ih. »mi*___________________i mm i »*■ i wpm m________ xlix. itto. % .Sovetolri Narod« lr^fa »• pcMi tt Avstro~Ognk»: . za Ncs&Jo: »to teto skopaj uprtj . K 39-— j ćelo leto naprej . . . . K 30— gttMa I ; ;■: • "55 I »Aminv* druge đežei«! na mestc m • • . . 2 30 ' ćelo teto naprej . • ♦ . K 35.— Vprašanjem gtade inseratov se naj prllofl za odgovor dopisnica 4H ziurnka* Upravni**** (apodaj, dvorittc levojt Kaall^v« altoa M. S, ttittoaAtas. hiseriti waljaja>: peterosiopna petft vrata za enkrat po 20 vfcu za dvakrai po U via.. xa triaiat ali većkrat po 16 vtn. Parte ia labvtta vrsta 25 vis. Poalano vrita 90 vio. Pri vcčjfli loacrdjali po dogovoru. Upiavnrttvu naj &e poliljajo nafočniac, reklamacije taserti i. i 4» to je administrativna »tvari. ■' Nmbmm fttevtifca volt« 10 vtaorfov. ——— Na ptanena naročila brex istodobne vpoaUtve aaročaiat *a at adca. „Slovenski Narod* vdja w LfablfaBi aa don dostavljen: * v upravn&tva prejeman: cdo leto naprej . . . . K 24*— cdo leto naprej . t • . K 22 — pol leta m ..••• I2-— pol leta „ • • . . . liče« leta m «1* • i • • 6'— četrt let« „ .....5*50 at mesec m ** •'*• m fr— na mesec » • • • » • 1*90 Doptaf na] m franklrajo. Rokopisi se ne vrafsfo. lniala:anih. Z velikimi žrtvami so si iz-vojevali Rusi prohod čez močvirna-ta ražino ob gorenjem Scretu ter se t^taHH na desnem bre^u reke. Tam Jih z močnimi in vztrajnimi šunki napada ter zadržuje armada B6hm-Er-moUi. Krvavi boji se nadaljujeio. — Na desnem krilu prestoTonaslednMlndćpendance Rou-maine< pravi o bojih pri Brodih: Teren je tam jako težaven in avstrijske čete se ne bodo spuštale v odločilno bitko. Zadržavale bodo marveČ z energičnim cxlporom -uske navale tako dolg^, dokler se ne zbere pred Lvovom na ugodnih pozicijah armada, ki naj prizadene ruski vojski od-ločilen udarec ter obvaruje Lvov sovražne invazije. Ruska ofenziva napreduje povprečno 4 km (?) na dan. Na podlagi tega računa bi bilo priča-kovati, da bo prišlo okrog 20. avgusta do tretje velike Ivovske bitke. Sazonov proti Stirmerju. Iz Stockholma poročajo: Saza-nov se je v spremstvu ingleškega poslanika Buchanana vrnil v Petro-grad. Oba sta začela živahno agitacijo proti novemu ministru zunanjih del. Pri poslovilni slavnosti v zuna-njem ministrstvu, ki se je Stirmer ni udeležil, je Sazonov očitno nastopil proti Stirmerju. Končal je svoj govor z izrazom upanja, da prevzame kmalu zopet vodstvo zunanje politike in da se bo tedaj v rusko zuna-njo politiko vrnil duh četverozvez-nih narodov. Tuđi na zborovatiju tr-govske ter industrijalne zveze ie bivši minister enako oštro govoril. Rekel je, da se bližajo težki čaši za vse kroge, ki Žele ozko zvezo med Rusijo in Anglijo. S popolno zmago reakcije v ministrstvu se je ojačilo nagnenje za novo zunanjepolitično orijentacijo. Sazonov se je mudil več ur na angleškem poslaništvu, kjer je bil pri posvetovanjih navzo-:en tuđi franeoski poslanik. Šesta bitka ob Soči. NAŠE URADMO POROClLO. Dunai. 7. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: 11 a 1 i j a n s k o b o j i š Č e. Včerai ziutrai se ie silni artiljerijski ogenj na soski fronti od tolmin-skega mostišča do morja zopet pri-čel. Po mnosournem do skrainosti silnem ohstrelievanju so Italijani ob 4. popoldne napadli na številnih toč-kah goriskega mostila in Dober-dobske visoke planote. Tako so se razvili na hribu Sabotinu pri Pevmi in na hribu Sv. Mihaeia ljut] boli, ki so trajali vso noč in tuđi sedai se nišo zaključeni. Protinapadi naših čet 5O prinesli večii del od nasprotnfka v prvem naskoku zavzetih popolno-ma razstreljenih naispredntili pozi-cij zopet v našo posest. Za posamez-ne jarke se vrše še nudi bo$i. Doslei smo vjeli 32 častntkov in 1200 mož. Gorica stoji trajno pod težkim artiljerijskim ognjem, kl ie provzro-Čll v mestu več noža rov. Z dalekosežnim i topovi so Italijani včerai ob-strelievali tuđi Sesljan. Ob tirolski vzhodni fronti so se ponesrečili opetovani šunki proti visinskim pozlciiam severno od Pane-veggiia. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * POROČNIK BANF1ELD JE SE- STRELIL VELIKO ITALIJANSKO LETALO PRI SESLJANU. Dunai, 7. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dogodki na morju. Dne 6. t. m. dopoldne |e linifski poročnfk Đanfield s svoilin hidropla-nom po daljšem boju v zraku v visini 2700 m nad Tržaškim zaKvora prentagal itali^ansko veliko bojno te-talo tipa Caproni. Letalo je strmoglavilo pri Sesfjanu na tla in zgorelo. Od letalcev )e en poroćnik mrtev, en podgastnik težko. en podCastnlk lahko ranjen. Brodovno poveljstvo. • * • UALIIANSKO URADNO POROClLO. 5. avgusta. Strentfnske fronte javi jajo živahno artilerijsko delo-vanje so^rraž^ika. zlasti v odseku med Adižo in Pasubiotn. Dognalo se Je. da rabi nasprotnik granate * vdušljivim plinom. Nadaljevali smo svoj pritisk na Monte Cknone, da U severno vrha pridobili na prostoru. Sovražnik se trdovratno upira. Vče-raj sta bila dva krepka sovražna napada gfladko odbita. V malem boju na vznožju Zellenkofla smo vjeli kakih 20 mož. V zgornji dolini Do-gana (Fella) je sovražni ogenj rz to-pov poškodoval nekaj hiš in zahte-val nekaj žrtev izmed prebivalstva. Na Krasu so včeraj začele naše čete krepak napad vzhodno Tržiča, Sovražnik je izgubi 1 145 vjetnikov, med njimi 4 oficirje. Sovražen leta-lec je metal bombe na kolodvor Bassano in je zadel nekaj železniških vagonov. Ena oseba je bila ubita, ena ranjena. Italijansko letalsko bro-dovje je vrglo z vidnim izdatnim uspehom 35 bomb na kolodvor v Nabrežini. 4. avgusta. V dolini Adiže vztrajno delovanje sovražne artiljerije, obrnjeno zlasti na naše linije južno Rio Cameranco. Na fronti pri Posini je sovražnik 2. t. m. napadel pozicije vzhodno Grisa, pa je bil ta-koj nazaj vržen. Včeraj živahnejše artiljerijsko delovanie med Monte Seluggio in Monte Cimone. V dolini Travignolo je sovražnik v noči na 4. t. m. poskusil presenetljivo akcijo na pozicije, ki smo jih bili zavojevali. Naši so napad odbili. Pozneje se jim je posrećilo nekoliko napredovati. V Dravski dolini smo vnovič obstrelje-vali žefezniško postajo Toblach. Pri izviru Digone (v zgornji dolini Pi-ave) so naši razširili svoje pozicije na Cima Vallone pr^ti Monte Calla-lino. Na Soči intenzrven boj s težki-mi bombami. Ponesrečen letalski napad na Trst in na Reko. Iz vojnega tiskovnega stana iav-ljajo: Največji zračni napad, kar so jih doslej napravili Italijani. je bil 1. avgusta. Ob pol 8. zjutraj so v Piranu zapazili dve italijanski brodovji, ob-stoječi iz sedmih Caproni - letal. Eno je veslalo proti Reki. drugo proti Trstu. Poročnik linijske ladje Ban-field je dohitel s tremi strojnimi pu-skami oborožene Italijane na vzhodni istrski meji in se približal prvemu Caproni - letalcu do kakih dvajset korakov. Vozeč v hitrih kurvah je sovražniku onemogočil merjenje ter neprestano nanj streljal. Videl Je, kakor se je sesedel zadeti i talijanski pilot in kako je šio letalo nizdol in padlo v gozdič blizu vežbališČa pri Reki. Med bojem sta dve italtfanskf letali zbeiali. ostalim štirim pa Ban-field ni mogei slediti, ker }e bil te- strelil vso svojo municijo. Italijani pa nišo več imeli tako mirnih živ-cev, da bi bili mogli mirno izbrati cilje svojim bombam, nego so jih kar hitro razrnetali. Zadetih je bilo pač nekaj civilnih oseb, a vojaške škode ni bilo nič. druge stvarne škode pa Ie malo. Samo dva letalca dru-gega