji. Stokovac je bil že prei povezan z obveščevalno siužoo in je pobegnil v Trst
Obtoženi . Majestorovič je napravil s vojski nekatere prestopke in Je hotel bežati v tujino, ker se je bal kazni. To je izkoristil obtoženi Purič.
Po prečitanju obtožnice in njene obrazložitve j>e začel predteedinita zasliševati obtožence.
Console Vittoriija je govorila po slovenski, kljub temu pa je izjavila, da j£ italijanske narodnosti.
Po prvih formalnostih je branilec Paolettija odlv. Degrassi predlagal, da se razprava od-godi zato. da ae bo z obtožencem lahko porazgovoril. Predsednik sodišča je odvetniku ugodil in odložil razpravo za eno uro.
' Po odmoru se je začelo zasliševanje Paolettija. Izjavil je najprej, d® Se ne čuti krivega potem pa opisal, kako je prišel v stik s Coslovichem, nato s Puričem., kako je nosil v Trst poda/tke itd. SKRATKA, DEJANSKO JE VSE PRIZNAL IN PRECEJ NATANČNO IZPOVEDAL. Izjavil je, da je stopil v vohunsko služb^ le zato, da bi si zaslužil kaj denarja. da bi lahko kupoval zdiravila in dietetno hrano, češ da ima rano na želodcu. Co-slovich mu je že prvič povedal, da potrelbuje podatke za obveščevalno službo in mu drugič predstavil Casaieja kot agenta neke tuje službe.
Trdi pa, da mu je L-a^ale šele decembra 1930 dejan, du je agent italijanske obveščevalne službe. Ne ve, kaj je Coslo-vich delal v Trstu, ko je bil pred vojno še doma, je bil inštruktor GIL (Gioventu italia-na del Littorio). On ga je pirvi nagovoril', naj skuša pridobiti za obveščevalno sluzoo podoficirje JA, Ko mu je predsednik dejal, da ji» to delal zato, da bi imel pd tega materialno korist, je oaigovoril; «Vsa.j ta-ko so mi obljubili«.
Zagovarjal se je, d-d se r.i zavedal, ojj je .vse to kaznivo, marveč da je mislil, da je normalno. Na predsednikovo vprašanje. zakaj je tedaj skrival obvestila v nalivno pero, pa se je seveda popolnoma zmedel. Priznal je, da so v Trstu zahtevali od njega, da jim pri-niese obvestila o razporeditvi čet, imenih oficirjev, številu orožja, topovih, njihovih položajih. kalibru jtd. P.urič mu je dal podatke kakih 16-krat in nosil jih je v Trst. Casali je od njega zahteval tudi vohunske podatke za Koper. Medi zasliševanjem se je venomer zapletal v razna protislovja.
Obtoženi Purič je izjavil, da se čuti popolnoma krivega. K zločinskemu delovanju ga je nagovarjal Paoletti. Ta mu je dejal, da pozna v Trstu neke tuje oficirje, ni miu pa nikoli dejal, da diela za italijansko obveščevalno službo, na kar — pravi — ne bi bil nikoli pristal. Ravna zaito, da ga je Paoletti varal. Podrobno je opisal vs« svoje delovanje, kakor mu ga očita obtožnica. Za svoje dlelo je dobil 18.000 din in neke predlmiete.
Murtez Zečir je tudi izjavil, da se čuti krivega. Povedal je, kako se je seznanil s Stokova-cem Umbertom pri kopanju v Umagu, kako ga je ta nagovarjal k vohunstvu, kako je kasneja večkrat prišla k njemu obtožena Console Vittoria itd, Stokovac mu je obljubljal dobro plačilo in mu nikoli ni dejal, da- dela zq italijansko vohunsko službo. Dal mu je podatke o posadki v Umagu, kasneje na vztrajnie zahteve iz Trata, od koder so mu poslali več vprašanj in ko je prišla ponovno k njemu Console Vittoria, je> dol tudi podatke o vojaških edinicah v Ljubljani. Od) njega so zahtevali tudi po-
f ,	poljskemu ljudstvu, ki svojo
Ijeval vežbanju vsega amen- £eodvjsnost in svobodo ljubi
prav tako kot jugoslovansko
škega mornariškega letalstva. Ob pričetku druge svetovne vojne je bil pri mornariškem glavnem stanu. Leta 1941 je spremljal predsednika Roosevelta na, atlantsko konferenco z
ljudstvo«.
Radio Beograd poudarja v svojem komentarju, da govor tega delegata Stalinovega imperializma pomeni svarilo sa- i
Romunska vojska
zaseda domove deportiranih Jugoslovanov
BEOGRAD. 23. -- Kot piše list «Slobodna Vojvodina«, se v hiše preseljenih pripadnikov jugoslovanske manjšine v Romuniji vseljujejo romunski vojaki, ki so tudi poželi žito na poljih deportiranih Jugoslovanov.
List je tudi izvedel, da so deportirane osebe namestili v začasna koncentracijska taborišča pri Galacu, Braili in Bara-gonu ki je spremenjen y eno samo ogromno taborišče.
V taboriščih žive deportiranci v neznosnih razmerah. brez strehe, brez najosnovnejših higienskih pogojev, brez vode in hrane.
Časopis madžarske narodne
Italijanska vlada bo danes sestavljena?
Reorganizacija gospodarskih resorov v vladi je ugladila osebna nesoglasja m notranja nasprotja v demokristjanski stranki
RIM, 23. — Zdi se, da je italijanska vladna kriza v glavnem rešena in da bo De Gaspe-ri jutri potrdil predsedniku Einaudiju, da sprejema mandat za sestavo vlade. Doslej niso bile objavljene nobene podrobnosti o sestavi nove vlade, o kateri je bilo že toliko ugibanj. Izvedelo se je po dvein-polurnem razgovoru De Gaspe-rija s Pello, da bo izvršena reorganizacija gospodarskih resorov v vladi.
Po teh načrtih — ki jih mora uzakoniti skupščina — bi bilo dosedanje zakladno ministrstvo (kjer je sedel kamen spotike Pella) razpuščeno. Del njegovih funkcij hi prevzelo finančno ministrstvo, ki bi tu-
di skrbelo za likvidacijo starih poslov zakladnega ministrstva del pa novo ministrstvo za državni proračun (vodstvo državnega zaklada in osiednje državno računovodstvo), ki bi bilo odgovorno tudi za medministrske odbore za obnovo, za cene in za kredit, zastopalo bi vlado pri OEEC in končno prevzelo tudi glavni statistični urad.
Očitno pa je, da bo taka administrativna rešitev pripomogla mnogo prej k ugladitvi
osebnih nesoglasij in nasprotij med posameznimi strujami v demokristjanski stranki kot pa k dejanskemu reševanju obilice gospodarskih skrbi, ki tarejo današnjo Italijo,
datke o posadkah v Škofji Loki. o planinskih četah, o jugoslovanskem orožju in oborožitvi itd1., kar vse kaže, da se italijanska obveščevalna služba ni zadovoljevala sajmo s poda,tki o coni B. Za stivar ni bil navdušen, toda mislil je, da dobi denar.
Obtoženi Majestorcvič je tudi priznal, da se čuti krivega. Zaradi družinskih mprilik in ker se je zaradi nekih' prestopkov bal. da bo prišel pred vojaško sodišče, je mislil na beg. Puriču je dal dva učbenika in, je ved1:!, da dela za neko tujo obveščevalno službo, na pa. da, dela za italijansko. Ponj naj bi prišel iz Trsta Co-slovich, za kar naj bi mu služila neka slika kot dogovorjeno znamenje. Pozneje se j% Majestorovič premislil. Po zaslišanju Majestoroviča se je razprava prekinila in se nadaljuje danila ob 8. uri zjutraj.
Predsednik sodišča kapt Džumhur Hidajet, člani serafa kap. Nikolič Jovan in stari vodnik Djukič Radlvoj, javni tožilec major Crnošija Vinko, zagovorniki obtožencev odiv. Degrassi. odlv. Della Savia po-fočnik dr. Ba.glama in poročnik dt. Pomibe.
Ze prvi dan procesa je odkril delovanje italijanske obve-ščevalne službe v Trstu in Gorici. Coslovich in Casaie sta pridobila za svoje delova je Paolettija; človeka, ki je na procesu, jasno pokazal, da mu ni za nikaike ideale, saj je venomer govoril le o denarju in svojem bolnem želodcu. Ta je po točnih navodilih stopil o stik s podoficirjem JA Puričem, o katerem je vedel, da ni prijateljsko razpoložen proti novi Jugoslaviji, ker njegova družina ni delovala v prid partizanov za časa NOB, da se je sicer vzdržala i>sake akcije, da Pa je bila miselno usmerjena napram četniškemu gibanju. Obtoženi Majestorovič je napravil prekršek in se je bal ter je z ato lahko podlegel, podobno velja za Murteza. Vsi so delovali za materialne koristi, ki so jim bile glavno.
Vsa petfiarvm tega delova. nja pa je v tem. da so vsem trem podoficirjem prikrivali, da delajo za italijansko obv'm ščevaln0 službo, ker so mislili, da bi v tem primeru ne uspeli pridobiti jih na svojo siran. Zato so se ti podleži skrivali za firmo druge obveščevalne službe.
Jasen je tudi Ves napadalni namen teh informacij. Hoteli so obvestil o Jugoslovanski ar-miji kot celoti in ne samo o njeni razmestitvi in oborožitvi v coni B. Hoteli so vedeti tudi o četah in oborožitvi v Sloveniji in drugod. To dokazuje, da je bila akcija italijanske obveščevalne službe velikopotezna in v svojem končnem cilju napadalna. V njihovem delu se vidi sistem in vsestranska vohunska dejavnost.
Glavni režiserji vsega tega sedijo v Trstu, svoje ljudi v coni B pa so imeli za lutke in izkoristili njihov pohlep po denarju in nizko moralno in umsko raven. Zato je delovanje italijanske obveščevalne družbe še bolj ogabno.
Vse to za sedaj ie vohunsko delovanje je pa še mnogo bolj resno, če upoštevamo, da je italijanska obveščevalna služba delovala n a tem, da bi se ošibi-le obrambne sile Jugoslavije ravno v času. ko vlada ZSSR in vlade njenih satelitskih držav vršijo na Jugoslavijo največji pritisk, ko Jugoslavija brani svoje meje in ko predstavljajo njene oborožene sile važen činitelj miru v tem delu Evrope.
Kakor vidimo že iz obtožni' ce same ter prvih izjav obtožencev, gre za koordinirano delovanje današnjih oblastnikov v Italiji, ki so očitno začeli s konkretnimi akcijami izvajati na daljši rok preračunano protijugoslovansko napadalno politiko. To nam dokazuje prav zadnja protijugoslovanska iredentistična kampanja, v kateri so tako cesto omenjali ne samo cono B, temveč tudi druge kraje, kjer je nekoč gospodovala italijanska vojska. To nam dokazuje veliko zanimanje italijanske obveščevalne službe za vojaške podatke ob bivši ital-jug. meji, o oborožitvi JA sploh itd. Hkrati pa je to dokaz, da imajo tisti najbolj imperialistični izbruhi italijanskega tiska, kj zahtevajo dan-numijevske pohode, svojo stvarno podlago v osvajalnih in maščevalnih načrtih današnjih rimskih oblastnikov, ki usmerjajo delovjmje svoje špi-jonske službe, katere niti je tako korenito pretrgala budnost organov ljudske oblasti in zvestoba pripadnikov JA.
Nad vse važno vlogo Pa je imel pri tem tako imenovani istrski CLN, ki je, kot vse kaže, stržen vse te dejavnosti, kar priča tudi dejstvo, da je vohun Casaie napotil Vittcrrio Console na CLN v Trstu, kjer je na njegovo priporočilo dobila denarno podporo, kot je razvidno iz obtožnice. Isti CLN pa je tisti, ki preko svojega tiska in preko svojih članov vodi istočasno — poleg tršega podtalnega, rovarjenja javno protijugoslovanske gonjo. Vsi ti padli načrti pa se ne bodo nikoli posrečili, ker jugoslovanska vojska budno straži in brani jugoslovanske meje ter odločno čuva svoje enotnost
in strnjenost.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
Torek 24. julija
Kristina, Ratimir Sonce vzide ob 4.37, zatone ob 19.44. Dolžina dneva ' 15.07. Luna vzide ob 22.23, zatone ob 11.24. Jutri, sreda 25. julija Jakob
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Proslava v Kopru ob 10-letnici vstaje
Vse bivše dijake in profesorje realčane nujno povizamo, da prijavijo čim preje svojo udeležbo radi pravočasne preskrbe stanovanj in prehrane. Istočasno pa prosimo tudi, da nam javijo naslove vseh onih, ki prihajajo v poštev, ker bi radi dosegli čim popolnejšo udeležbo, ker razpolagamo z zelo pomanjkljivimi naslovi in podatki. Posebej prosimo podatke vseh onih bivših realčanov, ki so padli v NOB, ker jim bomo vzidali spominsko ploščo.