brodovja sta dosegla Trst. ostali so se bili iz neznanih vzrokov vrnili že prej. Vrgla sta 7 bomb na pristan in v srtdišče mesta, a škode ni bilo nič. Vodja pri Reki odstreije-nega letala je bil zadet v glavo in ubit; neranjena sta bila vjeta. en poročnik in en podčastnik. Aparat je poškodovan. a ker so motoni ostali intaktni, se bo dal aparat zopet po-rabiti. Odstavljent italiianski generali. Rim, 7. avgusta. (Kor. urad.) Generalni majorji Duci, Gmrati, Rof-fi in Pasquale so postavljeni na dispozicijo. Romunija in svetovna vojno. Koncentracije romunskih čet. »SteaguI« javlja: Kakor izvemo z zanesljive strani, so bile odrejene mesto odpovedanih velikih manev-rov splošne koncentracije romunskih čet na dan 20. avgusta. Nevarnost ruske invazije. * Marghilomanov list >Steagul poudarja: Bratianu inorda ni prevzel napram Rusiji še nikakih obveznosti. Toda s tem se nišo podane garancije, da bi se Rusi po prijateljskih po-gajanjih, ki so se vršila, ne upali izvršiti invazijo na lastno pest. Vsak dan moramo računati s to eventualnostjo. Vesti o rusko - romunski pogodbi. Bolgarske vesti hočejo vedeti. da je bila med Rusijo in Romunijo sklenjena pogodba, v kateri se je Romunija zavezala se udeležiti vojne pod naslednjimi pogoji: 1. Rusi ino-rajo izvojevati proti Hindenburgu vidne uspehe, 2. vreći morajo Av-strijce in Nemce iz Galicije v Karpate, 3. poslati morajo Romunom po-možno armado 200.000 mož in 4. iz-datno podpirati Romunijo z municijo in tuđi z denarjem. To poročilo se v Bukarešti dementira. Zdi se, da kaikršnekoli odločitve romunske vlade sploh ni pričakovati pred začetkom septembra. Romunska vlada objavjlja v poluradnem »Vijtorulu-članek, ki znova svari pred raznimt senzacijonalnimi poročili ter obsoja liste, ki jih razširjajo. Ta oficijozni članek pa se na dru^i strani spretno izogiba vsaki jasni besedi o dejan-skem stanju političnega polažaia" Pred zasedanjem romunskesa parlamenta. Romunski listi poročajo: Med izrednim zasedanjem romunskega parlamenta se bo vršilo več tajnih sej. V teh sejah bo podal Bratianu zaupna pojasnila o gotovih političnih, vojaških in gospodarskih vprašnjih. Rekonstrukcija ministrstva naj se izvrši tako, da vstopijo v kabinet tuđi zastopniki liberalnih disidentov, ki so se pod bivšim justičnhn ministrom Stelianom pred meseci loČili od ofici-ielne liberalne stranke, ker nišo odobravali Bratianovega nevtralnega stališča. Novi transporti municije iz Rusije. Bukarešta« 7. avgusta. V Unghe-ne je zopet prispel municijski vlak iz Rusije ter je bil takoj poslan v Jassv. Na vagonih so napisi Arhan-gelsk in Vladivostok. Romuniki prodala naše in netnsko blasro na Ruska? dudiftipastanski listi objavljaio prav čudno poročilo iz Roinun?je. Tn pocočito* pravi namreč, da prodajajo awn'2.___________________________________________9mxmsnm kakoo-, om a. ir^m* \n%__________________________________________l8°- **"- Romani bidusifBaino blago, fc3 pri* haja v »Merkurjevih« vlakih iz Netn-Čije, oziroma iz Avstrije na Romansko — Rusom. Ako je to res, potem gre tu za vsejja obsojanja vredno zlorabo zaupanja in potem je su-miti, da so Romuni sklenili rrgovsko pogodbo z NemČijo in Avstrijo ne le, da sami dobivajo naše blago, tem-veČ da nas napravijo za dobavite^© naših sovražnikov! Poroča se, da Je nemška nakupovalna komisija v Bn-karešti proti tej zlorabi že protestirala rn da so romunske oblasti obljubile strogo nadzirati izvoz v Rn* šijo. Romunija zadržuje naše vagone? »Corriere della Sera« poroČa preko Pariza: Avstrijski poslanik v Đnfcareštf Je zahteval ođ romanske vlade, da vme onih 1100 železnHkih vagronov, kt so slazili v fiasn ruske invazije za transport bukoviaskih beiruncev. Romunsk* vlada )• to za-htevo od klonila in si v»e vagme pri-držala. Droba* vesti Iz Rninaa^i Romanski kralj je spreM 7. t, m. novega francoske^a poslanika grofa St. Aulaire v slovesni prvi avdijenci. — Radi pomanjkanja kovanega de-narja prične romunska državna banka izdajati papirnate novce po 1, 2 in 3 lei. — Radi boljšega izvrSevanja trgovske pogodbe z Avstrijo je poslala romunska vlada te dni dva posebna trgovska delegata na DunaJ. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROClLO Berolin, 7. avgusta. (Kor. urad.) Woliiov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Pri Pozleresu srao v protinapa-du zopet iz trgali Angležem dele jar-kov, ki so jih bili začasno zasedli. Od včeraj zvečer se vrše novi boii med Thiepvalom ln Bazentin le Petitom. Severno od pristave Monacu smo gladko zavrnili zvečer slabotneiši, danes ziutrai zelo raočen sovražni napad. Boii na hrbtu pri Thiaumontu so se ustavili, ne da bi bili prinesii sovražniku uspehov. Na vzhodnem robu gorskega gozda smo zavrnili francoski napad. Več napadov so-vražnih letalcev v prostoru za našim hrbtoin ie ostalo brez posebnegn učinka. Opetovano metanje bomb na Metz ie provzročilo nekai škode. Vrhovno armaJno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROClLO. 4. avgusta popoldne. Na desnem bregu Mose se je bitka na fronti Thiaumont - Fleurv nadalje-vala, kjer so Nemci vso noč s skraj-no ijutostjo napadali. Več njihovih z močnimi silami v okolici utrdbe Thiaumont izvršenih napadov je bilo s težkimi izgubami za Nemce odbitih. Francozi so se takoj polastili utrdbe, io izčistili pod silnim artiljerijskim ognjem ter vjeli SO mož. V okolici Fleurvja so bili boji tuđi silni. Nemci so pomnožili svoje protinapade na vas. Vsak napad je bil uveden s temeljito artiljerijsko pripravo. Po več brezuspešnih poskusih so se ustalili v juznem delu vaši, kjer se boi zelo živahno nadaljuje. Francozi drže se vedno kolodvor, ki leži na iugovzho-du vaši. Nemci so Čez noč napadli tuđi pozicije vzhodno od Vacherau-villa. Imeli so precejšnje izgube, ne da bi bili dosegli kak uspeh. V okolici Vauxa. Chapitra in Chenoisa zelo živahen artiljerijski boj. V Vogezih so Nemci včeraj proti 10. zvečer napadli naprej moleći del fronte pri Chapelottu. Napad smo razpršili predno je dospel do francoskih črt. Noč je bila na ostalem delu fronte razmeroma mirna. 5. avgusta popoldne. Na fronti ob Sommi je bila noč razmeroma mirna. Med Ancro in Aisno so razpršiii Francozi več nemških pa-trulj ter vjeli neka! mož. Na desnem bregu iMose silen topovski ogenj. V celem odseku Thiaumont - Fleurv besni protinapadi. Nemci so posku-sili pregnati Francoze iz utrdbe Thiaumont. ki jo držimo trdno v rokah. Boj je trajal od včeraj ob 9. zvečer do zjutraj ter provzročil Nemcem, ki so bili pri vsakem poskusu odbiti, ne da bi bili dosegli najmanjši uspeh, težke izgube. Boj se enako silno nadaljuje v vaši Fleurv, brez Čutnih iz-prememb. Artiljerijski boji s presled-ki v ostalih odsekih na desnem bre-giL Vzhodno od Pont a Moussona so naperili Nemci po artiljerijski pripra-vi napad na francosko pozicijo v go-zdu. Napad se je ponesrečii v ognju naših strojnih pušk. Boj v zraku: Na fronti ob Sommi so imele francoske flotilje lovskih letal 17 bojev. Dve nemški letali sta se resno zadeti v strmern poletu spustili v svojih crtah na tla. Dva druga nemška letal-ca sta bila zbita v okolici Verduna. Eden je padel na tla pri Alancourtu, drugi pri Moranvillu. 