Iz Slovenije irj ostalih predelov Jugoslavije smo prejeli že mnogo prijav. Posebej pa bomo veseli gostov iž Trsta, ker je prav mnogo Tržačanov študiralo v Idriji. Verjetno bo mogoče organizirati skupen odhod iz Trsta. Za vse informacije pa se obračajte na naslov: Logar Srečko, Idrija, poštni predal 6.
2e danes pa vam kličemo: to. variši, nasvidenje v starodavni Idriji!
PRIREDITVENI ODBOR
Vse bivše tržaške dijake in profesorje v Idriji vabimo, da se udeleže sestanka v gostilni Capuzzera pri Sv. Ivanu (Ul. S. Ciliinc) v sredo dne 25. t. m. ob 20.30 zvečer, da se pogovorimo o naši udeležbi pri proslavi, o prijavljanju itd.
Pred velikim kulturnim
praznikom v Idriji
Staro rudarsko mesto Idrija bo letos obhajalo 50-letnico ustanovitve bivše realke in 25-letnico zadnje mature na tem zavodu, ki je dal slovenskemu narodu večje število slavnih mož in veliko število strokovnih kadrov, ki danes uspešno delujejo po vseh krajih naše širne domovin« in tudi v inozemstvu.
Bivši dijaki realčani so že večkrat sprožili misel na snidenje v Idriji. Ta želja se jim bo letos v celoti izpolnila. Osnovali smo poseben priredit, veni odbor, v katerem sodelujejo predvsem bivši dijaki in profesorji. Idrija se pripravlja na razne kulturne prireditve, da bo goste častno sprejela in da se bodo čim boljše počutili v kraju, kjer so preživeli toliko lepih mladostnostnih dni. Imeli bomo dramatske, glasbene in pevske nastope, kjer bodo sodelovali tudi bivši realčani. Slavnim možem, kakor so skladatelj Zorko Prelovec, kiparja in slikarja Niko Pirnat in Lu-dovik Grilc, bomo vzidali spominske plošče. Proslave in zabavni programi bodo trajali tri dni in sicer 17., 18. in 19. avgusta.
»ustolovscine
308ftECj.A VOJAKA:
Izšel je ponatis prve PUSTOLOVŠČINE GA VOJAKA SVE V SVETOVNI V< v izdaji Založništva ti ga tiska v Trstu. : stane 330 lir in je vi v slovenskih knji?
Predstava Da gradu SvJ
Nadaljuje se prodaja ' ^ za predstavo na gradu ; < ki bo danes 24. t. m- 0/0 'd Na sporedu je Puccinije”,,'; «La Boheme«, v kateri stopali isti pevci kot 21.
Vstopnice se dobe po. cenah na Trgu Verdi 1 'B leriji Protti 2.
Zjutraj ni bilo več avta
RAZMEROMA MIRNA NEDELJA
IZLETI PDT
Tatovi neutrudno na delu - Zverinski oče
V dneh od 11. do planinski teden na Vržio* na bližnje vrhove. i Dne 11. in 12. avgusta ' Triglav. Za oboje vpis017 31. julija.	,
Dne 18. in 19. avgus« ven izlet na Triglav.
Izšla je 6. številka n Razgledov« v kateri so prispevki Nikolaja Peršiča, Borisa Pahorja, Dore Gruden, Alojza Rebule, Rada Pregarca. Priloge: Maiksim Sedej: Deček z maskami, Veno Pilon: Lakota, Riko Debenjak: Krizanteme,	France Mihelič:
Tihožitje	z lutko. Tone
Kralj: Pust.
Noben ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec ne sme biti brez te revije!
Z alavo ob jekleno ploščo
Med delom na parniku «Bo-rac», zasidranem pri tržaškem Arzenalu, je 42-letni mornar Vincenc Ragnj nerodno zadel z glavo v jekleno ploščo, pri čemer se je močn0 ranil. Upajo, da b0 okreval v 7 dneh.
Da bi se izognil Vespi zleti s kolesom v zid
Popoldne so pripeljali v bolnico tudi • 13-letnega Spartaca Bertuzzija stanujočega Y Ul. del Friuli 181. Fant je, v upanju. da se bo izognil drveči «Vespi», nepričakovano treščil s svojim kolesom y zid. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti zaradi poškodbe na rami od 6 do 30 dni.
Resolucija Zveze vojaških invalidov STO v Kopru tov- Titu
Ob priliki proslave 10. obletnice vstaje slovenskega naroda, je sindikalna podružnica Zveze vojaških invalidov STO v Kopru obenem z delovnim kolektivom vseh invalidskih podjetij, poslala tovarišu Titu naslednjo resolucijo:
MARŠALU JUGOSLAVIJE JOSIPU BROZU TITU
Ko proslavljamo 10. obletnico vstaje slovenskega ljudstva, se spominjamo težkih in slavnih dni narodnoosvobodilne borbe, j katero smo si priborili svobodo in neodvinnost ter si tako ustvarili pogoje za boljšo in srečnejšo bodočnost.
Danes lahko povemo vsem pristašem Mussolinija, ki hočejo revizijo mirovne pogodbe na škodo FLRJ, da odtočno zavračamo povratek zasužnjevalnega in raznarodovalnega režima. Zato naj dobro vedo razni Del-croix, Slataper, Esposito in drugi, ki podžigajo iredentistično protijugoslovansko kampanjo, da stoji naše ljudstvo neomajno na braniku miru in pridobitev NOB. Vedo naj poleg tega, da smo vedno ob strani Jugoslavije, ki je zmagovito izšla iz NOB, ki danes vodi najbolj odločno borbo za mir v svetu in ki ne bo nikdar nikomur dopustila, da bi kratil pravice naših narodov.
Sindikalna podružnica invalidov v Kopru
Šest prestopnikov meje na zatožni klopi
Pred prvega sodnika na kazenski sodnji je moralo na zagovor šest nezakonitih prestopnikov državne meje, ki so pred časom zbežali v Jugoslavijo za delom in zaslužkom. Prvi je bil zaslišan Celste Galuzzi ici je pred letom skrivno prestopil mejo pri Steverjanu in dobil delo v Jugoslaviji. Ko se je Vrnil na obisk k svoji družini z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu, so Galuzzija, čim je stopil na italijansko ozemlje, aretirali in prijavili sodnim obl lastem. Obsodili so ga na 4 mesece zapora in plačilo 20 tisoč lir globe; toda le pogojno.
Na štiri mesece zapora in plačilo 16 tisoč lir globe so nato obsodili Hijacinta Brighen-tija iz Brescie, ki se ie pred mesecem vrnil iz Jugoslavije, kamor ip pred leti šel brez potnega lista.
Zaradi istega prestopka so obsodili na tri mesece zapora in plačilo 16 Usoč lir globe Alci-dea Galuppija iz Valle Calle, ki je prav tako šel pred leti za kruhom v Jugoslavijo, in od koder se je pred kratkim vrnil z rednim potnim listom italijanskega konzulata v Zagrebu.
Zaradi skrivnega prestopa meje so ob zaključku sodili še Fioravantija Belluffija iz Forli, ki so ga finančni stražniki pretekli mesec zasačili v bližini meje pri Mirnu, ko se ie ravno pripravljal, da bi zapustil domovino. Beluffija so takrat spravili v varnostno celico in ga naslednjega dne poslali z iz-gonskim listom V njegov rojstni kraj, Beluffi je izgonski list vtaknil v žep. se zopet približal bodeči žici in jo preskočil. Na žalost pa je bil njegov prihod Jugoslaviji nezaželjen in so ga tarokašnje obmejne oblasti že drugi dan vrnile v domovino. Obsodili so ga na sedem tisoč Hr globe.
Letovanje na Kort
Udeleženci letovanja roškem, ki odpotujejo ■ naj se zglasijo do pe"
m. v Ul. Macchiavelli
Skozi verando v kuhinjo
Tatiči izrabijo vsako priliko, da se splazijo v kako stanovanje in odnesejo, kar jim gač pride pod roko. Preteklo noč, nekako med polnočjo in 5. uro zjutraj, so se neznanci splazili skozi odprta okna verande stanovanja 25-letnega Livia Man-zinija iz Ul. Solitro 3, v kuhinjo, kjer so pobrali 4Q.000 lir vredno zlato žepno uro z verižico, katero so našli na omari. Po isti poti so se seveda oddaljili, ne da bi pustili za seboj sledove.
* * *
Medtem ko jte- 23-letni Vini-cio Michel sladko spal v svojem stanovanju v1 Ul. Flavia 6, so se neznani lopovi stplazili skozi priprta vrata v kuhinjo ter pobrali, kar jiim Je prišlo pod roko in sicer: 3 ročne ure, zlat prstan, naočnike za sonce, en pqr nogavic in delo ključe stanovanja. Prva se je zavedla nezaželjfanega obiska mati, ki je ob povratku domov takoj javila taitvino policiji. Družina trpi približno 50.000 lir škode.
Ko se je v nedeljo predpoldne
Strelske vaie
Cete TRUST bodo hodnji teden strelske vaJe ^ daj navedenih strelišč'"’ vedenem dnevu in času:	,i
strelišče za puške y , dnevno od 23, do 28. ju* do 18. ure;	gP
na cbeb streliščih <> dnevne od 23. do 28. J01 do 18. ure;	*'
strelišče v Malem Re^iij< filtracijski tečaj») 25. r 7. do 23.. ure.
„ Kdor ne verjane
naj pride pogledat “
Ljudje v Istri »o pretrpeli toliko gorja in zatiranja, da ne bodo tega nikoli pozabili. Te dni so veliko govorili o tistih, ki so jim vse to gorje povzročili. Slišali so tudi, da je neki Orlando v Rimu diejal: « O, kolikokrat smo v preteklosti pomagali Jugoslaviji«.
To je zvedela tudi istrska žena Antonija Muženič iz Potoka pri Vanganelu, okraj Koper.
Ni ji dalo miru. da je vzela papir, napisala nekai o taki — »pomoči« — in nam poslala za objavo. Razumljivo, da objavljamo tako, kot je napisala, preprosto, toda jasno in resnično. Zeni so namreč fašisti in Nemci zadnjega decembra 1944 požgali domačijo.
* # *
«Dolgih 25 let smo čakali in hrepeneli po svobodi in naših pravicah ter hranili žarečo
priredi H. in l2' f dvodnevni i1
Pereč
12. avgusta dvodnevni izlet v
Pes1ejnc
nulevlp
llenien
Padec po stopnicah
Rešilni avto, Zelenega križa je moral včeraj po 50-letno Devinar Ano iz Ul. Rabatta, ki je zaradi božjastnega napada padla po stopnicah. Devinarjeva je bila sama doma in nihče ji ni mogel na pomoč. K sreči je neka soseda pršla slučajno tam mimo in slišala stokanje. V bolnici so žensko zaradi težjih poškodb pridržali na pregledu,
Vpisovanje pri press v Ul. F. • tel. 29-243 do
mSATURNIA” IM ..VULCANIA«' ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI
Ke Sarou -urneio nal Trstu kar ie degouo
Obe prekooceanski luksuzni potniški ladji sta vpisani v tržaški pomorski register
Pve 'največji ladji izmed, tistih, redkih, ki so še vedno vpisane v tržaški pomorski regi-5 «Saturnio» in «Vulcanio», te rimski minister premestil iz benove v Neapelj.
Ta vest je razburila vse Tr-cai^) ki se še vedno sporni-Časov, ko sta ponosni pre-pristajali v tržaškem W*anišiu. To ni čudno in je Popolnoma razumljivo. Poleg čustvenih razlogov, zaradi r*e9a toplega občutka, s ka-J'1'1"1 je povezan spomin na ♦"to tako veliko ladjo, se tu-J’ .v*} Prebivalci predobro za-nai°;°' velike koristi priti k° veKki plovni objekten e>sam° zaposleni mornarji,
1° mllZf! vrsta P,um°žne ma:
mo, n	zasluzila, z nji-
*redn'h Ze ne govorimo o po-(TiotJ i. ®°s^' °koli potnikov bratie* u- iniustriia)> okoli, pre-nem ’ J0 vkrcajo v začet-Ni f^^ču, nafte itd. lii -U° t0rej> Tržačanom leč rrf°’ ^‘a.sta ti dve ladji dani j ,na^e^a pristanišča, da 3cf. e?oy njuno vrnitev.
'e razumljiv protest, pa Ba rfpi2e^° in pozen, one-hroorJ1	W	uradnih
fn ^ vsako rimsko gesto fedruf *e škodljiv ukrep Hwa° p0!<^ravijo s* huronskim te« v&tjem. Njihov pro-ljiv> 5^e toliko manj razum-sedaj sami
^ so do
Oe^^linase ladje iz Trsta v Veiati ' tem b» fcaj po 2,2 j, 9°spo(i župan. Pa še več. al, imU }e Popolnoma vseeno, NejJ??. ® <*ve ladji Genova ali k £!LPrw tako je za Trst ki t^rn'ernbno’ kot za reveža, “Po™ J? tat ukradel uro, če jo JVe m;‘/a tot št- i, ali tat št. 2. D0 nj; s tem žaliti Geno-
P ^apelj.
Urudrff i. ra2l°'J°v je napotilo
'v /^r0°e ^ protestom. Pr-tkra- °Utye so zelo blizu in tvoje*?,.Jj}* >e’ da pokažejo trebe 8 zanimanje Za po
bi r^esta- drugič! Ta drugič jasniti n0 ^oi5TO nekoliko ob-itaiijn' f°l9° žasa so wadn* ronu, , ,?crofJi obljubljali ozi■ ni?; m na7n’govali, da bodo vr-. ti due rajeni novi veliki preko-Parniki «Giulio Cesa-
rtili T-rt n’ aa 1 d° 2gr^.u ti dve ladji, čim bo-
1*6» * * — ■
vfiustus» in «Andrea Do-
^Murna kronika
zvečer Je bal v
^Utnenfei ega festivaia in" *<ieW, !tl0'v<:,kalni koncert s nionije n^ertl tržaške Filhar-
°trošlf6 in nekai Etoghivega Sa je j . Pevskega zbora, ki letna plasirala komaj sedem-jav]ipn i*ne'*a ^*e Marco. Na-dirjoj bilo, da bo prvi del to	'No	Trost,	vendar
HJ	S	X 1 'UOi| V V-‘ JMuI JJV
diru-n]asloPu spremenili in je mela Giarielia ves 5kot.a. 5ama- Človeku se Keki koma! oeveiietno, da bi mali Sil	err>letrki otrok nasto-
fotij^ne _ risenit velikega sm-iudejn,-8® orkestra. To je Tes Jeten, ori?trolc’ ima never= Vsj g . llr> — dirigirala Je jetrv. La ,Ila Parr>et, ker ver-ti . Ur še ne more bra-tem in (j?eVerjeten =ut za ri-
^ in j, j*-ttii' cut za n-*° biif, , ”amiko. Njene geste )i je ort . P'rePričevalne, da k°r dr,- ,	.moral slediti ka-
vPade 1 Velikih dirigentih. Vse Posameznih instrumen-^01 "®kazaLa s tako bra-z««, tananos*4°, kot bi *• Pr<,r,r s partituro skladnja vC Jani ie obse8al Rossi-
bra’in r ’ Mascagn,ija, w«*-^Lstfbah °mezu' Pri nekaterih Pevsjtj »k 'Ul Pel tu<^i otroški
^ TrrK*r’ Ba je PriPravli ko |n v - Y*e je teklo glad-
^ ani1S°^glava množica 1®
?elli. ki i.8 _ ala mali Gi*-
**^kl ,vJ® morala skoraj vse Ponovit:, m. PERTOT
^°Va italijanska revija
li Istro in Reko
ižhaiaH Že Poročali je za-Hi 4_i na R<airi iinp<vivr.
str>o
'e<ir.'ik
ja Heki ilustrira-. «Illustrato», name-v
ifau** ”***uo,-^aio», na » in n ^^skii nmnjišijni ra^^^ki. Reviji pnna-
dlvo iz politike, ^ Po sv mu n .kuUure dotna N Vjurač. n 21ra se posebno
S7S18' -ki «nira*> Iter
‘ Hjc »at
Tki
i *
fcsK Zd<riživosti,
£viLv ,lstri in na Reki, Prva iIrta 28 s>trgni velikega
bai^mh' “	-	‘	‘
ortnt
,arvnih’ ;i°2 s° 4 strani forint Uustracij- Piinaea tudi ir<i4 i_h zanimivosti, uganke, 2hov:JkQ rubrifco l, n®J,mlajše, Tisk®
°g»enjmeHa ilustrira, tiplji i!8C?ika izhf*ja v -1'Jgo r f>VB 5 irt-aiijanskih revij ev»ika. To so: nova revija «Orizzcynti)),
ria». Obljube so obljube — koristi so pa koristi in <iSaturniai) in «Vuleanian sta odpluli v Neapelj. To je bilo marsikomu le preveč. Predvsem pa ni slo v račun osebju družbe «Italia», ki je prvo sprožilo protest. Njihovo upravičeno razburjenje nam je razumljivejše, če povemo, da bi morali upravljati obe pre-koocenki. S tem pa je vsa stvar prišla v javnost. Tržačani so jezni in razni gospodje si mislijo na ta način oprati glavo.
Trst noče več različnih «darov«, ki ga samo gospodarsko uničujejo, pač pa ima pravico zahtevati to, kar je njegovo. Ti dve ladji sta pa tržaški. Saj se niso niti toliko potrudili, da bi jih izbrisali iz tržaškega pomorskega registra, kljub temu da že vrsto let ploveta iz Genove.
V soboto so se zbrali predstavniki delavcev, ki so izglasovali zelo ostro resolucijo 2 zahtevo, da se vrneta obe ladji nazaj v Trst. V resoluciji so postavili poleg tega tudi ostrejše zahteve in to je predvsem zahteva po pravični razdelitvi brodovja med vsemi velikimi italijanskimi pristanišči: Genovo, Benetkami. Neapljem in Trstom. Poleg tega zahtevajo zbrani delavski predstavniki tudi takojšnjo izpol-nitev, načrta Roveda, ki predvideva zgraditev 400.000 ton brodovja, da ne bi bile ladjedelnice brezposelne.
Popolnoma pravilno so delavski predstavniki zahtevali pravično razdelitev brodovja med velikimi pristanišči, prav tako so pravilno dejali, da je krivično, če Trst prenaša bremena, ki so nastala v vojni, sam. Vendar je zelo ma.lo verjetno, da se bodo zganili v Rimu na take in slične proteste. O pravični razdelitvi brodovja so te pred dvema tednoma sanjali šovinistično usmerjeni uradniki družbe «Italia», pa so za odgovor zvedeli, da bodo odpeljali obe ladji v Neapelj namesto v Trst. Zelo se bojimo, da tudi ta protest r\e bo imel nikakega boljšega rezultata. Saj je naslovljen na prav one kroge, ki so prizadejali Trstu že toliko krivic. Malce smešno se sliši, dd bi odgovorni rimski funkcionarji krojili nam pravico, ko so pa tako tesno povezani s svojimi pristanišči in svojimi koristmi — za Trst so pa dobre tudi lepe besede in obljube. Se več, Trst je vendar njihov konkurent in niso tako neumni, da ga bodo podprli.
Brodovja pa v Trstu res fhait jkti. To so poudarili Vsi govorniki na sobotni protestni konferenci v Borzni palači. Zopet so se spomnili zimskih mesecev, ko so morali ustaviti dovoz lesa, ker je bilo premalo ladij, da bi ga ob pravem času odpeljale. Takih in sličnih primerov je dovolj. Kar se pa tiče vojnih bremen jih mora predvsem Trst prenašati. O tem nam zelo zgovorno govore številke. Medtem ko se tonaža italijanske mornarice bliža pred-
vojni, pada tonaža tržaške mornarice z vsakim letom. Pred vojno 1938. leta je bila v Trstu vpisanega brodovja za 530.000. Vojna je to brcdovje strašno opustošila, tako da imamo sedaj še komaj 140-000 ton. Te številke dovolj jasno govore. Po vojni ni Trst dobil niti ene večje, modernejše ladje, ki bi okrepila njegov tako omajan pomorski položaj. Trst prenaša bremena za zgubljeno vojno, ki je ni ielel in ki je ni bil kriv.
Upamo, da bo splošno ogorčenje zajelo tudi uradne kroge, kot so na primer poslušni svetovalci občinskega sveta in bo, do tokrat enkrat, zahtevali nekaj od svoje preljube amater e domovine». Pa gospod «prefekt» bi tudi lahko povzdignil svoj glas in zahteval to, kar je tržaškega. Končno upamo, da se bodo zganili tudi pri Trgovski zbornici in bodo napravili kaj več kot posebno sejo.
Ne moremo pričakovati milo. sti od rimske vlade, lahko pa zahtevamo to, kar je naše, in to nista samo «Saturmat> in «Vulcania», /ampak cela vrsta ladij, ki so nam jih odpeljali iz Trsta in jih nismo nikoli več videli.
Vsa Jugoslavija je v nedeljo- 22. julija proslavila deseto obletnico ljudske vstaje. V nedeljo so prispete v Ljubljano partizanske patroie iz vse Slovenije, v njih je sodelovalo več kot 50.040 ljudi. Bivši partizanski borci iz Primorske so predali zastavo, kot to vidimo na sliki, predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. Na svečani tribuni stojijo poleg njega še tov. Kidrič,
tov. Kardelj in tov. Leskošek.
NOVA REPREZENTATIVNA KNJIGARNA V KOPRU
Tu bodo zbrana bogata zrna človeškega razuma...
V tej novi knjigami bodo knjige vseh, tako Italijanov, kot Slovencev in Hrvatov
Ze pred meseci so ob vhodu Ulice Vladimirja Nazorja, ki pelje s Titovega trga v pristanišče začeli popravljati pritlične prostore in, jih preurejati za novo knjigarno. Mimoidoči Ijud>-je, domačini in tujci so se u-stavljali in opazovali dela v teku. Slišale so se opazke, da bo tui nastalo nekaj zelo lepega in velikega.
Res, niso se zmotili. Koper mora dobiti novo, moderno in reprezentativno knjigarno. Ljudska oblast je odobrila zamisel novega ravnatelja tovariša Rožanca, ki je lani prevzel po prezgodaj umrlem tovarišu Martinu Kokalju. Tako knjigarno, ki bo vzbudila ponos vsakega prebivalca okrožja; Slovenca, Italijana in Hrvata.
Povzpni visoko v dalje in širino,
se misel nova, svobodna v pomlad1,
Ti novi človek pa vesel zavriskaj,
šele sedaj postal si prost m mlad.
Ta svetla misel se je včeraj
utrnila od nekje, ko sem šel mimo že dokončno urejene nove knjigarne. Pa se je istočasno vrnila misel o požigu naše knjigarne na Corsu v Trstu. Tam ni bilo prostora za našo knjigo, za našo slovensko pisano besedo. Tam še danes ni prostora zanjo.
Naša nova knjigarna — tako jo bedo imenovali Slovenci, Italijani in Hrvati, ker bodo y njej knjige — vseh. Tako je prav, bo vsakdo priznal, kot priznava že danes, ko vidi da je v izložbah določen prostor za najmlajše. Izbira bo kar najbolj bogata. Vsak bo lahko ne samo dobil, ampak izbiral po svojem okusu. 2e ob bežnem pregledu na dan pred otvoritvijo sem u-gotovil, da bo tako. Politični delavec bo lahko izbiral v: oddelku velikih del najnaprednejših mož. Videl sem zbrana dela v bogati vezavi Lenina, De-dijera, Kardelja, Tita in. drugih. Videl sem, knjige na j več j ih svetovnih pisateljev in mladinsko literaturo, slikanice, igre, povesti ini drugo.
VODA JE POTRPEŽLJIVA. IN NEUMORNA, VSAKO RAZPOKO SI OBRNE V SVOJ PRID
Podzemeljske jame in reke med
Cerkniškim
jezerom m
±8š&'j£ m
Postojno
Planino
Že sto let prodirajo drzni raziskovalci v tokove teh skrivnostnih rek, vendar niso mogli zaradi težav preiskati vsega • Ali res ne bodo mogli nikoli prodreti še do tajnih podzemeljskih rečnih strug?
Oglejmo si trikotnik zemlje med Postojno, Cerkniškim jezerom in Planino, po katerem je še pred kratkim tekla krivična državna meja. Nikjer ni Kras tako mtančno raziskan kakor tukaj in nikjer rjiso podzemski svet tako temeljito proučili kakor tod.