5. avgusta zvečer. Na desnem bregu Mose sovražnik v odseku Thiaumont ni izvršil nobenega poskusa napasti. Utrdili smo zavzete pozicije neposredno zapadno od ceste Thiaumont - Fleury in v vaši Fleurv, katere ves južni del držimo, Neposredno po silnem obstreljeva-nju, ki je trajalo ves dan, so izvršili Nemci dva napada v gozdičih pri ,Vauxu in Chapitru. Eden teh napadov se je zlomil v našem ognju in ni mogel dospeti do naših črt. Sovj-ai- nik, kateremu se je bilo pri drugem napadu posrećilo vdreti v nekatere kose naših jarkov, je bil takoj z našim protinapadom zopet vržen ven. Naša fronta je ostala neizpremenje-na. Na ostali fronti navadno obstre-Ijevanje. Letalstvo. Nemško letalo, ki je strmoglavilo pri Moranvillu na tla, je zbil pođčastnik Lenoir, ki je s tem izločil iz boja šestega nasprot-nika. 6. avgustapopolđne. Južno od Somme sta pripomogli dve delni podvzetji Francozom napredo vati v nemških strelskih jarkih južno od Estrćesa. Severno od Aisne se je ponesrečii nenaden nemški napad na visoko planoto Vauclerc v zapornem ognju že izpočetka. Na desnem bregu Mose so občutno razširili Francozi v delnih bojih severozapadno od utrdbe Thiaumont zavzfito ozemlje ter zavrnili protinapad v tem ozemlju. V okolici Fleuryja in v odsekih Cha-pitre in Chćnois se je nadaljeval artiljerijski boj brez delovanja infante-rije. Boji v zraku. V noči od 5. na 6. t. m. ie metala franeoska letalska flo-tilja 40 bomb na okolico Comblesa, 84 bomb na kolodvor v Novonu, 30 na kolodvora v Stenavu in Sedanu, 40 na kolodvor Metz les Sablons in na železniške delavnice ter 49 bomb na vojaške naprave v Rombachu se- ! verno od Metza. Več letalskih flotilj je izvršilo zaporedoma dva poleta, eno pa sedem poletov. Na fronti ob Sommi so zažgali Francozi dva pri-vezna balona. Neko nemško letalo je vrglo 4 bombe na Baccarat. Izgub ni zaznamovati nobenih; škoda je neznatna. 6. avgusta zvečer. Na desnem bregu Mose so Nemci popoldne silno obstreljevali utrdho Thiaumont in naše pozicije v Fleurvju. v gozdu Chapitre in v Chenoisu. Nobenega infanterijskega napada čez dan. Od časa do Časa prenehajoč topovski ogenj na ostali fronti. Boj v zraku. Zjutraj je zbil eden naših le talcev zapored dve sovražni letali v okolici Verduna. Eno je padlo v francoske crte. drugo med nemške in naše strelske jarke. Tuđi danes zju-traj ie neko naše letalo prisililo nemško letalo po boju, da se je spustilo rta tla v naših crtah pri Movenvillu, severno od Estrćesa. Oba sovražna letalca smo vjeli. Letalo, aparat nove konstrukcije, je nepoškodovano. Belgijsko uradno nOročilo. 5. avgusta. Naše baterije vseh kalibrov so namerile danes z uspehom razdiralen ogeni na nem-ške utrdbe pri Dixmuidnu. Sovražnik je Ie slabotno odgovarjal. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 5. avgusta. General Haig javlja: Krajevni napad, ki se je zgo-dil zadnjo noč severno Pozieresa in ki so se jara udeležili Avstralci in čete nove armade, je bil popolnoma uspešen. Druga nemška glavna linija je bila na fronti 2000 vardov za-vojevana. V naših rokah je ostalo več sto vjetnikov. Opetovani protinapadi na pozicije, ki smo jih zavze-1L, so bile odbite z velikimi izgubami za sovražnlka. Sicer samo delovanje z minami pri Souchezu in Loosu. 5. avgusta. Uradno poročilo. Vštevši danes sporočeno zavojeva-nje jarkov je bila naša linija zadnja dva dni severno in zapadno Pozieresa za 400 do 600 vardov na fronti 3000 vardov naprej pomaknjena. Bitka pri Verdunu, »Agence Havast je v petek obe-lodanila sledeči oficijelni komentar uradnemu vojnemu poorčilu: Nova bitka pri Verdunu je ravno tako ljuta, kakor dosedanja. Boj se bije s skrajno srditostio in se obrača na tragično stran (?) Francozi so Thiaumont zasedli. sa zopet izgubili in ga slednjič naza) zavoje-vali. Ravno tako se Je zgodilo » Fleurvjem. Zdaj držimo Thiaumont in večji del Fleurvja. Tako smo mogli savzlic nemikim protinapa- 6am ohrmnit u^iig|i ćal zmtdii ozemfja. Boj se đanes nadaljuje. Bije še skrajno ljuto. Obe strani se voi-skuj#4a s najvećim naporom. OUsotn franccMkOi poroflfl o zadnjih bojih pri FIe«ryju ia Thlas* montu im imela veliko zasnovana protiofeasiva generala Nivelleja aa-men rasMti nem§ki obroč okrog Verduna. Bitka, ki je besnela okrof Ple-uryja, |e bila glasom poročil pariških listov ena najbolj krvavih v borbi za Verdua. V petek, ko Je napočil dan. so nemški polki prodrli« da zopet nv trgajo vas Francozom, po noči pa je nemška artiljerija ves čas uspelno obstreljevala vas in sosedne strelske jarke. Ko o napadalci zavzeli zuna-nje pozicije, so Nemci istočasno napadli Fleurv z vzhoda in zapada. Francozi so se skrajno Žilavo branili, končno pa so se morali umak-niti ter zopet prepustiti Nemcem s tolikimi žritvami zavzeto vas. Nemci pa so v svojem razmahu sunili ćelo do kolodvora južno od Fleurvja. Prl-hitele francoske rezerve so nato na-padalca nekoliko potisnile nazal, večji dei vaši pa je ostal trdno v nemških rokah. Italijani pri Verđunu? Kolonija, 7. avgusta. »K&lnische Volkszeitung« javlja iz švice: Razna znamenja kažejo na to, da je Bo-selli pri svojem zadnjem obisku pri kralju in pri Cadorni dosegel, da pojde kakih 60.000 Italijanov na zapadno fronto, da preprečijo padec Verduna. Pomanjkanje vojakov na Francoske m. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Berna: Veliko pomanjkanje vojakov v francoski armadi karakterizira poročilo »Ziiricher Ztg.« iz 2eneve, da so na Francoskem izdali odredbo, glasom katere bodo nemške vojne vjetnike stražile civilne osebe. Civi-listi bodo dobivali na dan po 3 franke. Vojake, ki so do sedaj opravljali službo straže, bodo uporabili za druge službe. Vojna kontrola na Francoskem. »Lokalanzeiger« poroča iz 2e-neve: Poincarć, vojni minister Ro-ques in senatni predsednik Dubost so se posvetovali z Joffrejem ob fronti, kako naj se po možnosti prepreci motenje v službi povodom parlamentarne vojne kontrole. Parlamentarni odseki bodo dobili še ta teden tozadevna navodila. Ascnifth ob drug! obletnicl vojne. London, 5. avgusta. (Kor. urad.) Na zborovanju, ki se je vršilo povodom druge obletnice izbruha vojne v Oueenshalli, je govoril Asquith ter med drugim izvajal: Pred dvemi leti je bila Nemčija v tednu pred izbruhom vojne žrtev dvojne prevare. Nemčiji se je zdelo za popolnoma gotovo, da se ne borno mi Angleži nikdar, kar koli borno tuđi storili ali rekli v znak protesta, postavili z orožjem v roki na stran Rusije in Francoske. Ravno za tako gotovo so smatrah v Nemčiji, da bo mogoče slabotno in — kakor se je v Nemčiji zdelo — za obrambo ne-zmožno Belgijo z laskanjem ali s silo spraviti do tega, da bi bila Nemčiji dovolila. kar je ta najbolj potre-bovala, namreč pravico prehoda na Francosko. To je bila. kakor se ie izkazalo. zeto draga zmota. Asquith je nato opozoril na ne-skaljeno socriasje zavezniških dežel Angleške, Francnske, Rusiie in Italije, za kar da ni boljšega in bolj praktičnega primera, kakor istočas-na ofenziva, ki se vnši sedaj s tako silo in takim uspehom na nič manj kakor treh frontah, ter se je spomi-njal dela novih armad, najboljšega spomenika, ki bi si ga bil mogel Kitchener želeti. Sovražnik je po-vsod v defenzivi. (Odobravanje.) Na nobenem bojišču nima v rokah inicijative, niti ni poskusil jo obdržati v rokah. Videti je znamenja precejšnje slabosti in onemoglosti, ki morejo koma! varati. Asquith je nato dolžil nemško armado. da je izvrševala krutosti, omenil je usmrtitev Fryatta ter re-kel: Skupai s svolimi zavezniki raz* motrivamo primeme metode, ki jih je uporabljati napram tem ostud-. nostim in njih