Ze od zdavnaj so bili v teh krajih znani vsaj glavni vhodi v podzemlje: Postojnska. jama, Planinska jama in Velika Kar-lovica: izbranci in gozdni delavci pa so vedeli tudi zic čuda škocjanskih mostov in jam pri Rakeku. Sredi prejšnjega stoletja so začeli prodirati v te dotlej nedostopne globine Krasa. Pri tem pa ni bilo tako veliko zanimanje za kapniške jame. kakor za podzemske tokove rek, kajti voda si še vedno koplje in raztaplja v osrčju apnenčevih slojev nova pota. V teku sto let drznega raziskovanja temnih deročih podzemskih voda so postopoma prodrli kakih 2900 metrov od vhoda prj
Turistična sezona
je v Sloveniji v polnem razmahu
na
ut* il^.W*s «Scuola nuo. „ * mi- 5'rani z-'nstoi list «Do,n. A» finski lis* «Vie giova-niNerS. p.1Tanirfje Pa izhaja «11 7 tL * Reki izhaja cine v-yoc% dlel POlpolo*, v .tore# Pa nL<‘ woce del lavo-
V tem letu se je Slovenija dobro pripravila na sprejemi gostov tako iz svoje ter ostalih jugoslovanskih republik, kakor tudi iz inozemstva. Iz zamejstva prihaja vedno več turistov na oddih ter občudovat lepote in zanimivosti Slovenije. Ze v juniju so bili turistični kraji polni gostov, posebno še v zdraviliščih in slatinah, s 1- julijem — ko je pričetek glavne turistične sezone — pa so ti kraji še bolj oživeli.
Medtem ko v prvih povojnih letih še ni bilo mogoče misliti na izdatnejšo preureditev in laz-širitev hotelov; in drugih gostinskih objektov, se je v tem letu izdatno povečala zmogljivost turističnih objektov. Število postelj se je povečalo za 800, tako da trenutno :azpo;agajo gostinska podjetja Slovenije s preko 5.000 posteljami, ne vštevši številne planinske postojanke, ki so, kakor znano, v Sloveniji še posebno gosto posejane.
Največ investicij je bilo vl> Ženih v letošnjem letu v modernizacijo in oltp;avo najlepše^a m najbolj oBiskanega turističnega središča, Bleda. Obalo Blejskega jezera krasijo polepšani parki, zeleni nasadi, nova obalna pot in obnovljena teniška igrišča. V letošnjem Vetu pa so bili. preurejeni in modernizirani največ ji hoteli «Toplice« (kategorija A), «Jezero» in «Je-
lovicas (kategorija R) ter trije manjši hoteli. Skupno lahko sprejme sedaj Bled okoli 1.500 stalnih gostov brez številnih ne. deljskih iziletnikov, ki prihajajo z vlaki ini avtobusi, da preživijo ne&eljo v topli jezerski vodi, ki se poleti giblje okrog 25 stopinj, ter v zabavi, ki jo nudijo tamoš-nja plesišča in zabavišča. Tudi v drugih turističnih krajih zboljšujejo gostinske obrate. V znani Rogaški Slatini, ki lahko sprejme 650 stalnih gostov, popravljajo »Zdraviliški dom» in napeljujejo vodovod.
V zadnjem času se je povečalo zanimanje za turistične kraje Slovenskega Primorja. Poleg Postojnske in/ Škocjanske jame obiskujejo turisti zlasti Soško dolino, še posebej Bovec in dolino Trente ter Koritnice. Nekdanje italijanske vojašnice y Trenti so preurejene v turistične svrhe. Usposobljen je tudi hotel v Lokvah v Trnovskem gozdu ter v Črnem vrhu nad Idrijo. Skupno razpolaga Slovensko Primorje a nekaj manj kakor 1500 ležišči. V kolikor bi gostinska podjetja v temi delu Slovenije razpolagala a večjo zmogljivostjo in boljšimi prometnimi zvezami, bi bilo Slovensko Primorje mnogo bolj q-biskano kakor pa doslej, čeprav Se tod mudi vedno yeč obiskovalcev.
C. S.
ik
Nazoru jezerih
l+štvn'J„D kulturno - prosvetno
»a I»ri3etai' bo
'V‘*k‘h jezerih m Dan vuH kega n*1 °da »po-kfcrtiu h 'miru Nazoru, veli-Vcu	pesniku	in
J** srbske0 n * S ^atskega
ko staj pta naroda. Spomenik k’er »e le i nl^ u Labudovcu, n?™* sestal na! Popraj Vladw !Vet Hrvatsfce. ^	Razora	je
van(Ja Rada«š,
yi	i
Pokrajina pred Bovcem
Postojni v notranjost zemlje: sifon, kjer se strop jame nagne do vodnega toka, ne dovoli slediti nadaljnjim 430 metrom podzemskega toka Pivke. Toda skozi prepad Pivka so tudi predrli do podzemskega toka in ga raziskali v dolžini 800 m v smeri proti Planini. Toda na severnem koncu prepada Pivka se Strop nad podzemsko Pivko iz-nova povezne do vode. Do tega mesta je torej 4130 m podzemskega toka Pivke raziskanega. Pivka pade od višine 511 m ob vhodu v Postojnsko .jamo na 479 m pri sifonu v prepadu Pivka.
Pri Planini dere, Pivka, .sedaj kot Unica, iz ogromne jame zopet na dan. Od tam so raziskovalci proti vodnemu toku v smer» Postojne mestoma čez podzemske udorine, preko katerih so le z največjimi težavami prenašali čoln, do danes prodrli 2835 m daleč. Naprej niso mogli, ker tam, globoko pod zemljo, prihaja Pivka izpod skalnih slojev, ki so se najbrž ugreznili in zaprli pot do nepoznanih vodnih jam. Da je verjetno udor kriv, da je ostal doslej ves trud zaman, da bi še dalje prodirali v smeri prepada Pivka, priča udorna dolina Mala Kolešivka, ki je na površju ravno nad jugozahodnim koncem Planinske jame. Tako ostane neznana podzemska pot Pivke od zadnjega sifona v prepadu Pivka do izvirnega sifona v Planinski jami. V premi črti znaša ta del 2250 m in na tej kratki podzemski poti pade Pivka za 15 m.
Velikanska Planinska jama dobi pod zemljo velik vodni dotok, in sicer od Cerkniškega jezera. Na zahodnem robu tega jezera zijajo trije veliki ponori: Velika in Mala Karlovica ter Svinjska jama. Največ vode odteka skozi Veliko Karlovico proti severozahodu. V zadnjem času, malo pred izbruhom druge svetovne vojne, so prodrli po Veliki Karlovici 1100 m daleč od mesta, kjer se skalovje nagne do vode. Nato sledi presledek kakih 1200 m, kjer je potek tega cerkniškega odtoka neznan*. Okoli tri kilometre severozahodno od Velike Karlo-vice priteče cerkniška voda kot potok Rak zopet na dan Ostanki stropov nekdanjih jam, ki so se nekoč podrli, so še danes kot divni naravni mostovi ohranjeni. Na vzhodni strani je mogoče slediti 1300 m daleč, po jami proti Cerkniškemu jezeru do sifona, izpod katerega priteka voda, ki smo jo zapustili na koncu Velike Karlovlce. Potok Rak pa ne gleda dolgo svetlega sonca in po približno dveh kilometrih nadzemskega toka izgine za velikim naravnim mostom ponovno v podzemsko jamo 492 m nad morjem. Sledili smo mu le 360 m daleč doslej nepremagljivega sifona. Podzemski tok te reke pa sp uspešneje, četudi le z velikimi napori, preiskovali od Planinske jame sem. Ze gori sem omenil, da dobi podzemska Pivka dotok od Cerknice sem. Okoli 500 m od vhoda v Planinski jami zija y južni steni vhod v rokav jame, po kateri priteka — Rak! Ta rokav so preiskali 3975 m daleč, in šele, kjer se je nagnila stena tako globoko do podzemske reke, da niso mogli več veslati, so se morali vrniti. Tako je ostal med Rakovo dolino ali Škocjanom pri Rakeku in južnim koncem Planinske ja me še okoli 3000 m dolg kos podzemskega toka Raka neraziskan. Tudi nad tem tokom je velik udor. Velika Kolševka imenovan, ki se odlikuje z navpičnimi stenami.
Od glavnih podzemskih rek, od Pivke do Planinske jame, je torej ostalo do danes še 6450 m podzemskega toka neraziskanega. To pa je dolžina v premi črti od sifona do sifona, ker ne vemo, kako se reka vije pod zemljo. Da pa ima
sklepamo po doslej raziskanem podzemskem toku.
Ti rezultata so v glavnem uspeh, ki jih je dosegel znameniti raziskovalec podzemlja Putick konec devetnajstega stoletja. Njemu so sledili sicer še drugi številni raziskovalci, med njimi tudi Slovenec Andrej Perko, bivši ravnatelj Postojnske jame, a nobenemu se ni posrečilo premagati sifonov, kjer se strop nagne do reke tudi ob nizkem stanju vode. Italijani šo pozneje predvsem iz strateških ozirov naredili predore med Postojnsko in Crno jamo ter prepadom Pivka in galerije, pfe Pivki iz Planine sem, ker so nameravali končno prebiti skalovje s tunelom, da bi. imeli tako zvezani obe jami, Postojnsko in Planinsko.
Tako danes sicer mnogo
Cerkniškim jezerom, Postojno in Planino, a razmere na pripadajočih kraških poljih so se le malo ali nič izpremer.ile, četudi so poglobili strugo iz Cerkniškega jezera v Karlovico in razširili požiralnike v Planinskem polju. Toda glavni sifoni. za katerimi tečejo podzemske reke po še nepreiska-nih podzemskih jamah, so osta. li in zadržujejo odtok vode po jesenskem in pomladanskem deževju in ob času, ko se taja sneg na Javorniku, Snežniku in drugih gorah tam okoli. Saj je znano, da ob veliki vodi samo na Cerkniškem jezeru zaostaja okoli 70 m3 vode na sekundo, ker • je- tolike' več priteče, kakor je morejo ponori požreti. V Škocjanu pri Rakeku ali v Rakovi dolini more zaostala voda narasti 38 metrov visoko! Opaža se. da zaradi bolj oči-
vemo o podzemskem svetu med ščenih ponorov v Cerkniškem
jezeru bolj trpi Planinsko polje. Ob visoki vodi je globoko potopljeno in — prav zaradi premajhnih ponorov in zaradi sifonov v podzemskem toku Ljubljanice med Planinskim poljem in Vrhniko — ne more, oddati vode zadosti hitr0 Ljubljanskemu barju,
Ali bo ostalo prf tem, da nikoli ne bomo mpgli do še tajnih podzemskih potov naših rek? Ni tako! Ako odračuna-mo možnost, da bi se vendarle še kje našel prehod nad sifoni ali pa s površja do 'neznanih tokov, in pa možnost, da si bomo z modernimi tehničnimi sredstvi napravili pot skozi skalne sklade, ostane še narava sama, ki ne miruje. Kras živi naprej in narava snuje danes ravno tako intenzivno kakor nekdaj! V gornjih delih podzemskih jam nastajajo in
■ -•
Čudovita igra narave. Velik naravni most v Škocjanu (Rakova dolina)
rastejo kapniki, o čemer se vsakdo lahko sam prepriča, če opazuje neprestano kapljanje v kapniških jamah, kjer se vsak predmet, izpostavljen kapljajoči vodi, kmalu prevleče s skorjo sige. A mogočnejšo sliko nam daje preiskava vode podzemskih rek. Te reke so nastale iz vode, ki je padla na okoliških gorah in se je pod apnenčevimi skladi polagoma združila v vodne tokove. Dognali so, da imajo naše kraške reke povprečno v enem kubičnem metru vode okoli 1/4 kg raztopljenega apnenca. Izračunali pa so tudi. da priteče iz Planinske jame na leto okoli Sna. milijarda kubičnih metrov vode, ki je padla po okoliških gorah Pivškega polja in Cerkniškega jezera. V tej vodi je raztopljenih nad 302 milijona kilogramov apnenca. To ustreza kocki z robom 49 metrov! Toliko apnenca odnaša torej samo Unica proti Črnemu morju. In to se ponavlja leto za letom, stoletje za stoletjem in tako v nedogled. Zato tudi sloji nad strugami podzemskih rek niso večni. Polagoma, a gotovo propadajo.
V tako urejeni in res moderno prikupni knjigarni šele dobi knjiga pravo vrednost,. Ze dq sedaj je knjigarna «LI-PA» kot se bo imenovala ludi nadalje, imela najtesnejšo povezavo a vsemi slovenskimi in hrvatski' mi založbami v Jugoslaviji. U-tesnjena v ozki in temni Ulici Caliegaria, knjigarna do sedaj ni mogla priti do tiste veljave in do tistega spoštovanja kot to zasluži. Na novem razsežnem prostoru pa bo knjiga sama go. vorila in vzbujala zanimanja vsem. Tu bo vsakdo videl svoje knjige v izložbi knjig. Tisti, ki ima le malo čuta do lepega in naprednega, ne bo mogel mi* mo, ne da bi vstopil v notranjost in s-i kaj izbral od bogastva, ki je po policah.
Res ni moglo ravnateljstvo knjigarne izbrati primernejšega časa za otvoritev nove knji-karne — kot prav čas mlatve. Se se spominjam, kako je tova. riš France Bevk napisal kmalu po prejšnji svetovni vojni v «Edinosti» članek z naslovomj Duševna žitnica.
Tudi nova knjigarna v Kopru bo prava duševna žitnica, ki bo imela duševnega bogastva za vse. Tu bodo zbrana bogata zrna človeškega razuma .tistih novih ljudi, ki se borijo s peresom, proti še obstoječemu, mračnjaštvu in razsvetljujejo... te* moto duha.
Ob tej priliki j® potrebno-, da povem nekaj še o nastanku knjigarne «LI-PA» y Kopru. Zadetek: je bit prvega junija 1947, ko je v Ulici Caliegaria v tesnem prostoru en uslužbenec začel s prodajo časopisov in brošur. Seveda so naraščajoče potrebe nujno zahtevate vsaki etan več. Tako sie je v začetku leta 1950 knjigarna ((LIPA« lahko ponašala že s sed-mirni podružnicami v okrožju. Vedno bolj je bila občutena potreba p° *es reprezentativnih lokalih, kjer ibi še tako razvajen ljubitelj knjig lahko izbiral po mili volji. Treba je bilo tudi pokazati najširšim ljudskim- množicami, kakšen po. men ima danes knjiga. Naš človek mora danes videti v knjigi tisto orodje, s katerim mu jie omogočeno, da se lahko uspešno bori proti zaostalim idejam, ki nimajo sit varne podlage.
Ljudski oblasti, ki je dala veliko pomoč za to knjigarno smo hvaležni vsi. Tovarišu Rožarn-cu, ravnatelju knjigarne, ki se jfei zares zavzel, da je Koper pridobil tudi na kulturni lepoti gre vse priznanje, prav tako požrtvovalnim1 usdužbencen-., ki so večinoma Istrani — domačini. Prav ti morajo še bolj občutiti, kaj je danes knjiga v tistem1 Kopru, kjer so še do nedavna klofutali in zapirali njihovle matere, če so po domače spregovorile!
P.A. — Ogarev
Druga premiera opernih in operetnih predstav na tržaškem gradu ie bila opera Giacoma Puccinija «Boheme».
Giaeomo Puccini (1858 - 1924) spada med najbolj verne predstavnike italijanskega verizma. Napisal je svoje opere ((Tosco«, «Madame Butterfly», «Giannija Schicchija«, «La fanciulla del West», «Turandot» ter «Boheme» s takim glasbenim izrazom, ki je oprt na neposredne učinke z živčnimi dražljaji. Njegova glasba je mehka v svoji osnovi, a ima v sebi polno krvi in čustva, ki potegnejo poslušalca v objem te vrste glasbe, da jo uživa z naslado. Ima sicer naturalističen poudarek v svojih delih, vendar je ta tako plemenito prikrit, da ne čutiš nikjer surovosti, ki so izstopale pri mnogih drugih nj& govih vrstnikih. Opera «Boheme»
3.
Ne spominjam se več podrobnosti. Vem, da je šlo za partizansko akcijo, ki je le deloma uspela, bilo je nekaj nepotrebnih žrtev na naši strani, ker akcija ni bila v zadostni meri pripravljena in organizirana. Prav najin razgovor o tej akciji je sprožil* vrsto političnih in organizacijskih vprašanj, glede katerih se je bilo treba posvetovati s tov. Leskoškom in ostalimi voditelji. Sklenila sva, da odpotuje Saša na Glavni štab. S tem je soglašal tudi pokojni Tone Velušček — Matevž. * * *
Verujem, da v tem času v Sloveniji ni bilo mnogo takih pešcev, kakršen je bil pokojni Saša. Imel je izredno zdrava pljuča in srce, visok in gibčen je hodil naglo, da so ga prav dobri pešci komaj dohajali. Ce je bil sam je rabil iz Vipave na osvobojeno ozemlje največ poldrugi dan.
Spominjam se, ko se je po prej omenjenem- razgovoru vrnil iz Glavnega štaba Slovenije popolnoma na novo opremljen. Imel je na sebi novo vojaško uniformo s triglavko na glavi, avtomatsko pištolo, daljnogledom in značilno vojaško usnjeno torbico, kakršne so pred voj. no uporabljali oficirji — skratka — bil je popoln vojak. Ko
TOMO BREJC
Saševa smrt
se je nekaj dni pozneje sestal gotovo velike ""ovinke,* "lahko I Pokrajinski odbor OF v neki
hiši pri Sv. Katarini nad Solkanom, sta ga gospodar in gospodinja s ponosom in radostjo ogledovala in spraševala, t’e je na osvobojenem ozemlju vsa partizanska vojska tako oblečena.
To se je zgodilo okrog 10. av. gusta 1942. Seja Pokrajinskega odbora OF v tej hiši je trajal-a ves dan. Z nastopom noči smo se razšli, v isti hiši je ostal samo Matevž.
S Sasom sva hodila skupaj. Moralo je biti okrog desete ure zvečer, ko sva se za vselej ločila.
Bila j.e svetla poletna noč. Hodila sva počasi in se tiho pogovarjala.
Pod Sv. Katarino sva prekoračila cesto in nadaljevala pot navzdol po senožeti. Tega, kar se je nato zgodilo, še spominjam prav tako natanko, kakor bi bi. lo včeraj.
Imel sem na sebi civilno obleko in lahke nizke čevlje. Nastopila je večerna rosa. Spodrsnilo mi je na mokri travi — prav na tem mestu je senožet strmo padala navzdol proti Krombergu — pa sem se ujel z obema rokama in takoj stal zopet poteg Saše.
V tem hipu je Saša zakričal «Stoj!» in naglo izvlekel pištolo. Ozrl sem se v smeri, kamor je pomeril, in zagledal človeka levo tik ob mali koruzni njivi s puško v rokah.
Puška je počila. V luninem svitu sem videl, kako se je Saša počasi nagnil in se kakor presekan hrast zgrudil na tla.
Vse je bilo delo ene minute
— kvečjemu dveh. Oddal sem z Beretto dva strela v smeri, kjer je stal človek. Koruza je šumela, po njej je bežal zločinec...
Zaseda ali kaj? Kakor se absurdno sliši je resnica, da mi je bilo v tem trenutku prav vseeno. Jasno in boleče sem se zavedal samo to, da smo izgubili dragocenega vodilnega človeka
— borca, ki je mnogo obetal, od katerega smo tudi mnogo pričakovali.
Vem, da sem ga takoj obrnil, da ne bi ležal z glavo navzdol. Vem, da. sem pokleknil k njemu, dvignil dragi obraz in ga rahlo poklical. Zdelo se mi je, da je v njem š’e nekaj življenja. Položil sem mu glavo nazaj v travo, odpel bluzo in sraj-co na prsih in poslušal,
Hrt... hrr... je iz široke rane na prsih z vso silo vrela in grgljala kri... Bil je zadet iz ne. posredne bližine z lovsko puško in drobci za ubijanje večje divjačine. Zato je bila rana na prsih tako velika.
Jože Lemut — Saša — eden prvih organizatorjev OF in partizanskih edimc v Slovenskem Primorju je bil mrtev.
Tisti hip sem se spomnil. Morilec, ki je zbežal, bo gotovo to javil okupatorjem. A mi imamo v hišah nad Sv. Katarino in pod Sv. Mihaelom naše ranjence. Sledile bodo morda preiskave večjega obsega. Kaj če jih odkrijejo?
Hitro sem vzel mrtvemu Saši dokumente, mu zapel bluzo in ga pokril s triglavko. Nato sem vzel njegovo pištolo in se previdno odpravil k hiši, kjer smo čez dan sejali. V hiši sta bila dva partizana, s katerima se je Matevž odpravljal na pot. Takoj smo spremenili načrt in odredili evakuacijo ranjencev. Predno je bila — ta trenutno najvažnejša naloga — izvršena je preteklo nekaj ur. Hoteli smo iti Po Sašo, da bi ga sami pokopali, toda medtem se je bilo začelo svitati, naloga ni bila več izvedljiva.
Morilec je bil fašist — lovski čuvaj iz Kromfoerga. Odredili smo njegovo likvidacijo. Toda lopov je vohal nevarnost in po. begnii y Italijo.
I	KONEC
te zagrabi že po sami vsebini, ki je zelo prikupna. Mimi, mlada pesnikova ljubica, umre za Jetiko v okolju mladih, v večnem pomanjkanju brezskrbno živečih umetnikov. To tragiko je Puccini podal v glasbi tako sentimentalno, a vendar tako prepričljivo, da so prav to opero najbolj izvajali. Pevsko so vloge precej zahtevne, posebno v vsebinskem podajanju, ki zahteva od njih strogo muzikalnost in veliko pevsko kulturo, Tu se nič ne kriči, ampak samo poje. Iz tega razloga spada ta opera v zaprt prostor, to je v gledališče, Tudi glasba sama podčrtava pevski Izraz z neverjetno majhnimi sredstvi, ki niso nikoli prav bučni in kj sodi torej tudi v gledališče. Zato se mi zdi nekoliko čudno, da take vrste opero igrajo na tržaškem gradu, ki je tako prostran, da se vse finese petja in orkestralne partiture ne morejo izvesti v predpisani dinamiki. Tudi ne nastopajo kdo ve kake velike mase na odru. Zato je Slo vse nekam preveč v širino namesto v globino.
Pevsko je bila dobra predvsem Elena Rizzieri, ki je pela vlogo Mimi. Njen glas je čist in intoniran brezhibno in poleg tega Se prijetno barvan. Tudi Ma* ria Luisa Gavioli, ki je pela Mu-setto, se je lepo uveljavila. Poeta Rudolfa je pel tenorist Giuseppe di Stefano. Ima prijeten glas v srednji legi, a v visoki ie nekoliko stisnjen. Lansko leto se je v operi «Manon Lescaut« bolje uveljavil. Slikarja Marcela je pel baritonist Ugo Savarese, glasbenika Schaunarda baritonist Michele Casato in filozofa Col-lina basist Marco Stefanoni. Vsi so zaradi ogromnega prostora nekoliko forsirali, tako da ni bilo več one intimnosti v petju, ki Je potrebna ravno v tej operi, Manjše vloge so peli še: Eno Mucchiutti kot hišni gospodar Benoit, Vito Susca kot državni svetovalec Alcindoro in Miro Lozzi kot Parpignol. Operni zbor je uvežbal Norberto Mola, Vstopi so bili mestoma zelo negotovi in tudi nekam raztrgano je bilo njegovo petje. Otroci v zboru so niso posebno uveljavili.
Operni dirigent Angelo Que-sca Je skušal podati opero čimbolj strnjeno in je moral zato krepko držati dirigentsko paličico v svojih rokah, da so mu pevci, zbor in orkester sledili. Vsega tega pa je bil kriv predvsem veter, ki je v precejšnji meri nagajal, da je bila izvedba nekoliko zabrisana. Danes bo za. ključna predstava te opere ob 21. uri.	M.	PERTOT
I I ^ P* k i n	Nad naše področje je prišel val
V IA I A/l I	Polarnega zraka in je bistveno
Y l\L/Y!L	vplival na poslabšanje vjemen-
skega stanja. Vendar je predvidevati skorajšnje izboljšanje, ker ima val visokega zračnega pritiska s središčem v Angliji, smer proti vzhodu in bo bržkone že danes vsa Srednja Evropa v njegovem območju. Za danes spremenljiva oblačnost.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
24. JULIJA 1951'
um
111 :: ::::::
lili
ii:	p
:::	j:
i!
		
ii*;;		
jhlji	|j:	
•V-		|ji
jiijljj		i
•: f*		iliii
MiNHn
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 13.45 Janaček:
Sor.ata za violino in klavir;
20.00 Puccini: «Tosca». Slovenija: 12.00 Zabavenopoldanski koncert; 22.30 Plesna in zabavna glasba. Trst II.: 12.10 Harris: Tri skladbe za violino in klavir: 23.00 Nočne plošče. Trst I.: 13.25 Angelirvijev orkester; 19.15 Motivi iz operet in revij.
Včeraj so v A nunami
pokopali jordanskega kralja
Žalost Glubb paše ter poslovilne besede Attleeja in Churchilla - Neredi v starem delu Jeruzalema Mufti odšel v Gazo - Svarila izraelskega tiska
AMMAN. 23. — Qb velikih žalnih svečanostih so danes pokopali jordanskega kralja Abdulaha. Na pogrebu so bili prisotni številni beduinski šejki v svojih pisanih oblačilih in evropski diplomati v svojih paradnih uniformah.
Rogrebne ceremonije so se pričele v palači Raghdan in jih je spremljalo streljanje topa 7. enominutnim presledkom. Potem, ko so položili rakev v grob je sledila salva iz 24 topov.
Opaziti je bilo, da je angleški general major, Glubb paša, poveljnik arabske legije tako močno jokal, da mu ni bil dovolj robec. Oči si je moral brisati s kufiechom, pokrivalom arabske legije. Poleg Glubb paše so bili prisotni angleški vojaški poveljniki na Srednjem vzhodu m posebni predstavnik kralja Jurija.