provzročiteljem (trajno odobravanje) ter proti narodu, ki jih dopušča in sprejema z odobravanjem. Ne smemo pa pozabiti pred-pogoja za vsak tak korak, če naj ima v resnici uspeh, da namreč v vojni zmagamo. To je naš najvišji cilj, kateremu podrejamo vse. Rekel sem: dobiti voino! Mislim, da je soglasno prepričanje gencralnega štaba za-veznikov, da naši izgledi na zmago nišo bili nikdar tako sijajni, kakor so sedaj in da nikdar nišo toliko obetali. Vse, kar potrebujejo naSi zavezniki ali naša skupna stvar. Je, da zbere-mo svoio energijo in k«r te titt nas, ki smo ostali tu v dežell, da obranimo oni obsežni patriotizem. ki je dal povod stotisočem, da milijonom na-iih delavcev, moškim in ienskam, da so se odpovedali pravnikom. (Odobravanje.) Asqnith je nato predložil resolu-cijo. ki izraza neomajno odločenost da se nadaljuje boj za posvećeno stvar zaveznikov do zmasovitesa konca. Pripomba Wolffovega urada: Ali imajo angleSki ministri pod visii-cami Casementa in očigled bitki ob Sueskem prekopu povod biti tako zadovoljni s svojim državniškim de-lom in s svojimi vojnimi uspehi, kakor kažejo, da so zadovoljni, ne raz-iskujemo. Zasmehovanje naše diplomacije in našega brodovja ter pusto psovanje naše vojske ne dela samo ob sebi vtiska, kakor da bi bili spoštovanja vredni gospodje tako gotovi uspeha svoje stvari in As-quith sam je bil končno mnenja, da mora pripomniti, da je predpogoj za vsako kazen za Nemčijo ta, da dobi Anglija vojno. Cisto prav, gospod Asquith! In zato je ves Vaš govor brezpomembno blebetanje!) Zaradi Frvatta. London, 7. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj popoldne se je vršilo na Tra-falgarsquaru protestno zborovanje zaradi umora kapitana Fryatta. Sprejeta je bila resolucija, ki je za-htevala maščevalne korake proti ' Nemcem ter predlagala, da se posta-vijo morilci po vojni pred sodišče. Oovorniki so zahtevali poleg tega, da se zapleni vsa na AngleŠkem se nahajajoča nemška posest do konca vojne in da se prepove vsaj za 21 let vsako trgovanje z NemČijo ter končno, da se obesijo vsi, katerim se dokaže krivda in sodelovanje pri umorih s pomočjo podmorskih čolnov. Angleška crna lista. Pariz, 7. avgusta. (Kor. urad.) Zunanje ministrstvo priobčuje v uradnem listu prvo uradno listo firm, ki jih je smatrati za sovražne. Vsaka trgovska zveza s temi firmami je prepovedana. Trgovine na tej crni listi so razporedene po deželah. New York, 4. avgusta. (Kor. u.) Brezžično poročilo zastopnika Wolf-fovega urada, Dan na dan se poroča 0 naraščajočem ogorčenju nad angle-ško metodo, staviti ameriške firme na »Crno listo«. Vihar protesta gre skozi ćelo deželo. Vpražanje »čmih list« daje gradiva vsem uvodnikom. Ćelo taki listi, kaker »New York Times«, govore o angleški zbesnelosti. Poročila iz Washingtona poročajo o ogorčenju članov kabineta. Predsednik Wilson je baje izjavil, da mu dela vprašanje crnih list velike skrbi. Angleško postopanje mu je leglo ria živce. Neki vladni uradnik je baje izjavil. da bo Anglija spoznala, da smatra Amerika crne liste za najtež-jo žalitev, prizadejano ji od Anglije. Vodilni člani kongresa dobivalo neprestano zahteve. da naj se pooštre masčevalni koraki. Državni depar-tement }e sporočil. da je poslal protest proti čmim listam v London. Poroča se. da se nota ne bavi s po-drobnostmi. namreč le z načeli, ki pridejo v poštev. TirafileuH Tihe«a Oceana. Pariz, /6. avgusta. (Kor. urad.) Glasom poročil listov je tvorilo 600 na Francosko poslanih Novokale-doncev posehno stotnijo z imenom *Tirailleuri Tihega oceana«. Boji na morju. Iskatec min potopljen. London, 6. avgusta. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča: Pomožni iska-lec min »Clacton« je bil 3. avgusta v vzhodnem Sredozemskem morju torpediran in potopljen. Dva inženirja častnika. enega mašinista, enega kurjača in enega mornarja pogreša-jo. Pomožni izplačevalec in 4 kurjaci so bili lahko ranjeni. Proti podmorskim čolnom. Franeoska vlada ie baje naročila v Zedinjenih državah 200 dirkalnih motornih čolnov z brzostrelnimi topovi in strojnimi pužkami, ki jih bo uporabljala v svojih vodah v obrambo proti nemškitn podmorskim čol-nom. Poleg tega ie naročila franeoska vlada ori ameriških ladjedelnicah še 5 podmorskih čolnov. Vrednost celega naročila znaša nad 40 milljo-nov mark. »Deutschland« — prevara. »Daily Telegraph« si da poroča-ti iz Pariza: Iz krojgov plovstvenih podjetnikov v Havru prihaja poročilo, da je bila Vbžnia takozvane trgovske podmorske ladje »Deutsch-land« še večja prevara, kakor se Je dozdevalo prej. Domneva se, da podmorska ladja sploh ni prispela 1 preko oceana, marveč da so Jo v posameznih ddfli na ncvtralnlh lad-iah spravili tia ter izkrcali v nekem oddalienem in malo obiskanem ame-riškem pristaniščn. Tam So ddc zIch žili in spustili podmorsko lad]o v morie. Končno so ii naložili tovor anilinskih barv, o katerih se je toliko govorilo in »Deutschland« se Ie pe-IJala v triumfu v ameriških vodah v Baltimore. Tei bedastoči dostavlja »Kolnische Ztg.« kratko pripombo: Kako premeteni so vendar ententov-» ci! Na najbolj spretne izmišljotine pridejo! Potopljene ladje, Iz Londona rx>ročajo, da sta bi-, la potopljena dva angleška parnika ter po en italijanski in grški parnik. Iz Viareggija poročajo, da je bila potopljena jadrnica »Rosarina« s 13Q tonami lesa iz Livorna y Bengazi. Tuđi brzoparnik »Citta di Messina«, last uprave državnih žeieznic, je bil potopljen. Italijanska jadrnica »Cos-mopoli« se je vsled viharja s tovo^ rom sardinske klavne živine potopila; 4 možje posadke so utonili. Danski parnik »Jagersborg« in angleški ribiški parnik »Eg^rptlan Prince« sta bila potopljena. Potopljen je bil tuđi angleški parnik »Mount Koninston*. Od parnika »Aaro« je priplavalo več kosov na švedsko obal. Preiskava je dognala, da je bil parnik razstreljen. Najbrže se ni no-beden rešil. Angleški ribiški parnik »LocK Lamont« je bil potopljen; posadka Je rešena. Norveški parnik »Narandac je bil potopljen. Potopljen Je bil baje tuđi angleški parnik *Espiral«, vest pa še ni potrjena. I»Appam.« Amsterdam, 7. avgusta. Glasom poročila nekega tukajšnjega lista poroča »Times« iz Washingtona, da je ameriški državni departement v te-žavnem položaju zaradi parnika »Appam«. Posestniki ladje so zaprosili, da se ladja izpusti. Z nemške strani pa ugovarjajo, Češ, da se bo ladja lahko rabila za transport čet, vsled česar bi bila vrnitev ladje kršenje nevtralnosti. Dogodki na Balkanu. NASE IN NEMŠKO URADNO POROClLO. Dunai, 7. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno boiišče. Nobenih posebnih do god kov. Namestnik načelnika generalnegrsf I štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 7. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. * • Strašna usoda Bol ga rov ob grškl meji. Sofija, 6. avgusta. (Kor. urad.) »Agence tel. Bulgare« Tiskovno vodstvo priobčuje sporočilo, glasom ka-terega so francoske in srbske čete nepopisno opustošile bolgarske pokrajine ob grški meji, prebivalstvo pobile in deloma odpeljale s seboj, ko so jih oropale vsega premoženja. Ćela vrsta vaši je zapadla tej strašni usodi.__________ Nova demarša četverozveznih poslanikov v Atenah. Preko Sofije poročajo: Poslani-ki četverozveze so pozvali grško vlado, da naj Grška z ozirom na ugodni položaj opusti nevtralnost ter se pridruži ententi. S pomočjo grške armade da bo general Sarrail definitivno pregnal čete centralnih dr-žav z Balkana. Po tej demarši je bil Zaimis nad 1 uro pri kralju, po avdijenci pa se je vršil ministrski svet, ki je sklenil zahteve entente o d k 1 o n i t i. ZaimisoVa vlada utemeljuje svoje odklonilno stališče s tem, da je le provizorična in da se torej ne smatra upravič^no sklepati o tako dalekosežnih odločitvah, ka- I kršna je ta, ki jo zahteva ententa. To bode marveČ naloga novega parlamenta in nove definitivne vlade. Smatra se, da bo skušala ententa po tem neuspe.hu Zaimisa strmoglaviti, da pa se kralj Konstantin ne bo udal nobenemu pritisku. Grška da do se-stanka novega parlamenta (v oktobru) ne bo opustila svoje nevtralnosti. Odhod franeoskega poslanika iz Aten. Pariz, 7. avgusta. (Kor. urad.) >Pet. Parisien« javlja iz Aten: Caso- pisje javlja, da bo francoski poslanik v najkrajšem času zapusti! Atene. Nekateri listi vprašujejo, ali gre za običajen dopust ali je morda poslanik odpoklican. Govori se četo, da bo- I deta francoski ln angleški poslanik I definitivno zapustila Atenp. 180. iter._______________________________________ .SLOVENSKI NAKOU*. aut a, avgtuta i»it>._____________________________________________________Stnm 8, Turska vojna. TURSKO UPADNO POROClLO. 6. avgusta. Frontavira-k u. Nobene izpremembe. — Perzijska fronta. Ob ruski fronti smo zavrnili od Rusov z vsemi raz-poiožljivimi silami izvršeni napad severno od Bukana s težkimi izgu-bami za sovražnika, kl se je moral vsled našega protinapada zopct umakniti proti severu, pri čemer Je pustil v naših rokah nekaj vjetnikov. — Kavkaska fronta. Na des~ nem krilu v odseku Bitlis smo za-sedli goro Nebai, 6 km jugozapadno od Bitlisa, kljub Ijutemu sovražnemu odporu. Enako uspešno napreduje napad, ki smo ga izvršili preko gore Koltik jugovzhodno od Bitlisa- V odseku Muš se je končal dne 5. t. m. od nas izvršeni napad na zelo strmo goro Kozmo, 20 km jugovzhodno od Muša. z nerednim begom sovražni-ka. Del naših čet, ki je sovražnika zasiedoval. je dospel v kraj Kizila-gač, 16 km vzhodno od Muša. Tekom boja smo vjeli enega častnika in nad 200 vojakov ter vplenili 7 topov, med njimi dve petnajstcentimetrski hav-bici in 5 poljskih topov ter 6 strojnih pušk. V centrumu in na levem krilu v mejnem odseku se včeraj ni vršila nobena pomembna operacija. Z egip-tovske fronte ni poročila. Na ostalih frontah nobenega pomembnega do-godka. Angleško poročflo o bitkf ob Su-eškem prekopu. London, 5. avgusta. (Kor. urad.) Tole poročilo je bilo 4. avgusta ob 11. zvečer objavljeno od poveljništ-va v Egiptu: Dne 3. avgusta proti polnoči je napadlo 14.000 Turkov naše pozicije pri Romaniju, vzhodno od Po rt Saida, na fronti 7 do S milj. Ko je napočil mrak, je bil dne 4. avgusta položaj tale: Turki nišo ni-ilesar opravili proti našim utrjenim pozicijaTn. Tuđi ob južnem krilu, kjer so vjeli 400 do 500 mož, se je razvija 1 boj nam v prilog. Vojne ladje so iz zaliva Tyne sem usoešno poma-cale. Ko je bilo poročilo odposlano, se boj še vrši. Angina in Rusija ter Perzija. Frankobrod, 6. avgusta. (K. ur.) Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada: Glasom zanesljivih poročil so I se pojavila bistvena nasprotstva med Anglijo in Rusijo glede Perzije. Kma-lu po kapitulaciji generala Town-shenda je izrazila. Anglija v Petro-?rađu nujno željo, da naj se ruske cere odstranilo iz angleškega vplivne-za območja v tužni Perziji. V Londonu so bili zaradi tega zlovoljni, ker je ruska akcija za pomoč angle-škim četam v Mezopotamiji odpove-dala. Sazonov se je kljub velikemu odporu ruskih vojaških kr>gov izpo-četka le nerad, potem pa brezpogoj-no uklonii tej angleski želji. Mini-strski predsednik Stirmer je skušal po padcu Sazonova prelomiti od Sa-zonova dano obljubo. Ni samo slučajno, da si je angleško poslaništvo nekaj tednov sem izbralo prvič svoje poletno bivališče v Ispahanu. Angleške Izgube v Ktrt el Amari. Carigrad, 7. avgusta. (Kor. ur.) Agence fel. Milli poroča: Angleži poročajo, da so v Kut el Amari izgubili vsega skupaj 8970 mož in med njimi f>°0 častnikov. Temu nasproti smo pooblaščeni izjaviti, da znaša število od nas vjetih Angležev 12.597 mož, med njimi 615 častnikov. Kazne politične vetfi. = Madžarski opozicijonalci pri cesarju. Z Dunaja poročajo 7. avgusta: Cesar je sprejel danes madžarska opozicijonalna prvaka grofa \pponyja in Štefana Rakovszkega v tvdijenci. = Za metropolita rotnunske pra-voslavne cerkve na Ogrskem je bil izvoljen o^rski državni poslanec rrelat Bazilii Mangra, fntimen prijatelj grofa Tisze in zastopnik ro-^mnsko - madžarske vzajemnosti. SpomJadi leta 1914. so priredili ro-numski radikalni krogi veliko gonjo proti prelatu Mangri, češ da je mad-žaron najhufše vrste in Izdajalec, ker :e svoj čas pripadal nacijonalistični romunski stranki. — Avtonomtta ▼ okupirani Poljski. Poročali smo že. da naznanjajo poljski listi, da bo okupirana Poljska lobila v najkrajšem času važne po-iitične pravice. Kakor javlja sedaj Ziemia Lubelska« iz avtentičnega 'ra, dobijo mesta in trgi v okupirani Poljski avtonomno občinsko upravo. 7. druge strani se poroča. da bo po-He!fena občinska avtonomija poij-cl:!m meftom in trgom dne 18. av- ?usta. f = Spomfn na poljsko vstajo leta 1863. Iz Varšave poročajo 6. avgusta: Včeraj kot na dan 52. obletnf--e usmrtitve voditelja poljskega na- I rodncga vstanfc* teta M63L Romil- 1 da Traugutta in štirih drugih čtanov takratnega naređnega odbor«, te je blagoslovil na glacisu citaiele spo-mioski venec. Stevilaa društva z w+-stavarni in nuiofo ljudstva se je slav-nosti uddežUo. ^ Rti^ke obljube Folfrtloa. Romunski listi jarffajo: Prihodnje dni ixide carjev ukaz. ki obljubila Poljakom popoino avtonomijo, in sicer v mnogo širšem obsegu kakor svoje-časna proklamacHa velikega kneza Nfkolaja NikolajeviČa. Listi pravijo, da bo dal car Poljakom »nove in nečuvene« predpravice. — Portugalska v vojni. »Kol-nische Ztg.« javlja iz Lizbone: Portugalski vladi se je posrečilo, dobiti na Angleškem posojila. Portugalska se je za to pridružila svoj čas skle-njenemu dogovoru, da nobena država ne sklene separatnega miru. V kratkem bo Portugalska mobilizirala še eno divizijo, kupila je pa tuđi tri podmorske čolne. Vse to se smatra kot pripravo za aktivno udeležbo v vojni. = švedska In Rusija. »Kolni-sche Ztg.