Potem ko so prebrali verze i? korana in končali pogrebne govore, so naložili rakev na lafeto. Ob njej jg bil najboljši Abdulahov konj. Kraljevi škornji so bili simbolično privezani na njegovih stremenih. Ko so prinesli kraljevo rakev, so žene pričele kričati z oken palače: «Sayedna» (Naš gospod) in so pričele peti žalne pesmi. Umorili so štiri ovce in so jih še krvaveče dali revnim, da bi prosili za dušo pokojnika.
Za topovsko lafeto sta stopala drugorojeni Abdulahov sin Naif in mladi emir Hussein, sin prestolonaslednika Talala. Nje-kov oče je kot znano še vedno v Švici, kjer mu zdravijo živce. Pravijo, da so mu sporočili vest o očetovi smrti in jo je mirno sprejel.
Izvedelo se je tudi, da so vsi politični voditelji v Jordaniji zaenkrat podprli Naifa, ki kot znano podpira angleško politiko na Srednjem vzhodu.
O Abdulahovi smrti je govoril danes popoldne v angleški spcdnji zbornici tudi ministrski predsednik Attlee. Njegove besede so bile izrečene v žalostnem in svečanem tonu. izrekel je sožalje emirjema Ta-lalu in Naifu, sinovoma umorjenega kralja in tudi jordanski vladi. Dodal je, da «smrt tega dobrega in velikega sovrana ne pomeni samo žalovantia za Jor. danijo, temveč za ves svet, predvsem pa za Anglijo, ki ji je bil velik prijatelj in zvest zaveznika.
Za Attleejem se je dvigni) Churchill, ki se je pridružil predsednikovim besedam: «BH sem angleški državnik, odgovoren tudi za Transjordanijo leta 1922 in vem, da je Abdullah predstavljal živ primer arabskega patriota«. Povedal je. da je on preprečil Abdulahu, da ni vkorakal v Sirijo in od tam spodil Francoze- Končno je podčrtal, da je «kralj Abrulah neprestano delal za pomir jenje med arabskim svetom in Izraelom«. Zaključil je: «Z njegovo smrtjo zgubljajo Arabci svojega velikega prvaka, Izraelci prijatelja in Angleži zvestega zaveznika«.
Danes so zopet odprli me-jc med starim in novim delom Je ruzalema. Po vesteh iz Damaska je prišlo danes zjutraj do streljanja v Jeruzalemu med demonstranti in jordanskimi silami. Ubitih ’n ranjenih je bilo več oseb. Takoj so zapovedali izjemno stanje.
Javljajo tudi, da je bivši jeruzalemski mufti, Haj Amin el Hussein, zapustil Kairo in se napotil v Gazo, kjer je zbrana večina arabskih beguncev iz Palestine .Ta vest je povzročila
veliko
presenečenje v Židov- opravila po dolgem delu Še-
ških krogih, ki smatrajo mufti-ja za največjega sovražnika izraelskega ljudstva. Ta strah potrjuje danes tudi pisanje iraškega tiska, ki trdi, da bi moglo sedanje delo bivšega mufti-ja povzročiti katastrofalne posledice v arabskem svetu.
Izraelski časopisi k temu dodajajo, da bi naletela vsaka provokatorska akcija z arabske strani, na takojšnji izraelski odgovor. Časopisi v Jeruzalemu in Tel Avivu javljajo tudi o množičnih aretacijah v Jordaniji. Zaprli naj bi že na stotine muftijevih pristašev. Med neredi v staremu delu Jeruzalema so vojaki arabske legije ubili približno 40 oseb. Vijaki so izvrševali navodila vlade iz Ammana.
Neurja v Italiji
Divjanje toče in strele Huda ura nad Londonom
RIM. 23. — V Italiji so bili včeraj in danes veliki nalivi. Iz Casale Monferrato javljajo, da tam divja neurje že od včeraj zvečer. Prišlo je do poplav. Vasi so brez luči. V občini Villa-nuova je strela zažgala pekarno Gasilci, ki so hiteli po cesti so imeli to nesrečo, da se je v njih avto zaletela Lambretta. S svojim avtomobilom so morali najprej odpeljati motorista v bolnico. Svojo dolžnost je
le druga brizgalna
Iz Verticellija javljajo, da se je tam odtrgal oblak. Obenem je še toča uničevala pridelek. Reka Sesia in potoki so narasli. Gasilci Sq morali v tovarno za led, kjer je voda vdrla v oddelek s stroji.
Huda nevihta je bila nad Nevaro. Strela je zadela elektrarno jn mesto je bilo tri ure brez toka. Voda je zalila kleti. Človeških žrtev ni bilo. V Benetkah (S. Fenice) je strela porušila streho hiše Domenica Garofale; s podstrešja je prodrla v sobo nato pa skozi tla v bližnji kanal. Druga strela pa je poškodovala bakreno streho cerkve Marije Magdalene. Gasilci so pogasili ogenj, ki je pri tem nastal.
Neurja so bila tudi v Angliji. Iz Londona poročajo, da so tam doživeli neurje, kot ga ne pomnijo 20 let. Pri tem so bili štirje mrtvi in sedem ranjenih. Tudi materialne škode je bilo precej. V mestu je strela porušila nekaj desetin hiš, v okolici pa od 30 do 40. Zaletela sta se dva avtobusa. Toča je uničevala pridelke v okolici.
* + *
MOSKVA. 23. — Agencija
Tass javlja, da je sedanji minister za mornarico, admiral Ju-mašev zaprosil za razrešnico. Vrhovni sovjet je njegovi prošnji ustregel in imenoval na njegovo mesto admirala Ku-znetzova.
Stališče laburistov
pred njihovim kongresom
Laburistična stranka je objavila posebno brošuru v kateri so resolucije sekcij stranke in sindikatov - Večina zagovarja Bevanovo stališče glede vprašanja cen in oborožitve
LONDON, 23. — Pred letnim kongresom laburistične stranke, ki bQ v Scarboroughu,' je laburistična stranka objavila v posebni brošuri resolucije, ki so jih predlagale sekcije stranke in sindikati. V teh resolucijah je opaziti, da večina sekcij v notranji politiki podpira Aneurina Bevana, to zlasti pri vprašanju cen in oborožitve.
V 134 resolucijah zahtevajo večje nadzorstvo nad cenami, omejitev dobičkov, povečanje dodatkov na plače zaradi draginje, obdavčenje kapitalov in podporo državni zdravstveni službi.
V zunanji politiki zahteva približno 30 resolucij, med njimi tudi resolucija sindikata železničarjev, ki šteje 600.000 članov, vrnitev Formoze Lfl Kitajski in se izreka proti ponovni oborožitvi Nemčije (resolucija železničarjev izjavlja, cSa bi prišlo v primeru ponovne oborožitve Nemčije do takojšnje vojne) in zagovarja novo angleško iniciativo za pomirjenje med> Vzhodom in Zahodom.
Ko podpirajo Bevanovo stališče, izjavljajo resolucije, da «oboroževalna tekma samo povečava mednarodno napetost, ovira laburistične socialne reforme in spravlja ljudstva na svetu še v večjo revščino«.
* * *
LONDON, 23. — Na zasedanju spodnje zbornice je Ken^ neth Vounger povedal, kakšni so bili stiki med ameriško in
angleško vlado glede Španije. Pri tem je omenil: 1. 12. februarja je vladia ZDA obvestila Fcreign Office o navodilih ameriškemu poslaniku v Madridu, naj prouči to vprašanje E Francovo vlado; 2. 16. februarja Pa je Anglija obvestila ZDA o svojem: stališču do tega vprašanja.
Cigaretni ogorki
so na Madžarskem ..industrijska surovina"
BUDIMPEŠTA, 23. — Budim-peštanski list «Magyar Nemzet« poroča, da so na Madžarskem organizirali skupine za zbiranje cigaretnih odpadkov. Uradno poročilo, ki je bilo izdano ob pričetku nabiralne akcije pravi, da st, cigaretni ogorki važna surovina za industrijo. Vendar poročilo ne pove določneje, katera industrija bo uporabljala čike kot surovino.
ČSR ne izpusti Odtisa
WASHINGTON, 23. — Ameriško zunanje ministrstvo je javilo, da je vlada CSR odbila zahtevo ameriške vlade, da bi izpustila obsojenega ameriškega novinarja Oatisi. V t znan0 so Oatisa obsodili v Pragi na 10 let zapora.
TRUMANOVO POLLETNO GOSPODASKO POROČILO
10 MIUIARD NOVIH DAVKOV
za ohonižeiiaiiie in nrnli inflaciji
Ameriški predsednik o proizvodnji in naporih zahodnoevropskih držav
WASHINGTON, 23. — Pred-sjdhik Truman je danes predložil a«neriišken.,u kongresu svoje redlno. .polletno poročilo^ o gospodarskem stanju Združenih dlržav. Po njegovem poročilu izdajajo zdaj Združene države za varnost letno V*-ga skupaj nad! 35 milijard dolarjev, to je skoraj dvakrat toliko kot pred enim letom in približno 50% več, kot predi 6 meseci. Do kraja letošnjega leta nameravajo povečati te izdatke na 50 milijard in do polovice leta 1952 na 65.000.000.000 dolarjev letno. V teh vsotah so vsebovani izdatki za plače in vzdrževanje ameriških oboroženih sil, za njihovo in zavezniško vojaško opremo, Za gospodarsko pomoč drugim narodom in za druge varnostne namene.
Truman predlaga, naj ameriški kongres letos poviša davke višaj za 10 milijard1 dolarjev, da bi lahk0 stproti krili stroške za varnostno organizacijo in zmanjšali pritisk inflacije. k'i bo naetgl pri izvajanju načrta za vzajemno varnost. To zvišanje diaivkov ne bo po pred. sodnikovem mnenju oviralo potrebne potoude za delo in proizvodnjo, ker je v skiadu z visoko življenjsko ravnjo in bo pravično r*wd!eljevalo kuipno maž. 'Na ta način se bodo
znatno ustalile cene. Raizen tega bi to zvišanje- davkov pripomoglo k ureditvi visokih državnih dolgov.
Nadalje obravnava Truman v poročilu pomoč drugim narodom za okreipitev njihovega gospodarstva in njihove obrambne moči, poudarjajoč, da je ameriška obramba v vsakem oziru tesno povezana z obramlbo drugih narodov, in sicer strateško, gospodarsiko in moralno. Truman je podčrtal, d'a bi bile težave Združenih držav ogromne, če bi jih odrezali od ostalega sveta-
»Zahodnoevropske države so v glavnem z lastnimi napori in z našo izdatno pomočjo znatno obnovile svoja gospodarstva. Sedanja industrijska proizvodnja prešlega za 40% njihovo predvojno, njihova ce-fotrw proizvodnja pa za 15%. Povprečna proizvodnja posameznikov pa nadkriljuje pred vojno za več kot pet odstotkov.
Glede obrambne proizvodnje ameriških atlantskih zaveznikov pojasnjuje Truman, da se je v teku enega leta podvojila in da jo bodo mmpge teh držav še bolj povečale. ((Seveda — dodaja Truman — so mjihcva sredistva, s katerimi sedaj razpolagajo v obrambne namene, le omejena, če nočejo izpodkopati svojega gospodarske);,';'
:::::: :::
■ . : ■: :- -
V ::
Z današnjimi gorami Toitr v zaključnem obdobju
Magni osladita! grcnku usodn Italijanov - Lestvica nospi-Bmenjena
Italijani so zgubili Tour, za bonbonček hudi v prenkobi jim je Magni preskrbel zmago na etapi, ki pripelje do Marseilla.
Papeški Avignon je zapustilo 75 vozačev, preostanek nekdanjih sto petindvajsetih, ki so ob zvcku trobent zapustili Metz. Za to etapo ni po mnenju strokovnjakov na sporedu nobenih presenečenj. Te hranijo vsi skrbno za jutri.
Skok na Le Pont, vsi so skupaj. Smo pri 84. km, še vedno vsi skupaj. Na 85. pa ne več. Domačine je zasrbelo; zmaga v Marseillu je pravzaprav zelo prijetna stvar. Ti ljudje željni slave pa niso imeli sreče. Glavnina jih je kmalu dohitela. In spet gremo: navzgor, pa malo navzdol, kot na toboganu.
Do konca je še 70 kilometrov. Buchonnet se dvigne na kolesu, beži. Za njim potegnejo drug za drugim: Barbotin, Bauvin, Ockers, Covruer, Meunnier, Le-veque, Morvan, Diot Biagoni, Schiardis in Magni. Kmalu imajo minuto naskoka, do cilja pa jo pomnožijo še za nadaljnje štiri. Nevarnejših v tej skupini ni, zato je Koblet mirne duše dopustil sprehod.