« poroča, da je ruski odgovor na švedsko noto zaradi torpedi-ranja nemŠkih parni kov v švedskih vodah popolnoma nezadovoljiv. Splošno je ntnenje, da ima Švedska pravico do popolnega zadošoenia in da je odločena si tako zadoščenje tuđi poiskati. Samo dejstvo, da se pogajanja nadaljujejo, vzdržuje upa-nje, da ne bo prišlo do usodne napetosti med obema državama. = Nemiri na iužnem Kitajjskem. Iz Tientsina poroJajn, da nrihajajo vznemirjujoča poročila o bojih v okolici Kantona. Na tisoče begun-cev prihaja v Honkong. Položaj v Kantonu in Hankavu je zelo resen. Nemire pripisujejo pristajem Vonlin-tonga. JaiKmske Čete so dospele v Hankau. Mesto Kanton čakajo stra-5n! dnevi. General Long ne more mesta zapustiti, ker je general Sen Tai-nan zasede! vse strategične točke okrog mesta ter stoji že 6 km pred Kantonom. Dorrmeva se. da Long ne bo hotel kapitulirati tn da ga bo general Sen Tarnan v mesta oblegal. Jesti iz primorskih i&. Gorica. Gorica doživlja zopet težke dneve. Komunikeji naznanjajo novo veliko italijansko borbo ob so-ški fronti od Tolmina do morja, posebno pa besni Italilan za južnim de-lom Doberdobske planote in ob go-riškem mostiscu. Zopet divjajo krvavi boji na desnem bregu Soče ob Sa-botinu, Pevmi. Podgori. In ob tem bojnem polju je Gorica, na katero streijajo Italijani, kakor bi zbesneli. Poslopja se rušijo, gori na več kra-jih in padajo žrtve. Dim se vali iz mesta in pod artiljerijskim ognjem je tuđi bližnja okolica. Strašni dnevu kakorŠnih še ni bilo nad Gorico? C. kr. državna deška In dekli-ška ljudska sol a v ulici Fontana v Trstn je, kakor čitamo v uradnem »Osservatoru« v šolskem letu 1915/16 Stela v 29 razredih 1183 učencev in učenk, katerih je bilo 319 nemške, 401 italijanske in 366 slovenske narodnosti. Tekom leta je izstopilo 91 učencev. — Tako je bilo torej v začetku šolskega leta po-vprečno 40, ob koncu šolskega leta pa 39 učencev v enem razredu. Ugotavljamo zopet, da tvori število učencev slovenske narodnosti ravno tretjino vseh učencev in da presega število slovenskih učencev število nemŠkih učencev za 47 in zaostaja za številom italijanskfh za 35. Število slovenskih otrok na tej c. kr. državni ljudski soli bi zadostovalo za po-polno osemrazrednico, ki bi bila ćelo prenapolnjena, ker bi prihajalo na vsak razred po 46 učencev. namesto normalnega Števila 40, oziroma bi morala imeti najmanje eno vzpored-nico. V nedeljski številki našega lista smo objavili razpredelnico. ki je kazala, koliko naše dece se nahaja na naših slovenskih C. M. šolah in koliko na državnih nemških. Ker Sv. Jakob tu ne prihaja v poštev. naj ponovimo 1e naslednje številke: deški razredi na Acquedottu 288, dekliška na Acquedottu 499, nemška deška šola na Lipskem trgu 264 (iz letnega poročila za Icto 1912/13, a že letos baje precej višje), nemška dekliška šola istotam 299, nemška v ul. Fontana 366 slovenskih otrok. Skupaj torej 1716 slovenskih otrok. In kaj pomenja to? Nič več in nič mani. kot da smo tržaški Slovenci v mestn sa-mem, ne glede na Sv. Jakob, pri-krajšani za cei ih pet popolnih osem-razrednic. ki bi nam jih morala vzdr-ževati tržaška občina in bi izkazo-vale še vedno nadnormalno po-vprečno število učencev na vsak razred, namreč 43! A kaj imamo namesto vsega tega? Pet deških raf-rcdov in dekliško osemrazrednico Z dvema vzporednicama na Acque-dottu. kar moramo vzdržavati sami in kjer ie povprečno po 63 otrok stisnianfli v razrtdL « kateros M * prostora za 35 do 40 učencev. To so rasmere, ki do neba kriče po f>ravl- cf, po odpomoči! — »Cđfnostc. imenovanla vest In hram ¥ Dalmaclil. Hrvatski listi naznanjajo, da so pristojni faktor]!, uvažujoč hrvatski značaj Dalmacije in uvidevši krivico, ki se je doslej delala temu značaju, odredili, da se morajo v Dalmaciji vsa mesta, kraji in otoki imenovati edino z njihovim pravim hrvatskim imenom. Po tej naredbi se v prihodnje ne smejo več vporabljati imenovanja Žara, Sebenico, Scardo-na, Trau, Salona. Spalato, Castel-nuovo itd. nego samo hrvatska imena Zadar, Šibenik, Skradin, Trogir, Solin, Split, Erceg novi itd. Da se onemogočijo nesporazumljenja, je do 17. junija 1917. rabiti v oklepih še italijanska imenovanja, od tedaj na-prej pa samo hrvatska. — Nadejamo se, da končno pridejo do svoje ve-ijave tuđi slovenska in hrvatska imena v našem Primorju. Izgine naj Monte S. Michele, Monte Santo, Monte Kuk itd. in rabi naj se: Vrh sv. Mihaela, Sveta gora, Kuk itd., kakor tuđi Sveta Lucija, Sveta Marija in izginejo naj vsa italijanska čistim našim slovenskim krajem nade-ta tuja imena? Pa tuđi Doberdobu naj se vme odtrgani b. Zlata kolajna za Đanfielda. V seji mestnega zastopa na Reki v so-boto je obč. sv. Superina stavi! nujni predlog, da naj reska občina da zlato kolajno poročniku Banfieldu, ki je s svojim malim hi2roplanom povodom italijanskega letalskega napada na Reko zbil velik italijanski zrakoplov trpa Caproni. Predlog je bil sprejet soglasno. Dnevne vesti. — Odlikovanje. C. kr. finančna višja preglednika Karol Kos, oddel-kovodja v Gorici, in Franc Klamp-f e r, oddelkavodja v Solkanu, sta odlikovana za zvesto in neustrašeno obnašanje pred sovražnikom s srebrnim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje. — Junaške smrti j|e padel dne 28. julija U 1. na Monte Piano na Tirol-skem gospod Mihael Župane, po-sestnik, pek in gostilničar v Toplicah na Dolenjskem. Pred kratkim mu je umrla soproga, zapustivši troje ne-doletnih otrok. Bodi junaku časten spomin! Težko prizadetim staršem naše odkrito sožalje! — Sovražni zrakoplov) se bodo podnevi z dvema strelpma iz topa na Rožniku in ponoči s tovarnisko sireno (piščaJko) v Spodnji Šiški signalizirali. Obstreljavnje sovražnih letal se bo vršilo z Rožnika in z grada ter Je radi tega nevamost za občinstvo, ki se nahaja na cesti, velika. Zato je primoran vsakdo, da ne zapade kazni, takoj v bližnji hiši se skriti. — UmetnLški kovinski izdelki. Opažalo se je na pristojnih mestih ponovno, da s;o!čejo posestniki stare kovinske izdelke, ki jih je treba od-dati v vojnokovinske zbirke, tako, da ni več mogoče spoznati, kakšni so bili. Ker je mogoče, da se med njimi nahajajo predmeti, ki imajo umetni-ško in starinsko vrednost, se je bati, da na ta način lahko za vselej izginejo velike vrednote. Po tozadevnih veljavnih odredbah pa se izključijo kovinski predmeti umetnostno zgo dovinske vrednosti od oddaje za vojne zbirke, ako jim more prisoditi na-lasč v to svrho doloceni uradni iz-vedenec starinsko in umetniško vrednost. Da se domači spomeniki kolikor mogoče obvarujejo pogina, je nujno priporocati. da privatne stranke ne razdevajo same starih kovinskih predmetov. Za uradno do-ločbo eventuelnih umetniških vred-not je določen od c. kr. centralne komisije poleg nienega c. kr. dezel-nega konservatorija Se ravnatelj kranjskega deželnega muzeja Rudol-finum, prof. dr. Jos. Mantuani, Bleweisova cesta 24. — Promet z žitom in mlevskimi izdelki. Za brezhibno in točno pre-skrbo dežele z žitom in mlevskimi izdelki je potrebno, da začno žitni komisarji ljubljanske podružnice vojno-žitnega prometnecra urada ne-mudoma z nakunnm žita z vso potrebno vnemo. Ti komisarji so v to svrho že dobili potrebna navodila od zjaroraj omenjene podružnice. Tuđi od okrajnih oblastev so dobili nalog, svojo posebno pozornost obračati na večie kmetije fn paeiti na to. da se žito ne poskrije ali pa protinostavno kam zavleče. Delovanje teh komisar-jev bo sprva omejeno na nosamezne nakupe, kadar pa bo znan celoten uspeh pridelanecra žita. se preide na oddajo predpisane množine. Ta odredba }e najbol?5e zajrotovilo za to, da se vse preko dotnaČe potrebe preostalo žito res dovede svojemu na-menu. — Ureditev pnMMto s semeo-itlchH fkiM ki sočiTlML Dne 29. )a. ja Je izšla v državne« zakctriki ite-rim 233. «Wftrsta mdbt cMil prometa s semenskim žitom in sočiv-jem. Z oštrom na i 13. te naredbe se upravičenim trgovinam 6 semeni pri-priporoča, da pravočasoo naznanijo vojnožftnoprometnemu zavodu, za koliko nameravajo semenskega žita prosti pri c. kr. poljedelskein mini-strstvu, ker sicer bi se utegniio zgoditi, da bi se z dotičnim blagom dru-gje razpolagalo. — Sejmi moralo ostatL Državna zveza. trgovcev, ki hodijo po sejmeh, s sedežem v Linču, se je pritožila pri trgovinskem ministrstvu, čes, da v zadnjem Času nekatare občine opu-ščajo sejme, dasiravno je tako po-četje na veliko kvar v gospodarskem oziru za te sejmarje. Po mnenju te zveze take odredbe nikakor nišo bile utemeljene. C. kr. deželna vlada c požar ja vsled tega na svoj razpis z dne 14. julija 1915, št. 12 286, v ka-terem so navodila glede sejmov za čas vojne. — Oddaja moke pri mestai apro-vizaciji. Za moko naj se zglase: v sredo, dne 9. t. m., mokarji i n okoliški trgovci, v četrtek, dne 10. t m. trgovci iz Ljubljane, v soboto. dne 12. t. m., pa peki. — Slovenci-mornar^ na N. V. L. Erzh. Friedrich so nabrali med se-boj med brati Hrvati in čehi mali darček 58 K za našo šolsko matico sv. Cirila in Metoda ter poslali po Janku Vakslju našemu upravništvu. — Vpisovanje za počitniško dnevno zavetišče je ob osmih zjutraj in ob šestih popoldne, ne pa od 8. do 6., kakor se je pomotoma poročalo včeraj. — Umrla Je v Ljubljani gospa Julija Andrč - Schiffner. — Pogreb bankirja in veletržea gospoda Emerika C. Maverja se je vršil v soboto ob veliki udeležbi od-ličnega občinstva iz vseh krogov ter je pokaza!, kak ugled je pokojnik vži-val med prebivalstvom. Poleg za-stopnikov raznih uradov z dež. pred-sednikom grofom Attemsom na čelu, so pojniku izkazali zadnjo čast tuđi zastopniki raznih korporacij in zavodov. — Tečaj za invalide. Zavod za pospesevanje obrti na Kranjskem priredi sporazumno s »Kranjsko de-zelno skrbstveno komisijo za po-vratle vojake« več tečajev, v katere se bodo sprejeli pred vsem invalidi, ki so že izobraženi v kaki obrti. V teh tečajih se bo skušalo dati invalidom priliko, priučitf se kaki ročni spretnosti, ki ie najbližja njih že pre-je iz vrše vani obrti in ki morda bolj-še odgovarja telesnim zmožnostim poškodovanca. Teh tečajev se bodo seveda mogli udeleževati tuđi obrt-niki, ki nišo invalidi, ali ki se nišo udeležili vojske, ki pa hočejo porabi-ti to priliko za spopolnitev svojega znanja. Kot eno prvih takih priredi-tev priđe na vrsto tečaj za brusače, v katerem naj se izobrazijo spretni brusači, ki bi lahko dobili po različ-nih krajih na Kranjskem zaslužka,, ker so do sedaj oskrbovali ta posel le potujoči brusači, ki so dohajali iz-vren Kranjske. Tečaj se bo vršil v je-senskem Času letošnjega leta ter bodo natančnejši podatki še objavljeni. Priglasi naj se čimpreje mogoče naslove na Zavod za pospesevanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunaj-ska cesta št. 22. — Koze in pegasti Iegar. V času od 23. do 29. julija je bilo konstatira-tiranih v Galiciji 16 slučajev koz pri domačinih. Drugod v Avstriji je zbolelo v istem času za kozami 59 oseb, med njimi 4 v Beljaku in v Dalmaciji 31 oseb in sicer 2 osebi v okraju Šibenik In 29 oseb v okraju Split. — Za pegastim legarjem je v istem času zbolelo v Galiciji 127 do-mačinov, drugod v Avstriji pa 66 oseb. »Jedna noč v Maksimi v New-yorku«, vesela plesna igra v štirih dejanjih. Kino »Ideal« vprizori danes torek 8^ sredo 9.. četrtek 10, t. m. največjo senzacijo vseh časov »Jedna noč v Makslnu v NewyOrku«. To je nad vse originalna slika ameriške provencijence, katere posebna prednost !e vrsta oko res razveseljujo-čih estetičnih scen, ki daiejo z naravno občudovanja vredno fotografijo gledalcu polno iluzijo resničnosti. Glavne vloge proizvaja venec izbranih damskih lepotic. Ta film spremlja originalna ameriška godba. Poleg te učinkovitosti se proizvaja še krasna ameriška drama »Garrisonova zma-ga« v dveh delanjih in najnovejši Sascha Messtrov teden 90 b. Predstave, kakor navadno. Zopet lahkoživka. Jedva 171etna Alojzija Frigidi iz Moravč se je rajši udala lahkoživju. mesto. da bi ostala doma in pridno delala. Ker je bilo pa sodišče mnenja« da Je zanio delo bolj uslužno kakor pa Iahkoživje, }e odredilo, da jo v sredo odvedejo v prisilno delavnico v Lankovice na Stajer-skem. V wmM kUmrtd nabHaoski se ie zaklalo od 23. do 30. julija 64 vo-lO¥, 3 MU. 28 krav. 322 praiiCev. 153 telet, 7 koštranov, 1 kozlič m lf konj. Vpeljalo se je v Ljubljano 6887: kilogramov mesa in zaklane živine: 3 goveđi, 10 prašičev, 1 tele ki 4 koštruni. Izgubll se je psiček Foksterieur, ki sliši na ime »Feksi«, na potu če« Rožnik. Kdor kaj ve o njem, se prosi, da se zglasi v Oorupovi ulici štev. 3, v pritličju na levo. Cenjenlm našim naročnlkom vljudno naznanjamo, da se ta mesec *Slov. Narod« ustavi dne 17. avgusta vsem onim, ki ne podaljšajo pra-vočasno naročnine. »Slov. Narod« velja po pošti na mesec 2 K 30 v, za četrt leta pa 6 K 50 v. Naj s_e nam v teh dragih časih ne trga itak skromne naročnine. Prosimo torej pravo-čane ponovitve naročnine. Razne stvari. * Anglija kupuje klavno živino. Iz Christianije poročajo: Kakor se tu zatrjuje, je angleška vlada pokupila vso klavno živino na zapadnem Norveškem, v kolikor priđe v pch štev za jesenski izvoz. * Veselja umrL Tovarnar Ludo-vik Oaarz v Perchimu na Neraškem je dobil obvestilo, da je njegov že dobro leto pogrešani sin zdrav v ru-skem vjetništvu v SibirijI. To ga je tako razveselilo, da ga je od razbur-jenja zadela srčna kap in je umri. * Deset oseb je zgorelo. Pri po-sestniku Kijevskem v Trzepovu kraj Plocka je nastal ponoči požar. Vrata so bila od zunaj zaprta iz ozirov na varnost. V hiši so spali mati in žena Kijevskega, šest otrok in dve dekli in vsi so zgoreli. Mož in hlapec sta spala na skednju in sta se resila. * Milijonske zapuščine za otro* ke. Zasebnik J. V. Heyneu v Beroli-nu je mestu Krefeld zapustil 1,250.000 mark za podpiranje sirot ter bolnih in potrebnih prebivalcev okraja Essen. Vladni svetnik dr. Karl Hof-man je mestu Berolinu zapustil en milijon mark za vzdrževanje in vz-gojo nezakonskih otrok. * Poneverjenje pri hranilnicl v Debreczinu. Uradnik debreezinske hranilnice Jurij Haranghy je s spretno ponarejenimi listinami poneveril tekom nekaterih let 300.000 kron. Mranilnica upa, da ne bo imela škode, ker je Haranghv posestnik vile, ki je vredna še več, kakor znaša po> neverjena svota. * Požar v tovarni za preproge. Iz Lozonča poročajo, da je požar uničil ćelo tovamo za preproge v, Gaču ter uničiJ blaga v vrednosti 160.000 K. Požar je izbruhnil v skla-dišču za bombaž, se razSirfl na to-varniško poslopje ter končno uničil tuđi skladišča z dogotovljenim blagom. Vsa poslopja tovarne so uničena. * Vojni invalidi na Danskem. Dansko zunanje ministrstvo je vladam na Dunaju, v Petrogradu, v Berolinu, v Londonu in v Parizu ponudilo, da prevzame na troske dan-skega naroda večje število vjetih vojnih invalidov v popoino oskrbo za čas vojne. Posvetovanja za pre-skrbo prvih 2000 mož so že končana. * Švedski lan uničen. Iz Stock-holma poročajo: Pri močnem vetru so zgorela včeraj v blizini prediinice Forsas ležeča velika skladišča lanu, ki so tvorila zaloge vseh švedskih predilnic. Vsebovala so 1100 ton blaga v vrednosti mnogo nad dva mili-jona kron. Ker je bilo kljub vsemu naporu nemogoče dobiti iz Rusije lan, je švedska sedaj brez lanu. Mnogo predilnic je že ustavilo obrat. * Anarhisti na Ruskem. >Pester Lloyd« poroča: Delo ruskih konser-vativcev, ki ima natnen, izzvati re-volucijonarje, da bi ostreje nastopili, je res naletelo na odločen odpor. Anarhisti so zopet začeli s propagando dejanj. Mm>že se napadi na voja-§ko važne naprave. V Odesi je bilo vžgano veliko skladišče žita in je zgorelo; zdaj so anarhistične družbe napravile atentat na tovame ^ Išora ob Nevi. Tovarna za jeklenje je bila popolnoma uničena, dve cisterni za nafto p2 sta zgoreli. * Panamski prekop ogrožen. Pariška izdaja »New York fieralda« poroča, da le Panamski prekop vsled neprestanega vdiranja resno ogrožen, tako da računa ameriška vlada s tem. da bo morala prekop opustiti. Sedaj je prekop vsak teden Stiri dni zaprt, da se morejo takoi izvršiti potrebne Doprave. Ameriška vlada je dala sedaj pregledati tla v Nikaragui, ali bi se "dal tu zgraditi nov prekop. Kljub temu pa, če bi se tuđi otvodl novi prekoo, pa bi Panamskega prekopa ne opustili, da se ga ne polasti Anglija._________________________ Današnj? list obsega 4 strani, Izđajatefl to odgovorni oredulk: Valentin Kopitar. LaslBioa bi Osk »Narod— fekarue«. Stran 4. .SLOVENSKI NARUD\ dne 8. avgust« 1916. 