Občinstvo v Marseillu ie prišlo na svoj račun: sprint desetih ljudi je vedno privlačen, celo tedaj, ko nihče ne pade in se ne pobije, Leveque je prvi pospešil in povlekel za seboj Barbotina. Magniju se je zoho-A’hkkirhtoel shrdluetaoincmfw telo svobode, ker pa Sciardisa ni mogel prehiteti, ker mu je (z vijugasto vožnjo) oviral pot, je poskušal na desni in kmalu bil na višini prvega Tudi O-
cktrs si je utrl pot k vodečim. 15u metrov sta se potem Belgijec in Magni borila Za centimetre. Magni je bil do cilja za celo kolesno dolžino hilrejši.
Mrzlično je pričakovanje in. še bolj mrzličen preplah za najtežji tel, ki ga naskočimo jutri z vrhom Sagres (1200 metrov) in Sentinello (990 metrov). Prvi hrib je na 168,- kilometru od starta, drugi pa samih osem km. pred ciljem, torej na 200, kilometru. Za vse okuse dovolj za-
bave! JACQUES COPAIN
18. ETAPA, AVIGNON -MARSEILLE, 173 KM 1. Magni 4.5fi’46"; 2. Ockers, 3. Sciardis, °4. Buchonnet, 5. Meunier, 6. Bauvin, 7. Cou-vreur, 8. Barbotin, 9. Mor-van, 10. Biagioni, vsi s časom Magnija; 11. Muller 5.01’20"; 12. Baffert, 13. Derijke, 14. Colinelli, 15. Caput, 16. Re-my, 17. Langarica, vsi s časom Mullerja.
LESTVICA:
1. Koblet 103.36’37”; 2. Ge-miniani 103.39’09” po 1’32”; 3. L. Lazarides 103.42'26” po 7’49”;	4	Barbotin 103.54’15’‘
po 17’38”;	5.	Bartali 103.54’
24" po 17’47”; 6. Ockers 103. 57’U”; 7. Bobet 103.57’35”; 8. Baiuvim 104.00’23”; 9. Lagredi 104.00’45”;	10. Magni 104.03’
II”.
Branovič izgubil
KITBUECHEL, 23. — V finalni igri mednarodnega teniške^ ga turnirja je Avstrijec Huber premagal Jugoslovana Brar.o-
viča s 6:3, 6:3. Par Laszlo-Pe-trovič je izgubil proti Redlu in Huberju s 6:3, 6:2. Na tem turnirju so igrali igralci Avstrije, Jugoslavije, Nemčije, Francije in Švice.
* * *
BEOGRAD, 23. — Sestavljena je jugoslovanska reprezentanca za svetovno prvenstvo v kajak-slalomu, ki se začne 28. julija v Steyerju (Avstrija). Sodelujejo tekmovalci Avstrije, Češkoslovaške, Švice, Luksemburga, Anglije, Nemčije in še nekaterih drugih držav; Jugoslovansko reprezentanco sestavljajo: Hlavaček, Desnica, Mala-hovski, Kaminski in rezerva Jože Ilija.
Koblet — verjetni zmagovalec
Amerikanstvo in Francozi
PARIZ, 23.	— Francoslca
viada je zahtevala danes cd Russella Tongaya, očeta in me-nažerja »povodnih oifrrofc* Bub-be in Kathy, naj podpiše svečano obljubo, da ne bo poslal svoja otroka k plavanju čez Rokavski preliv. Ce bi Tongav dokumenta ne hotel podpisati, bi maral nemudoma zapustiti Francijo.
Tomgay, ki je prišel včeraj z ženo in obema čudežnima otrokoma v Pariz je dejal, da bo odgovoril jutri zjutraj. «Misliln, da bom lahko podpisal dokument in obenem izpolnil moje želje, ne da bi pri tem kršil obljubo», je dejal. Z drugimi besedami: čaka na bnffle
ški parnik, iz katerega bi oba otroka lahko startala. Po njegovem velja obljuba namreč samo za poskus, ki bi se začel na francoski obali.
Davidov pokal
ZDA-Japonska 5-0
LOUISVILLE. 23. — Igralci ZDA s*) osvojili preostali dve točki v tekmovanju za Davisov pokal proti Japonski. Tony Trabert je premagal Fumituro Nakano s 6:4, 7:5, 6:0, Dick Sa-vitt pa P. Kuinaimaro s 6:4, 6:2, 3:6, 6:1. Tretji set te igre je bil edini, ki so ga izvojifvali Japonci.
"POKAL PRVAKOV" JE NAŠEL LASTNIKA
Komeniarii po zmagi Paineirasa
RIO DE JANEIRO, 23.	-
Moštvu Palmeiraisa, prvemu na ((Turnirju prvakov« so izročili danes pokal za zmagovalca tega tekmovanja. Juvenitus pa je dobila pokal ((podprvaka«. Slo^ vesncsti je prisostvovala velika množica.
Nekaj izjav igralcev po tekma, ki st je kQt znano končala neodločeno (2:2).
Muccinelli: «T^o je življenje! Igrali sirno mnogo tekem in premagali toliko tnoilev; sede i pa zgubimo pokal zaradi | neodločenega rezultata«.
Praest: «Slab dan za nas, i vendar velika tekma«.
Boniptrti: ((Pravzaprav nismo igrali sdafco. Saj smo zasedli drugo mesto v turnirju, na katerem je igralo nekaj najslavnejših enajsteric s^ela«.
Bertuccelli:	«Soctaiki	niso
bili slabi, vendar nekaterih na-pe.k v našo korist niso dosodili«.
Viola; ((Naredil sem vse, kar sem mogel. Izgubili smo pokal, ni« pa tekme«.
Sodnik Tordjman je dtjal: «Lep« tekma, vendar so bili igralci trudlni od prejšnjega igramja in je zato dopustno, da so zagrešili nekaj napak. Žvižgal sem malo, ker je tekma bila manj surova od prejšnjih. Moštvi sta se mi zdeii enakovredni«.
Brazilski listi sio navdušeni nad zmago Palmeirasa. «Bi!a je gigantska bitka med napadom Palmeirasa in obrambo juventusa«, pravi «A Noite«.
Prvo tekmo je dobil Palmei-rasi z 1:0 iin mu j!? tako v drugi zadostovala ena sama točka. Njegova zmaga predisitavlja presenečenje, a je zaslužena.
• • *
BEOGRAD, 23. — Danes se je začelo šesto jugoslovansko
prvenstvu v tenisu, na katerega se je prijavilo 137 igralcev iz vse države. Lansko leto je med moškimi bil prvi Mitič, ki ima tudi letos lepe šanse. Največja ovira mu bo Branovič.
Žerjal (kladivo): 54.97 m.
V ckviru proslave desetletnfc. ce oborožene vstaje, je na lahkoatletskem mitingu v Celju posfavii Darnilo zeirjal, državni rekorder v disku, letošnji najboljši jugoslovanski rezultat v metu kladiva. Orodje je vrgel 54,97 metra.
Dva državna rekorda
BEOGRAD, 23. — Na hrvaškem prvenstvu v lahki atletiki sta bila danes popravljena dva državna rekorda: Bosiljka Seb je pretekla 80 m z zaprekami v 12.4, Magda Begič pa je porabila za 200 metrov 26,2 sekunde. Oba rekorda sta za 1/10 sekunde boljša od prejšnjih.
„Po Avstriji"
vodi Hammerl ...
LIENZ, 23. -- V tretji etapi kolesarske dirke po Avstriji jie zmagal na progi Celovec -Lienz (147 km) Avstrijec Lau-jeha v č®su 3.51’18” pred Deut. schem in Hammerlom. Na lest; vici vodi Hammerl s tremi minutami in pol naskoka ptf?d Cerkovn ikrrn.
...„Po Nemčiji" pa
BONN. 23. — V. tretji etapi kolesarske dirke po Nemčiji (Essen - Bonn. 260 km), j>e bil prvi Belgijec Impanis v času 7.7’ pred Nemcem Schlldom, ki j-e šle vedno nosilec bele majice-
in političnega ravnovesja«.
Nadalje pojasnjuje Truman, kako je v znesku 8 in poj milijard) dfolarjev. ki jih predivi-dieva ojegov osnutek obrambnega načrta, obsežena vsa pomoč, ki jo nameravajo Združene 'države dati inozemstvu v letu 1951 takole; «6.300.000.000 je predvidenih za vojaško pomoč državam, da bi lahko odbile napadalce ali preprečil« nijihove napade in, njihove prevratniško delo. Največji del te vsote je namenjen vojaški o-premi severnoatlantskih zaveznikov, znatni zneski pa tudi državam Bližnjega, in Daljnega vzhoda ter Latinski Ameriki. Ostanek 2.200.000.000 dolarjev Pa je namenjen zahodni Evropi, da bi se gospodarsko okrepila tako, da bi lahkto prenesla bremena povečane evropske obrambne organizacije, ne da bi morala zaradi tega žrtvovati svojo politično in gospodarsko ustaljenost, ki je glav^ ni pogoj za trajno variniost.
O osnutku Trumanovega varnostnega načrta razpravlja sedaj zunanjepolitični odtoor predstavniške zbornice. Senatni zunanjepolitični odlfcor pa bo o njem razpravljal še v tem tednu.
Razvoj ameriškega gospodarstva prikazuje predisedmkovo poročilo takole:
«V zadnjem letu se je ameriška proizvodnja zelo povečala. V drugem četrtletju leta 1950 je celotna ameriška pro-proizvodnja po sedanjih cenah predstavljala letno vrednost 300 milijard dolarjev, medtem ko se je y diruglero četrtletju leta 1951 po istih cenah dvigni, la na vrednost letnih 330 milijardi dolarjev. la porast daleč presega povečane izdatke za ameriško narodno obrambo. Ameriško gospodarstva je danes močnejše kot tedaj, ko so začeli organizirati obrambo. Truman poudarja, da lahko Združene države s primernimi zakonodajnimi ukrepi ameriškega kongresa povečajo svojo proizvodno sposobnost, obrambno odpornost in obenem lahko držijo inflacijo na vaje-tni.
Po Trumanovem poročilu so se v preteklem- letu v Združenih državah delovne sile približno podvojile, brezposelnost Pa je strmo padla; oborožen« silie so se več kot podvojile.
Letos je v Združenih državah za 1,800.000 brezposelnih manj kot lani v istem času, Celotna proizvodnja in usluge so po stalnih cenah porasti« zn več kot 5%.
Cene so pa v primeru z lanskim letom- olb istem časa veliko višje, ker so se dvigale zlasti v času do kraja januarja letošnjega leta, ko so jih šele maksimirali.
Plače so se v pr v j polovici letošnjega leta še nadalje dvigale, toda v manjši meri kot poprej.
7 zastrupljenih z ribami
FOGGIA, 23. — V Casalnuo-vo se je zastrupilo 7 oseb, ker so jedle pokvarjene ribe iz konserv. Prepeljali so jih v bolnico. Oblasti so uvedle preiskavo proti prodajalcu pokvarjenih konserv.
Iz San Marca in Lamis, tudi v bližini Foggie, pa javljajo, da so zaprli pastirja Pavla in Nikolaja Boarda, ker sta zažgala 70 kvintalov žita. Izjavila sta. da sta to naredila jz maščevanja. Skoda znaša preko pol milijona lir.
M.
no-
KINO
V X H S X U
Rossetti. Zaprto zaradi poletne!* odmora.	•
Excelsior. 16.30: ((Razkošna Križarka«, G. Brent, J. Povvell. Nazionale. 16.30: ((Izgnanec« Toren, J. Chandler.	,
Fenice. 16.30: ((Neprijemljivi Skou B. Williams.
Filodrammatico. Zaprto zara“l prenovitve.	,
Arcobaleno. 16.30: ((Kairski R°a<” Camelia, E. Portman, L. Harvej. Astra Rojan. 17.00:	«Ukroče»
Amazonka« J. Leslie, J. Crajl Alabarda. 16.00:	«Tulsa	zeiw
ognja« S. Hayward. R.'Prest?* Azzurro. 16.00: «V imenu boga«
J. Wayne, H. Carey. , Garibaldi. 15.00 «Po bitki pri terlooju* J. Wayne, V. Robsoni P. Dorn O. Hardy.
Ideale. 16.30: «Vrni se domo' Lassi«, G. Pečk, R. Mc D0"™, Impero.' 17.00: ((Lastovke v letu« U. Spadaro, M. Serato, D, Sas-soli.
Viale. 16.00: ((Izzivanje zakona« G. Montgomery, M. Windsor. Vittorio Veneto. 16.00: «Bazar rosti«. Bratje Marx.	.,
Italia. 16.00: «Moja žena poveu nica« P. Goddard, F. M. MurrjjJ Kino ob morju. Zaprto zaradi W letnega odmora.	v
Marconi. 16.30: «Otok v gorah« Johnson, J. Allyson.	,
Massimo. 16.00: «Prvi upornik* • Wayne.	...u
Novo Cine. 16.00: «Br4tci» S. Lau rel, O. Hardiy.