180. Stev. Stiritlesetletii zmertl. 1»!}§i gospođ ttto domaće hrane event. rodi s stanovanjem. Za ceno ne gleda. Punudbe pod „zaiaraa 2931" na upravn. »Slov. Naroda«. Sapi •• doto« ahraaloaa citre Praiakora ulica itev. 10, HL aafl-atropje desno. 2533 licem STAHOUAIIJE z 2 ali 3 sobami in kuhinjo za mesec september t. L Ponudbe na Franc Lenček, Ra-deckega cesta št. 6. 2375 OMI Mit z enoletno sodno prako i&£e mesta. Ponudbe pod „KoncipUent 27 2543M na upravn »Slov. Naroda«. 2 43 : hi&lca 1 __^—> v Višnji gori ■——-^^ Kje, pore upravn. »Slov. Naroda«. 2518 Učenka teli vatapitl ¥ trjaviM z meianim blagom v mestu ali na deieli. Ponudbe na upravn. »Slov Naroda« pod „Ptaafca/1144".___________ lifce sa —— stanovanjej obstoiečc iz Štirih sob s pritiklinami, za j novembrov termin. j Ponudbe rui upravn. »Slov> Naroda« pod ' „tt. 10O0 253t". 25J*. ; -1 ■ ——----------------■------------------i Kupim otroiko 2535 ! posteljico z mrežo, najraje z vso posteljnino. Pismene nonudbe pod t sfrsilU 1 pMtellM/tSSf" na upr. »Slov. Nar.« | 1 Br«s fM«ba«9« •**«g«U. VBa*4v*4 ^^MtfM^^A^v^ sa^^b^A w a^^BB^^fta^^^^ Aatonila Bregast roj Llfhnti naznanja v svojem hi v imenu svojega soproga Franca Breganta, c. kr. finančnega računskega oficijala, ter svoj'h otrok Julije, Orete, Lee in Krme pretresujočo vest, da je njih iskrenoljubljena, dobra teta. stara teta, gospa Jalna Ma roi. Silim zaaebnioa dne 7. avgusta ob pol 7. uri zvečer, po kratkem mukepolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, boguvdana preminula. Pogreb nepozabne pbkojnice se vrši v sredo dne 9. avgusta ob 5. uri popoldne iz hišc žalosti Knaflova ulica šl 15. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1916. _________-------------------------—------^— VILA s velikim ograjenim vrtom ia trarnl-kom po jako aitki ceai in 1 ugodni mi pogoji. 2540 Naalov pove uprava. »Slov. Naroda«. hiličoTvrtoin v mestu ali periferiji mesta IM* ¥ Ml|e)ai mU tfteU kapi staloa straoka. Pismene ponudbe na aaravo. »Slov. Naroda« pod Jtfitaa w M|rai 2»9tc. 2539 m 500 kron! ^^^ ^^^^H Vam plaćam, ako moj uni-IE^m^IHHB Čevalec korenin Ma fclhiai ne odpravi v 3 dneh brez bolefin Vaših karflli a4aa, fcraiavta, •MfManacjv. Cena sonćku 2 jamstvenim pismom l.SO Kv 3 lončki K 4*—, 6 lonćkov B 9.M. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Pat—t« sav, rak. paitelia naglo odoravi Ita-prašek. Cena V'2 krone, 3 Skatlfice 3»/2 krone. , Baaia«y, - K#ilo« (Baasa} I Faatfach i 11 at4f O*n*m. 1930 1----------------------------------------------------------------------------------------- Ii]a¥flL Po dpi san 1 izjavljam, da nisem plačn k sa dolgov?, ki bi jih napra-| vila moja soproga Mlaka lforalk-I IDRIJA, dne 8. avgusta 1916. 1 Anton Murnik, 2541 trgovce in posestntk. Tri msIm lite!« almito. Jedna kot prodajalka i «11 Mafafaltorka, drugi dve kot : šivilji : Prednost bi bila stanovanje in brana v hifci. — Dopisi se prosijo na: Ivana Puš, 2531 Opatija, BaJ«r«va vuča *4. 244. Tužnim srcem naznanfamo vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem pretuftio vest, da je na5 ljubljeni Sin, OZiroma oče, brat, stric in svak, gospod Mihael Župane poseafnik, pekonkl molatar la foatUaliv v Taplieata mm »almfakaai padel junaške smrti dne 28. jullja t 1. na Monte Piano v Tirolah, v starosti 38 let, ter pokopan dne 30. jullja t 1. na vojaškem pekopališču v Lendru. Maše zadužnice za blagega pokojnika se bodo darovale v sredo dne 9. avgusta tLv farni cerkvi sv. Ane v Toplicah. I Bodi tuđi temu junaku časten spomin in mu tuja zemlja lahka! TOPLICE, dne 8. avgusta 191*. Josip r Ivana Župane, starši. — KUaa, Maf«a in Ivaak*, otroci. — Framc, Kadoll, hra», Lavra in Mlo\%XU bratje. — Brlatlaa in Mld, sestru Globoko ginjem vsled izkazanega nam sočutstvovanja povodom smrti našega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Emerika G. Mayer izrckamo svojo najsrčnejšo zahvalo. 2530 Družine lajir, Stffnilli, Bsl li Salif. W&- Uto m m*mHW hlapec aa daielo, 1 večletnimi tprićevali Plafia po dogovora TelSf ltlM|- Ponudbe na aprav. »Slov« Naroda« pod r. W. tt/liM*. 2506 ■V Fraia m Mn •hraalaaa otroika postelja otrožhi "pozlčeli Povpraša s« T Lavatlk^vi allal it 2. L aa4atr«p|a. 2528 likoie in kinenadle v hrvatkem, italijanskem, franeoskem in anflelkem jeziku. Prevajanje. Ponuk v tr-fovski korespondenci in knjigovodstvu. Me* toda lahka, uspeh siguren. Ponudbe pod vVoaamaa/2537j na upravn »Slovenske^ Naroda«. 2b37 Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deielne pridelke kvpl ▼eletrgovina 2267 Anton KolenCp Celje. lstotako tuđi vsako množino raznovrstnia praznih vreč in sodov. I «?. n. cenj. odjemaicem I tvrdne }\nglo-Novak I 2542 zaloga čmvi/ev I Ljubljana. S^sn^ur7ova ulica 7 I se uljudno naznanja. da bode trgovina radi pomanjkanja blaga I fer ponovnoga odhoda ia$tni%a tvrdne na bojijfče račasno sapria. I 2a dosedaj u polni meri okerzano sauoanje se fvrdlca I sahva ju/e. oziroma 3a nadaljno na^lonitev najiepjfe priporoča. Kostanjev les, r.7.V.v. hlode kupim po najvišji dnevni ceni. -^—-^—^-^——^^^—^-^—^— Pooudbe na ———^ ——i—^ Josip Kralj, Ljubljana, Franca Joieffa cesta it. 7« Otuoriteu trgouine. j ttommm oMtasiv« wtjaia« uaumlia, | 5 aj^"» da tem otvoril "^| = na Dunajski cesti stev. 5 (Fpdlichova hiša) j Ctne nizke! Cen© nlxkel I p Z odličnim spoštovanjem se priporoča = I 3538 FRAH STOPAR. Kino Central ¥ deželnem gledališču. Danes ob pol 8. n 9. nri zvečer zadajikrat: ?rartjiJio W M M M li Sli il J% II F™1)'**0 .p^onUr! [ UIIII U U US6F« s^ev! Po Rihard Vfagnerjevi operi. Jutri w sredo in w četrteki JTcprtMkM saio Iva Ni! J(eprekli«o smo Iva 9ni! Quo vadiš? IriM ▼ ima** ^Nm|Ui pa alavaMi mm Borika ltMkiawlaza. Iffi toplim I ~Wm mr Horakapllal Ako more kako delo vprizaiiajoCe umetnosti podati pravo predstavo onega Casay ko se je Rim kopa! v cesarskem sijaju, obenem pa se je že pojavljal propad, more to ta film. Ne-omejena inoč imperatorja, reva brezpravnih su2njev, najpIemenitejSa kultura rimstva, bedasta nerazsodnost množice, kt je zahtevala le kmha in iger, nenasitni pohlep po vžitku in prekanjena okrutnost novih povzdignjencev, požrtvovalna Ijubezen In samozataja prvih kristjanov, njihovo junalko umiranje v areni, krvoločnost teprijene drhali, hojazljivost in hlapčevstvo, junaštvo in ponos, vse vrste znaCajev tistega časa vstajajo pred naSirni oCmi. Scencrije so čudovito pristne. Naravnost mojstrska, vkljub vsej realistiki vseskoz zmema in odlična igra predstavljalcev nam posreduje umetniSki vžitek, na katerega se bo vsak že po letih spominjat. Predstavi te nove kopije slavnega Sienkiewiczevega dela se vrše sedaj na Du-naju pred razprodanimi glcdaltšći. MT* FraiaUva trafa dve vri. Te prfdstefe 9e vrte saao ob 4. ari papaidae ob 6. ari in ob 9. uri iv.