Odeon. 16.00: «Gospa iz Sangal*
R. Hayworth O. VVelles. , Radio. 14.30: »Dobrodošel Pr,e,w stiti« A. Fabrizi, L. CarreU-Savona. 16.00: «SokoIi v stfljV glavem letu« 0’Brien, J. ° ney.
POLETNI KINO:
Vittoria. 20.30: «Sestre Dolly» Grable.	B
Javni vrt. 20.45: ((Bogata žena* Stanwych, V. Heflin,	«l
Rcian. 20.45: ((Avantura v Braz' ji«, B. Crosby, D. Lamour.
F. Severo. 21.00: «Toto išče Skoljet. 20.45: «Sreča je plav0‘ sa» R. Milland, L. Turner. „ Brocchetta. 20.45: «Noč obupa* p Fonda.
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE TKSTA TOREK 24. julija Oddaja v slovenščini:	^
Poročila ob 7.00, 13.30, 1®-J 23.05 — 7,15 Jutranja glasba. ij>: Janaček: Sonata za violino iPj- -vir. 14.00 Veseli zvoki. 14.35 OP na glasba. 18.00 Filmska 18.30 VVagner: Siegtridova 19.00 Pesmi jugoslovanskih ^ dov. 20.00 Puccinijeva opera « ,j sca». 22.30 Plesna glasba.
Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:
12.00 Schubertove skladbe. 1^' Pesmi za ples. 13.20 Intermezzo.
l it S T I.	j
7.15-8.30 Jutranja glasba. Operetna glasba. 12.00 Dona'W orkester. 12.20 Ritmi iz Latini Amerike. 13.25 Anglellnljev or*^
ster.
BBC;
16.46 Program lahka glasba. 18.35 Goaaini ster. 19.15 Motivi iz operet 15 ■vij. 20.33 Pianistični kvartet. v Beethoven:	Simfonija št. ,,0
Des-duru — orkesteT vodi Ari Toscanini. 23.30 Plesna glasba,
Tit H V 11.
7.30 Jutranja glasba . igo-11.30 Za vsakega nekaj. 12.0U > vi svet. 12.10 Harris: Tri skia« za violino in klavir. 12.27 OP danska pestra glasba. .13.00 G* ba po željah. 17.30 Plesna g‘a.j ba. 18.00 Glas Amerike. Schoenberg: Kvartet za got*al^,.m 2. 18.45 Lahka glasba s Pe,Joij 19,00 Mamica pripoveduje, •'•j. Operetna glasba. 20.00 Pestra g1*..
ba 20.30 Okno v svet. 20.45 ka glasba. 21.00 Vzori mladini a Lukianove satire — 2. del, »‘it. Scherzi in capricci 22.00 Fr311^ Simfonija v d-molu. 22.45 or* ster Hovvard Barlow. 23,00 N°cl plošče. 23.35 Polnočna glasba-
* I. O V 1: V I .1 A .
6.15-7.00 Pisan Jutranji sP
12.00 Zabaven opoldanski sP°f,y. Zahavna alrisha 13.10 j^Q0
b3)*
12.4C Zabavna glasba. 13.10 vica (mgf. trak). 15.15 Žaba]'
ni pevci pojo operne arije. Zborovske skladbe Antona
glasba. 15.30-16.00 Prenos iz ^Ij. ribora. 18.00 Želeli ste - pos^Ž 30 tel 19.10 Glasbena medigra. ,‘%o Pesmi narodov Jugoslavije. Simfonični koncert Radia w ljana. 22.30 Plesna in zabaj,., glasba. 23.30 LeoS Janaček: cialnl kvartet štev. .2
  IIIIIIMIIIIIIHIIIIIII  ..................................................................................................................................................................................................................................             Illlll...............Ul.................................    Illlllllllllllllllll.....IIIUII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.......1IIIII.III....................................................................................     """""""""""U..............""""I*1...................
B|	Seveda drugi uan
I je bilo v listih, da I Je bila vinska pokuš-nja izvrstno obiskana, in da so najbolj ugajala ta in ta vina: silvanec st. 18. tičnica st. 9 itd. - Moja stev, 20 ni bila imenovana, dasl se Je nazadnje zelo pridno zahtevala! Zakaj ni bila imenovana? Zato fcer je doWno poročilo dalo ravnateljstvo vinske kleti samo v Ušteli In to Je nezaslišan evropski Škandali
Čeprav sem le zaničevan zunanji rodoljub, vendar se ne bojim očitno in brez ozirov tukaj izjavljati, da sma tram za skrajno koruptno. ako ravnateljstvo samo, v lastni režiji, pise ocene o svojih prireditvah! V Imenu Javne morale zahtevam jasno in glasno, da se mora takim nezdravim razmeram narediti konec!
Gorje narodu ako ostanejo moje besede glas pijoCe-Ka v puWavi!..-.
Od upravništva deželne vinske kleti
Ker se nam je zadnjic o-iltalo, da paSimo sicer ne
vina, pac pa javno mnenje kar smo baje zakrivili s svojimi skromnimi informativ niml noticami o vinski pokušnji, smo, da operemo slehernega suma, izročili oce no svojih vin strokovnjft-kom.
Učeni gospodje so imeli že svojo sejo, dolgo In živahno. Ocene, ki smo jo priCakova-11, pa nismo prejeli. PrlSel
DEŽELNA VINSKA KLET
JTaPISAL. FRANlttnčTNsj^^
nam je v roke zgolj sledeči krokarski zapisnik. Ker ne vemo kaj pametnega pričeti z njim, objavljamo celega brez komentarja. Za njegove. po vinu in tobaku dehte. če dovtipe, pa ne prevzame mo nikake odgovornosti.
n
Zapisnik sestavljen pri izključno privilegiranem uradu v Ljubljani
Navzočnl:
Podpisani:
Ker se pač nič ne ve, kako bode kaj s podpisi ob sklepu zapisnika, se iz previdnosti vsi udeleženci ko j skraja na. vedo tudi Imenoma.
Predsednik: Lavoslav Pl ka, c kr. gimn. prof. v pok. mestni oče, član komisije za osuševanje barja, predsednik literarnega pogrebnega društva «Lavor na rakvl* predsednik mlekarske za druge v Ljubljani, podjetnik za odvažanje smeti.
Zapisnikar: Fridolin Žolna, čisto neškodljiv človek nikomur na poti.
Prvi vinski komisar: Bla2 Močerad, vinogradnik na Dolenjskem, prodaja vina čirez cesto.
Drugi: Cvetko Mehur, vi nogradnik v Koromandiji nad Kranjsko. (Ga Se ni, pa gotovo pride. Se je opravičil, da je zadržan po važni zadevi. Nemara kaki ženski) Tretji:	Tugomlr Udriga
veletrgovina z vinom, po-
družnice v vseh večjih mestih.
Četrti: Ivan Zajec, meSčan od Sv. Petra in posestnik kravate v narodnih barvah Pije extra statum ln prav za prav ni zavezan imeti kake. ga mnenja.
Ker ni zvonca, skomizgne predsednik z rameni in tako otvori seji. «Tja, jaz mislim, gospodje, da lahko pričnemo. Pozdravljam vse navzoče in izračam prepričanje, da Ima vsak svoj požiralnik seboj. Saj ga niti jaz nisem doma pozabil, ki sem profesor. (Dobrohoten krohot). Opozarjam torej gospode na njih uradne dolžnosti to... tja... da domo. vina gleda na nas. Zdaj, če misli gospoda, da se odpos. lje brzojavni pozdrav deželnemu glavarju? (Odklanja-
joče kruljenje). ~ Pa ne!... Kakor gospoda mislite!... Pritaimo torej s pokušnjo In sicer kar tukaj pri sodu st. 24. !>
Med natakanjem kozarcev izjavi komisar Močerad, da svojega mnenja, dokler ni vina pokusil, seveda ne Izreka. Toliko pa pripominja, da je to vino izborna kapljica, ki jo v obilni meri odlikujeta poln okus in fin tiroma in ki sodi brez ugovora na vsako odličnejšo miro. Nadejati se je torej po pravici. da se kapljica takoj prikupi slavni komisiji
Vino sa. pokusi.
Komisar Zajec izreka svoje priznanje, češ, to vino ga pihne, lomi ln markira in zagotovljen mu je brez-dvomno najkrasnejši uspeh, zlasti s spremljevanjem črnega kruha in krače.
Komisar Moč&rad zadovoljno beleži soglasno ugodno sodbo o tej kapljici, ki je navzlic nepretlrani ceni v Istini biser domačih goric. Predlaga še eno čašo iz tega soda
Komisar Udriga je nasa Jen in poživlja tovariša Mo čerada, naj s svojimi dege neriranimi čeljustmi ne sili vedno v ospredje! — Kar se pa tiče vina, tudi on z res nlčnm veseljem pozdravlja ta izborni in navdušujoči pojav na polju domačega vinarstva.
Predsednik ugotovi, tja( da se to vino v zapisniku lahko oceni kot izvrstno «Cegavo pa je prav za prav to vino?*
Komisar Močerad zmaje ?, glavo.
Zapisnikar zleze zu sod, prižge vžigalice ln dožene,
da Je bilo iz vinograda komisarja Blaža Močerada-
Predsednik in Ivan Zajec čestitata Močeradu na izrednem pridelku; Močerad se skromno in sramežljivo za livaljuje.
Komisar Udriga z mrkim pogledom pokuša in potem Izjavi, da je šele sedaj po drugem kozarcu spoznal prav občutne napake te precej plehke tekočine, imenovane vino. Zlasti aroma je tak, kakršnega ima n. pr samohvala.
Komisar Močerad je ogor čen m šepeta predsedniku In tovarišu Zajcu nekaj na ušesa.
V klet priplava komisar Cvetko Mehur. Na vprašanje, kod je toliko časa hodil, pove z otožinim glasom, da ga je trudna pot vodila mimo mrtvih rož, mimo gradov, polnih sanj... Iskal je srečo večerov in mrak mu .ie padel na žejno dušo. V
žepih mu gnezdi nirvana, a srce mu hrepeni po predujmu...
Se sprejme brez pripom-nje na znanje ln zapisnikar mu natoči čašo Močeradovega vina st. 14.
Komisar Cvetko Mehur: •sGovorll sem besede, splete ne so bile iz zvokov harp ln iz srčne krvi:	nirvana,
predujem.... A narod me ne ume in mi nudi ^ kupo cvička! Bodisi in jaz ga pijem, — Kaj naj rečem? O družba, slavna in učena, v veljavnih krogih ne pijo cvička, ne pijo takega vina, saj tudi ne pijo jeruša. Toda pri nas žive rodoljubi, dostojni ln vplivni rodoljubi, ki jim bo dišal ta cviček, to vino; zakaj bi jim ne dišalo, ko mu Je okus prikrojen baš po nji. hovih lenih to širokih želodcih, Vplivni so in dostojni, denarja imajo in dobro plačajo, in ako tl, Močerad, morebiti niti sam nisi zadovoljen s svojim vinom, z denarjem bos gotovo zadovoljen, ki ga skupiš zanj, kajti stvar je taka: kupčija je poglavitna stvar ln ne vino.
Ergo je to vino dobro.»
Komisar Ivan Zajec ? krohota, kliče «Bravo!» pije st. 14.
Komisar Močerad se k*s smehlja:	«Velecenjeni ®
spod tovariš Mehur on plaka, ker moje la zdravo vino splošno ug&J y' dočim mu njegovo Pl6811!,^ kleti, ker se ga ljudje od d j leč boje bolj kot strupa. je mogoče, da se mu 9°? krivica ali, velecenjeni *. spod tovariš Mehur, jaz morem nič za to!>	.
Komisar Zajec se krohO" ' «Bravo, bravo!»	,6
Komisar Cvetko MehU^0,
nagle jeze; zadere se v
po-
čerada: «Falot, kaj me livaš z gnojnico,- lažniv ' postenj akar, pobalin, " vakb
Komisar Udriga mu P0^, ga zmerjati: «Farizej, vla' ga, brezdomovinec, kon* rent!»
Komisar Mehur:
gant, smrad, rodoljub!* Komisar Udriga:	ijt,
luk, petollznik, tretjeredi* klerikalec!*
(Nadaljevanje sledil _________________________
iTOBrvMietpun m I(’A MON'1 IfiCCHl 41 b III nad. — Telefon štev »3-808 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St ^0 - T^rfonska » 73-38. OGLASi od 8.30 ■ 12 In od 15- 18. - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60 finančno St. 20. - Telefonska *• ym 100. Ssmrtntce 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe;a za vse vrstie ogl'asov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 ■ Koper. Ul. Battlstl 301a I, Tel 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno 150 din. ^ Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozemikega tisk* Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •