276. številka. Ljubljana, v petek 30. novembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan ive«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avatro-ogerske de žele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr,, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Četiristupne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiBka, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in uprav niStvo je v Gospodskih ulicah At. 12. Cpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meBeca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto....... . 13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8' t, — , četrt leta........4 „ — „ 9 jeden mesec.......I „ 40 „ D9" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravu i čtvo ,,8lov. Naroda*** Nova brambena predloga pomenja zu narode avstrijske nova bremena. Navzlic temu pa ni pričakovati, da bi predlogo zadela kak« znatna prememba. Vsprejela se bode, kakor je predložena, vse obravnave v odseku nam to zatrjujejo. V odseku sedi tudi naš poslanec Viljem Pfeifer, ki se je že parkrat oglaBil. V listih se je čitalo, da je deželnobrambeni minister grof Wel-serheimb na neke Pfeiferjeve opazke jako ostro in skoro osorno odgovoril. Ker se Pfeifer je v govor v napominanih listih ni prav nič omenjal in bi se torej utegnilo misliti, da je g. Pfeifer zahteval kaj prenapetega, sledi tukaj ves njegov govor, ki slove tako: Tudi jaz bodem glasoval, da preidemo v podrobno debato, a bodem se pri podrobnoj debati pridružil nekaterim popravkom in dostavkom ali jih pa sam stavil. Ko vidim, kako silno si prizadevajo evropske vlasti, da pomnože število bajonetov, polasti se me neko tožno čuvstvo, zdi se mi, da je naša doba v stanji podivjanja. Vsa Evropa je v orožji, vse mora služiti vojaškim namenom, duhovi hrepene le po tem, da izumijo nova morilna orodja in zboljšajo sedanja; telesna sposobnost se razteguje na vse, ki neso telesne pokveke. Današnja predloga znižuje mera telesa z 155* na 155 em in določa, da mladeniči morajo k novačenju še le v 21 letu, kar jo jednako sedanjemu novačenju 4. razreda, in brutalno poostruje določbe glede jednoletnih prostovoljcev, deželno bratnbo proglaša za snstavni del aktivne vojske, odpravlja dosedanje oproščenje sinov podedovanih kmetij, sinov očetov, ki se ne morejo sami živeti, itd. ker bodo morali ti, ki so bili vojaščine oproščeni, prihajati k novačenju in če bodo potrjeni, priti za 8 tednov k vojakom, da se izvežbajo in potem še trikrat k vojaškim vajam. Toliko več krvnega in denarnega davka, kakor se zahteva danes, bi se pred dvajsetimi leti, ko se je sklepal občni vojni zakon, ne bili upali niti zahtevati, kakor se je to že včeraj omenilo. Vse bode le velika vojašnica. Naše prebivalstvo je gotovo kaj požrtovalno, kadar je zahtevala resnost položaja, je gotovo rado si naložilo težka bremena, ter bode to še rado storilo, kadar bode nevarnost, a ima vender pravico zahtevati, da se preostre določbe sedanje predloge odpravijo in vojna uprava bi se tudi morala bolj ozirati na želje prebivalstva, ozirati bi se morala na večkrat izraženo željo, da se izda nov vojaški kazenski zakon ter zboljša hrana moštvu. V poslednjem oziru je italijanski, nemški, francoski in ruski vojak na boljem, zlasti dobi več mesa. Jaz sem večkrat videl, kako nezadostna je hrana, ki jo dobiva vojak. Mlad mož se vrne utrujen in lačen z vojaške vaje, pa naj bi se njegovo telo, ki vedno še raste, nasitilo s pol čaše juhe, 2 ali 3 koščki mesa v velikosti mojega palca in dvema krompirjema. V tem oziru mora biti drugače. Manj vojakov, pa bolje preskrbljeni s hrano, „uon numerantur sed ponderantur" velja tudi tukaj. Tudi bi bilo mogoče, da Be okrajša aktivna služba a treh na dve leti, če se pomisli, da je vežbanje pri deželni brambi, ki se bode sedaj spojila s stoječo vojsko in pri dopolnilni reservi primeroma jako kratko. Na ta način privaroval bi se lahko marsikak milijon goldinarjev. Ravno sedaj vrši se posvetovanje v zbornici o zakonu, ki določuje, da se mora prejemniku kmetije ohraniti domačija, očetovih dom, a jaz ne bi želel, da bi imel kmetije, a nikogar, da bi jo prevzel, ker bi oni, ki so dosedaj zlasti iz rodbinskih ozirov oproščeni vojaščine morali k vojakom in bi ne bilo mogoče več dalje obdelovati kmetij. Poslanca Pfeiferja dodatki, ki so bili vsi zavrženi , neso imeli namena slabiti naše armade, ampak nekoliko olajšav privoščiti v gospodarskem oziru tistim, ki so doslej prosti bili vojne službe v zmislu § 17. starega zakona. Tudi za jednoletne prostovoljce potegnil se je poslanec Pfeifer, kazoč na ostrine in bremena, ki jih nalaga novi zakon, bil je zlasti za to, da se izpusti alinea 12., določujoča drugo prezenčno leto, kot kazen za vse tiate jednoletne prostovoljce, ki bi ne napravili izpita. Po Pfeiferjevem mnenji bili bi to predragi podčastniki, pomisliti pa je tudi, da so v izpraievalni komisiji tudi le zmotljivi ljudje in da izpraševalci in profesorji često pozabijo, da so nekdaj sami bili dijaki. Kar se tiče nedostatku častnikov, odpomoglo bi se s tem, ko bi se ne umi-rovljale take osobe, ki so še za službo, kakor se je lani zgodilo z visokim funkcijonaijem. Gospod Pfeifer pretresal je tudi jezikovno vprašanje in poudarjal izvrstne določbe vojaškega pravilnika: da mora častnik znati svojega polka jezik itd., da je pa pri nenemških oddelkih čeBto malo častnikov, ki bi moštva jezik toliko umeli, da bi bili sposobni za poučevanje. Pri takih okolščinah vojaki ne morejo poj mit i vojaškega poklica, kajti taki vojaki bo le mehanični stroji, ki si pa v težavnem položaji ne vedo pomagati. Tako in jednako govoril je poslanec Pfeifer. Če tudi ni prodrl, tolaži se lahko v zavesti, da je Btoril vse, kar je bilo možno. LISTEK. Zarota v verzih. Zgodovinska povest. Ćefiki spisal Ladislav Stroupežnicky; Poslovenil K o z i n s k y. (Dalje.) Potemkin za tem tudi pregleda knjigo, da bi morebiti on zapazil kaj sumljivega v knjigi. Odkta-daje jo na mizo de: „Z le-tem pa vender še niso uničene slutnje moje". Kamornik uvede v dvorano stotnika straže, moža resnega lica in vojaka z dušo in telesom; ž njim vred ustopil je tudi Ivan Vasiljevič Krasil nikov. Carica vpraša ga z jako osornim, da z jeznim glasom: „Ivan Vasiljevič, na kak način prišla je ,Henriada( v tvoje roke?" Častnik, vidoč carico razježeno, ni hotel ovaditi ljubimke svoje, da bi ji ne napravil neprijet-nostij, zato je drage volje vsprejel vso krivdo na svoje rame. Odgovoril je : „Predrznil sem se vzeti to knjigo z le-te mize". „ Stotnik I" zapoveduje carica. „Ivan Vasiljevič premišljuje naj za drznost svojo Štiri raesec-3 v zaporutt. Stotnik se prikloni ter namigne častniku, da bi mu sledil. Ivan Vasiljevič pa, priklonivši se pred carico, izpregovori: „Carska milost, naj mi blagovoli, da bi smel — — — Toda carica pretrga mu govor z zapovedujoči m glasom: „Pojdi — obsojen si!" Moral je pač ubogati. Zapustil je dvorano, za njim stopal je stotnik. Katarina ostala je sama s Potemkinom, ki jo nagovori: „Smem li dovoliti si majhno vprašanje carskej milosti ?" „Govori, mili Grigorij I" pritrdila je carica. BSmem li vedeti, kdo je oddal uzvišenej veli-teljici svoji pismo Hedvike Branicke, ki je bilo namenjeno meni?' „Grof Grigorij Orlov, dragi mi prijatelj." „Da bi me počrnil, kakor da ne znam ceniti čislajoče naklonjenosti —u Daljši govor Potemkinov preruši stotnik straže, ki je skokoma prihitel v dvorano. „Kaj se je pripetilo?" ga vpraša Katarina hipoma, kajti presenečenje častnikovo bilo jej je sumljivo. „Carska milost, prišel sera nenadoma na sled zaroti." „Zaroti!" vskliknila sta Katarina in Potemkin skoro z istim glasom. „Tu je dokaz," pritrdil je častnik, podajaje carici s svinčnikom popisan list papirja. Carica pograbi ga trenoma ter čita; na to poda ga silno razburjena Pot cink i trn, ki je pohlepno čital zanimiv obseg. Carica govori na to: „Torej venderle resnica, da se kujejo zarote, da igrajo na mene, na moj prestol, na življenje moje !" A obrnivši se k stotniku vpraša ga: „Kje si dobil ta list?" „Dal mi ga je Ivan Vasiljevič K resilnikov." „On? — Hipoma privedi mi ga sem-le, sama hočem ga slišati!" Kapitan otide. Mej tem časom napisal je bil Potemkin nekoliko kratkih pisem, a približavši se Katarini poprosi: „Izvoli, carska milost, podpisati ta pisma." „Kaj obsegajo?" »Seznam in ukaz v zapor več vojskovodij, katere to pismo obtožuje veleizdaje; dalje preme-ščenje nezanesljivih polkov in proglašenje vojski nega sodišča " Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. noveuibia. Kazenski odsek državnega zbora ju priznal, da je ininisterska naredba, s katero so se odpravila porotna sodišča za anarhistične zločine, potrebna. Vsi ugovori levičarjev neso nič pomagali. Večina odseka izvolila poročevalcem dvornega svetnika Lienbacberja. Dr. Kopp je pa napovedal svoj predlog kot votum manjšine. V zbornici bode gotovo burna debata, ko pride ta stvar na vrsto. Levica bode poslala svoje najboljše govornike v boj. Po-tratilo se bode mnogo časa, končni izid bode pa, da bode tudi zbornica dala vladi prav. Pri ožjih volitvah za Prafeki mestni zastop v Starem in Novem mestu zmagali so staročeški kandidati, ker bo zanje glasovali tudi Mladočehi. V Starem mestu dobili so staročeški kandidati po 282, nemški pa po 213, v Novem mestu pa staročeški po 522, nemški pa po 297 glasov. V deželnem zboru hrvutukeni se nadaljuje budgetna debata. Kako na napačna pota je zašla hrvatska narodua stranka, dokazuje to, da v budget neso postavili nobene vsote za jugoslovansko akademijo. Jeden govornikov vladne stranke je celo izjavil, da bi on in somišljeniki njegovi ne glasovali za budget, če bi se le jeden krajcar imel dovoliti za akademijo. Opozicijski govorniki so se pritoževali, da se nastavljajo tujci za uradnike pri železnicah in v finančnih uradih. Ban je pa jim odgovarjal, da je pri finančnih uradih tako malo tujcev, da o tem še govoriti ni vredno, pri železnicah se res nastavljajo, pa le zaradi tega, ker ni sposobnih domačinov. Ban je naglašal, da podlaga preuBtrojenju države ni bila narodna jednakopravnost, temveč se je ogerska država vedno opirala na madjarsko na rodnost, a je bila tudi pravična drugim naroduostim. Nagodba dala je Hrvatskej pisane pravice, kakeršnih poprej ni imela. Prizadevanja starih Ilircev bila bo upravičena, a Bedaj se je pa že toliko doseglo, da poprej nikdar toliko pričakovali neso. Hrvatski narod je politiški priznan in je gospodar na ozemlji svojem. Sedaj ni za Hrvatsko nobene nevarnosti, če bi se tudi začela poučevati madjarščina, a vender vlada na to niti ne misli. Vladna stranka je pritrjevala banu. % nanje ilržave. Izjave nemškega ohcijoznega lista „Kolnische Zeitung" glede balkanttke politike vzbudile so veliko nevoljo na Ogerskem. Vladni list „Nemzet" piše, da naša država ni pomnožila vojne Bile, da bi vsprejemala nemške svete, kako naj se razdeli Balkan, če „Kolnische Zeituug" sama priznava, da imata Avstrija in Rusija gluha ušesa za take svete, zakaj jih vedno ponavlja. Če mislijo Nemci, da s tem ustrežejo Rusiji, se jako motijo, Avstriji pa škodu jejo, ker s tem vzbujajo nezaupanje pri njenih jugo vzhodnih sosedih. Čas bi že bil, da bi nemški listi jenjali tako ravnodušno pisati o balkanskih zadevah, kakor bi jih res nič ne brigale. Taka pisava vzbudila je že jedenkrat nevoljo na Ogerskem, čemu se torej še vedno ponavlja. Nemško časopisje bi ne smelo balkanskih zadev gledati le skozi očala Nemčije, temveč tudi skozi očala ujene zaveznice. Nekaterim nemškim listom bi malo večja previdnost ne škodovala. Madjarski listi respektujejo vse mej-narodne točke izvirajoče iz zveze. S tem bi le olajševali prizadevanja vlad. Avstrija neče deliti z nikomer Balkana, tudi ne želi nikacih predpravic, svoje interese in pogodbe je pa pripravljena braniti na vsej črti. ItiiMiju se hoče, kolikor je moč izogibati tujcev v državnih službah. Naučno ministerctvo tudi zanaprej ne bode več nastavljalo tujcev v državnih zavodih za učitelje novejših jezikov. Učitelji jezikov pa, ki nemajo Še ruskega državljanstva, morajo dobiti državljanstvo rusko ali pa izgube službo. Nemci se seveda jeze zaradi te naredbe. Zbornici grikej predložila je vlada zakon o konvertovanji državnih dolgov. Konvertovalo se bode 75 milijonov frankov državnega dolga. Ker se državne finance boljšajo in so odnošaji evropskega denarnega trga ugodni, poskusiti hoče vlada, da spremeni sedanje dolgove v druge, od katerih bode plačevala manj obresti. Budgetna komisija podzbornice francoske je precej prikrajšala izredni vojni budget. S tem svojim ukrepom je vlado spravila v zadrego. Mogoče je pa, da budgetna komisija ali pa zbornica sama zavrže nasvete podkomisije. Neni&kl državni zbor zboroval bode fVbru-varija. Zakon o zavarovanji delavcev za preskrb-ljenje v starosti se letos ne bode rešil, ker imajo proti vladni predlogi vse stranke preveč pomislekov. Vlada bode predlogo predelala in jo v drugem zasedanji predložila zbornici. V anglodkeni parlamentu je minoli pone deljek nek dogodek vzbud 1 veliko razburjenost. Vratar poklical je irskega poslanca Sheehy-ja, da želi ž njim govoriti nek gospod. Ko se poslanec vrne, je poročil, da je dotični agent bil policist, ki mu je izročil povabilo, da ima priti pred irsko sodišče po irskem prisilnem zakonu. Sheehv stavil je hkratu predlog, da naj parlament takoj razpravlja o rušenji parlamentskih pravic. Vsi poslanci brez različja strank bili so silno razkačeni. Prvi lord državnega zaklada in minister za Irsko izrekla sta svoje obžalovanje, da se je to zgodilo. Volil se je takoj odsek, ki bode stvar preiskaval Angleški listi zahtevajo, da se policist takoj odpusti, če je ravnal po svoji volji, če je pa po navodu kacega oblastva, mora se pa proti poslednjemu najstrožje postopati. Dopisi Carica je sicer koj podpisala, toda rekla je : „Le-te ukaze izdamo še le takrat, ko bodemo o vsem popolnoma gotovi". »Bodi po volji vaše carske milosti; prosim pa za privoljenje, da smem oditi ter urediti nekoje previdnostne naredbe v popolno varnost moje vladarice". »Pojdi, mili prijatelj," privolila je carica nežno doloživši: „ Tvoje oko bdelo je z veliko bistroumnostjo, mili Grigorij — hvalo Ti presrčno I" In podala je Potemklnu roko, katero je ta gorko poljubil ter odšel. Carica ostala je samotna. Še jedenkrat pre-čitala je list, ki je izdajal zaroto. Čitatelju ni neznan obseg temu listu; bil je to natančen prepis poročila, katero je bil grof Orlov z drobnimi točkami označil v spevu ,Henriadi'. Mirnodušno pričakovala je prihod častnika Kra-silnikovega ; veselila jo je zavest, da pozornost Po-temkinova, katerega je nameraval Orlov kar najbrže uničiti s pripomočjo pisma Hedvike Branicke, še nadalje bdi za varnost njeno. Iz samotnosti svoje bila je rešena poprej kakor se je nadejala. (Daljo prib.) Iz Šempetra pri JVovcm meMtn 29. novembra. [Izv. dop.] Tudi naša vas stopila je dostojno v kolo druzih krajev proslavljajočih 40letnico cesarjevo. Slavnostni odbor, kojemu so duše bili gg. Bojane star. in mlaj. nadučitelj J. Franke in učitelj Mi rosi. Jazbec, dosegel je najlepši uspeh. Malo in veliko je moralo storiti svojo dolžnost. Šolarji donašali bo zelenih vejic za okrašenje šolske sobe in podobe presvetlega cesarja; mladenci stavili so mlaje, raz katere vihrajo trobojnice in cesarske zastave. Da se vse raduje, pričali so na predvečer mnogi kresovi, pokanje možnarjev in harmonično potrkavanje. Drugi dan t. j. v nedeljo 25. t. m. korakala je šolska mladina z učiteljema, v spremstvu Novomeške godbe v farno cerkev. Po sv. maši in pridigi, pri kateri je o. Izidor v lepem govoru razlagal življenje cesarjevo, katerega naj Bog ohrani in blago slovi še mnogo let, zapeli so otroci cesarsko pesen in se potem zopet vrnili v šolo. Tukaj nagovoril je jeden gg. učiteljev šolsko mladino s primernim govorom, kojemu je sledilo petje in deklamovanjei od strani šolarjev. Slednjič bila je vsa šolska mla dina pogoščena. Mej pogoščenjem igrala je zopet Novomeška godba. Po jedni uri popoludne bil je banket pri županu F. Bojanci, pri katerem nas ie počastila navzočnost g. vladnega svetovalca J. Ekelna. Prvo napitnico govoril je g. Ekel na župana. Tej sledilo je veliko druzih. Pri vsakej odrae vali bo „živio"-klici, spremljani s cesarsko himno Vladala je Brčna navdušenost. Iz Št. Petra na Notranjskem 29. novembra. [Izv. dop.] Danes nas je zapustil velečastiti gospod Ivan Podboj, duhovnik v Št. Petru, ter se preselil kot župnik v Planino. Vsem nam je žal po občo spoštovanem gospodu. Z njegovim izbornim talentom si je znal splošno zaupanje in spoštovanje pridobiti. Kjer je bil gospod Podboj, tam je bila vsa družba vesela. Zraven tega bil je pa tudi zelo natančen v spolnjevanji svojih duhovnih dolžnostij Gospod I. Podboj je bil tudi vedno zvest ud in podpornik tukajšnjega bralnega društva „Mirtt. — Slava mu! Prebivalcem župnije Planinske pa častitamo da so dobili tako izbornega in izvrstnega duhovnega pastirja, kateri naj bi mnogo let pri njih ostal. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 28. novembra. (Konec.) Odbornik Hribar bil je sprva sam proti za zidanju trga. A prepričal se je pozneje, da nobe nega druzega prostora res ni in da bi se mnogo storilo za olepšavo mesto, ko bi se na cesarja Jo sipa trgu sezidalo novo gledališče in tako zakrilo sedanje nelepo ozadje. Kar se tiče prostorov, po g. Gogoli omenjenih, treba najprej omeniti, da bi prostor na gledališki podrtiji in tam, kjer je Kast-nerjeva hiša, bil predrag. Misel o prostoru mej hranilnico in Rudolfjnumom pa je zelo nesrečna. Ako se g Gogola na cesarja Josipa trgu zaradi erarskih depozitov boji nevarnosti ognja, kaj pa poreče tu? Ali je tu manjša nevarnost, ko bode na jedni strani hranilnica, na drugi strani pa Ru-dolfinum, ki svojih dragocenih zbirk ne more hraniti v železnih blagajnicah ? Cesarja Josipa trg je za gl«dališče tudi zaradi tega pripraven, ker ondu ni druzega prometa, nego par voz drv, šote in zelj-natih glav. Z novim gledališčem, z nasadi in z vodometom, ki se mislijo napraviti pred gledališčem, bode se trg izredno olepšal, poškodovan pa ne bode nihče, temveč hiše v soseščini bodo še le več vredne. Pristop h gledališču je tudi jako lehak. Mesto mesarskega mostu napravil ae bode nov Frana Josipa most in z vsega predmestja bode pristop prikladen in lep. Gogolov predlog naj se torej odkloni. Odbornik T. Zupan (contra) je istih mislij kakor Gogola. Ko se je na cesarja Josipa trgu nameravala deška šola, bilo je silno ugovorov in Že misel sama bila je pregreha. Sedaj se pa hoče tja-kai postaviti gledališče, češ za olepšanje. A nobeno gledališče ni lepo! Novo gledališče naj se zgradi na takem prostoru, kjer se mesto širi, tukaj pa ne, kajti na tisoče ljudij bi bilo nevoljnih in bi pomi-lovalo tak sklep. Govornik potem zatrjuje, da ni nasprotnik gledališča; ada bi noben zastop kacega večjega mesta ne storil tacpga sklepa in pohabil najlepšega trga. Odbornik Povše (pro) ugovarja, da bi po novem gledališči cesarja Josipa trg bil pokvarjen. Še le olepšan bode. Kar se pa tiče prometa, treba opomniti samo to, da je ondu dvakrat na teden vse polno kupov gnoja, da je ves trg gnojišče. Da je cesarja Josipa trg pravilen čveteroogelnik, na vse strani s hišami obdan, bilo bi kaj druzega, a z novim gledališčem zaprla in zakrila se bode baš zadnja grda stran. Vrhu tega treba misliti tudi na to, da si s tem, ako bode gledališče na cesarja Josipa trgu, prištedimo 15.000 gld. za prostor. Odbornik dr. Star6 (contra): Se nikakor ne more spoprijazniti z mislijo, da bi gledališče stalo na cesarja Josipa trgu, ko je vender proti mestni deški šoli bilo toliko ugovorov. Trg ima za mesto tudi gmotne interese, kajti shramba za perilo, se m nji itd. nosijo nad 1000 gld. na leto. Ko bi se ondu postavilo gledališč e, bila bi to velika krivica someščanom. Odbornik dr. Tavčar naglasa pred vsem, da se njemu ne more očitati nedoslednosti, ker je on o svojem času bil za to, da se ondu postavi deška šola. On je odločno za to, da se novo gledališče postavi na cesarja Josipa trg, ki se s tem ne bode zazidal, a bode dobil drugo lepše ozadje. Vsi ugovori so neumestni, kajti tu gre za deželno gledališče, brez katerega ne moremo biti, (Dobro!) Gledališče nam je nujno potrebno in važno je tudi za narodno vprašanje. Zato bs govorniku jako nevarna zdi misel onih, ki žele, da bi se gledališče Bezidalo s pomočjo hranilnice in nemških kapitalistov, saj je menda vsem znano, da Be je sestavilo društvo za strogo nemško gledališče in ko bi hranilnica kaj hotela dati, dala bi tja, ne pa nam. Poslanci naši morali so si zelo prizadevati, da so dobili dovoljenje deželnega zbora. Zato moramo to dovoljenje izkoristiti, zato moramo danes skleniti, sicer je gledališče zopet odloženo „ad ca-lendas graecas". (Dobro!) Danes se moramo odločiti 1 Ugovori z nasprotne strani neso osnovani, kajti za eraričue depozite se nam ne treba brigati, kar se tiče uelepega ozadja, je pač to gotovo, da se gledališče brez ozadja ne more zidati, glede ugovora, da rečeni trg donaša nad 1000 gld. na leto, je pa gotovo, da teh 1000 gld. ne bomo izgubili, ker bomo shrambe za perilo in prodajalce drv in šote premestili kam drugam in ohranili tako vse dosedanje dohodke. Kot mestni odbornik in kot narodnjak podpira torej govornik predlog obeh odsekov najtopleje in priporoča mestnim svetnikom, da glasujejo v tem zmialu, kajti sramovati bi se morali pred deželo, ki je toliko žrtvovala, da dobi mesto Ljubljansko novo gledališče, ko bi danes ne storili sklepa v tem zmislu. Dobro, dobro!) Odbornik Valentine ič oglasil se je tudi kot ,contrau-govornik, a priznava, da bi gledališče na cesarja Josipovera trgu prav lepo stalo. On se ne strinja s predlogi Gogolovimi, niti s prostori in predlaga, da bi se gledališče sezidalo na prostoru nekdanje Jalenove hiše na Resljevi cesti. Na cesarja ni daleč ni ta prostor, kontingent Odbornik Zitterer: Za novo gledališče ni ga ugodneješega mesta, kakor na cesarja Josipa trgu. VBak človek, s katerim sem še govoril, je istega mnenja in okrajni glavar, ki je mož, ki kaj razume, me je pooblastil sklicevati se nanj. Za šolo pa ta prostor ni, kajti bila bi skoro 6 mesecev v senci in bila bi vlažna. Za gledališče pa je to vse kaj druzega, gledališče pohaja se samo na večer in še takrat samo za par ur. Ko bi se v poštev jemala Kastnerjeva hiša, kdaj bi to bilo? V par letih morda. Ljudje pa že teško čakajo in misliti je tudi na one, ki imajo od gledališča kaj zaslužka in že 2 leti zaman čakajo. Od hranilnice ni ničesar pričakovati. Ko bi bila hotela, bi bila že lahko kaj dala, saj se je že par let pomišljala. Josipa trgu je prostora dovolj, ni blizu jednacegu prostora. Tudi to govori za da bode nova vojašnica dajala znaten gledališču. (Dobro, dobro!) Ko se jo na predlog odbornika Velkovrha vsprejel konec debate, poprime še besedo poročevalec ce.s. svet. M ur ni k ter temeljito zavrne vse protiugovore. Stvar je popolnoma godna in dobro premišljena. V deželnem zboru bilo je jako težko prodreti s tem predlogom, zato bi mesto gledališča niti vredno ne bilo, ko bi se dnnes ustavljalo. O prostoru mej hranilnico in Rudolrinom ni niti govoriti, ker je dežela ta prostor mestu odstopila s pogojem da se zazidati ne sme. Pri Kastnerjevi hiši bi se ne moglo zakriti ozadje, proti kateremu se je tako ostro govorilo. Sicer bi tišti prostor stal 100.000 gold. Kje jih vzeti? Da bi imele sos.dne hiše od gledališča škodo, je prečudno, zakaj bi te škode v »Zvezdi" ne bilo? Ugovor zaradi ognja je tudi jalov, ker vsako gledališče pogori zase itd. Govornik konča mej živahnimi dobroklici. Pri glasovanji odkloni se predlog Gogolov vsprejme pa predlog odsekov z 20 proti 7 glasom. (Proti glasovali so: Gogo'a, T. Zupan, dr. Stare, župnik Rozman, O. Doleuec, I. Tomšič, Valentinčič) in župan Grasselli konstatuje, da je po § 57. zadostno število obč. svetnikov prisotnih Odbornik Hribar vpraša župana, kako je z mestno hranilnico. Zupan odgovori, da so pravila še pri deželnem predsedstvu. Vprašanje zaradi notice v „Obzoru" smo že včeraj omenili, omeniti je še želje odb. Hribarja, da bi se sklicevale seje s krajšim dnevnim redom. Zaradi poznega časa se potem seja sklene, je še 7 točk ostalo nerešenih. daBi Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Osek na Primorskem za tlak in veliki altar v cerkvi 200 gld. — iBto tako je podaril cesar za šolo v Podgorjah na Koroškem 200 gld. — (V državnem zboru) izročil je preteklo sredo poslanec dr. Poklukar prošnjo deželnega zastopa kraujskega za obstanek gimnazije v Kranji. Prošnja izročila se je budgetnemu odseku. — (Poslanci Viljem Pfeifer, Vitezič in dr.) prejeli so od velikošolcev češki.'r za svoje krepko potezanje v brambenem odseku nastopno brzojavno zahvalo: »Slovutni panove! Studentstvo češki, shromaždene dne 25. listopadu v Karoline v Praze, projevoje Vam timto sviij dfk za snahu Vaši odvratiti pohrornu, jež stlhla by studentstvo slovanske ffijetim branneho zakona. — (Deželni zbor Štajerski) sklical se bode v izredno zasedanje, kakor se misli, na 27. dan decembra, da se posvetuje in sklepa o novem deželnem posojilu. — (V novo obrtno šolo v Ljubljani) se ie oglasilo toliko učencev, da vodstvo ne more vseh sprejeti. V oddelek za lesno obrt je upisanih 25 učencev, torej več, nego na jednaki Beljaški šoli, ki je izmej najlepših in največjih v v Avstriji, v vseh štirih letih. Kjer so se drugod ustanavljale take šole, se je navadno v prvem letu oglasilo le 4 do 5 učencev; v Bolcanu na Tirolskem celo samo jeden, v Ljubljani pa 25 učencev in blizu 60 učenk v oddelek za vezenje in šivanje čipek. To je uspeh, kateri kaže, kako potrebna je bila ta šola za Kranjsko. Naj se skoro razširi še na železno in lončarsko obrt! — („Sc h w ar z-g e lbu zopet zaplenjen.) Pod tem imenom na Dunaji izhajajoči list bil vsled reklamacije nemškega veleposlanika princa Reussa zopet zaplenjen zaradi članka „W i r u n d d i e PreuBseu", ki spominjajoč se bitke pri Sadovi sklepa z besedami „Exoriare aliquis nostris ex ossi-bus ultor." — (Zabavni večer Pisateljskega društva) bil je prav živaben, k čemur so pripomagali predsednik večeru g. Anton S ve tek, potem z berili g. Anton Trstenjak in g. Žitnik. Prvi je čital „o pozdravih pri raznih narodih", drugi odlomke iz Maverjevich spominov na Beusta in neko Ribniško burko. Izborni čveterospev pa je razveseljeval mnogoštevilno zbrane društvenike. Prihodnjemu zabavnemu večeru predseduje g. A. Trstenjak. — (Na novi obrtni šoli) so kot učitelji imenovani nastopni gospodje: Josip Vesel, do sedaj asistent na realki, učiteljem za risanje; Ant. Funte k pomožnim učiteljem za jezike in kupčijske predmete, Jan. F lis, spiritual v duh. semenišči učiteljem za krščanski nauk, Ernest Cigo j mojstrom za mizarstvo in Fran Bučar mojstrom za rezbanje in strugarstvo. — (G os p. Jurij Šubic) slavni naš rojak, pripelje se danes zvečer v Ljubljano, kjer ostane nekaj časa. — (Župnikom pri sv. Katarini) imenovan je gosp. Fran Dol i nar, bivši upravitelj v Planini. — (Provizorjem v Dolu) imenovan je tamošnji kaplan g. Rudolf Ra k t e I j. — (Gosp. Blaž Bonča) iz Radovljice na Kranjskem imenovan je začasnim okrajnim živino-zdravnikom na Štajerskem. — (Zavra tn i napad.) G. dr. Aleksandra Globočnika, pristava pri dež. sodišči, sedaj voditelja okrajnega sodišča v Kapli, napal je preteklo nedeljo zvečer na trgu neznan mož in ga z nožem sunil v levo stran. Zimska suknja zadržala je nekoliko sunek, vender je nož prodrl v meso. Rana k sreči ni nevarna. Zločinec je ubežal. Preiskava se je pričela. — (Odlikovanje.) Gospod Miha Logar, uradni sluga pri okrajnem Bodišči v Koranu, dobil je povodom svojega umirovljenja srebrni zaslužni križec — (Lov na Rožniku.) Včeraj so lovci na Rožniku ustrelili l O zajcev in t r i s r n e. Lovci trdijo, da je bilo v gonji 26 srn, ustrelili bi jih bili lahko več, a srn ni bilo dovoljeno streljati. Jeden obstreljen srnjak pribežal je bil do Latermanovega drevoreda, kjer je našel konec. Izvestno nema kmalu katero mesto tacega lovišča tako blizu, kakor baš Ljubljana. — (V 2 0 minutah prekoračil) je sinoči za stavo gosp. B. pot iz gosti Inice pri „ San tel novem Francelnu" na Bregu okolu grada ter se je vrnil točno o dogovorjenem času v gostilnico. Z ozirom na sedanjo slabo pot in razsvetljavo za gradom mora se priznati, da ima dotičnik jako čile in dolge „pedale", pa tudi dober mah. — (Na P t uji) zbolelo jeza nepravimi osep mnogo otrok. Vse šole bo za osem dnij Pariz 29. novembra. Jutri bode dvoboj mej Derouledom in urednikom Reinachom („Republique Francaise".)Povod nedeljski govor Derouledov. Dunaj 30. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja ročno pismo cesarjevo nadvojvodi Ka-rolu Ludoviku, kot pokrovitelju dolenje-avstrij-ske obrtne razstave, ki je v vseh strokah obrti in umetnosti pokazala mogočen napredek in h katere lepemu uspehu je bistveno pripomogel nadvojvoda, kateremu se izreka popolno priznanje. Objavljena je potem dolga vrsta odlikovanj članom razstavnega odseka in razstav-ljalcem. Pred vsemi izreka se Najvišje priznanje Banhansu za posebno zaslužno in uspešno delovanje kot predsednik odsekov. Razne vesti. * (Štrajk.) V Benetkah ustavili so te dni vbi pekovski pomočniki svoje delo. 2000 vojaških pekov poslali so v Benetke. Bati se je izgredov. Cena kruha poskočila je vsled tega za polovico. * (Temeljit odgovor.) Odbor za napravo železne ograjo pri pokopališči prosi bogatega go-spoda za prispevek. Bogatin pa prositelje prav krepko zavrne rekoč: Pri pokopališči ne potrebujemo nikake ograje, kajti taisti, kateri so notri, ne morejo ven, 'in taisti, kateri so zunaj nečejo noter!" — Trnju! zdravilni VMpeh. Vsakeršno trganje po hrbtu In udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moli-ovi m „ Francoskim žganjem 'n soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 4 (31 —Iti) „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (331—276) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. mcami zaprte. — (Slovenska čitalnica v Gorici) pro slavlja v soboto dne 1. decembra t. 1. štirideset-letnico vladanja Nj. Vel. presv. cesarja Frana Josipa I. z veliko besedo. 1. »Na slovo Avstriji" uglasbil A. Forster za peteroglasen mešan zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Ce-arska pesen; poje mešani zbor. 4 »Misli lete"; koncertni komad za 3 citre uglasbil Kalbacher. 5. »Avstrija moja"; uglasbil A. Nedvčd za moški zbor. 6. »Hrepenenje" uglasbil Hauser za citre na lok z glasovirom. 7. „Naše gore" ; uglasbil A. Forster za mešani zbor. 8. nIgralka", vesela igra v jednem dejanji; prosto po Fournier-u poslov. Viktor Eržen. Godi se v Parizu leta 1750. Začetek ob 7*/a uri zvečer. — U8topnina za osebo 50 kr.,za družino 1 gld. Ustop brez vabila ni dovoljen. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. rV it j o i 29. uovembra. Pri Malici: "VVeiss, Stella z Dunaja. — Peroch iz Vidna. — Zinman ti Morave. — Schnobilek iz Trbiža. — Kralovski, L0wy, Schulz, Pollak z Dunaja. — Nardell iz Trsta. — Krištof z Vrhniko. Pri Slonu : Redi iz Gorice. — Kronberger, Abeles z Duuaja. — Fon iz Zagruba. — Aunnuth iz Gradca. Pri MVNtriJttkem cesarji: Gnbrovšek iz Kranja. - Ahafiič iz Tržiča. — Lončar od sv. Ane. — Zeichen iz Sevnice. — Berghauel iz Velenja. — Reich iz Ruhoncza. Goldschmidt iz Szabarija. Pri Južnem kolodvoru: VVanesch iz Gradca. — Tavžel iz Rakitne. — Peteln iz Preserjov. Pri ImvarNkeiin dvoru: Iskra iz Trata. Umrli so v ljiil>U"iil: 28. novembra: Fran Klein, delavčev sin, 4 tedne, Tržaška cesta št. 20, za katarom v č>-evih. 30. novembra: Neža Pribožič, gostija, »58 let, Martinova cesta Št. 13, za os lab ljenjem. V d e ž e 1 n e j bolni ci: 26. novembra: Amalija Šmajd, kuharica, 35 let, za plučuo tuberkulozo. 29. novembra: Helena Jevec, gostačeva žena, 43 let, za rukom. — Anton Perko, delavec, 55 let, za jotiko. Meleorologičiio poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 29. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 730 5 mm. 729 9 mm. 729-2 mm. 5-6° 0 11-4"C 9 8° C sl.sszh. sl.jjzh. si. jz. obl. obl. obl. 3 70 mm. dežja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celovec 29. novembra. Zločinca, ki je napal dr. Globočnika, so že dobili v osobi kmetskega fanta, ki se je hotel maščevati nad svojim tekmecem, a se je bil zmotil v osebi. Bukurešt 29. novembra. Govori se, da bode kraljica Natalija v kratkem izdala vso svojo korespondencijo s kraljem Milanom. Kraljica odpotovala je v Jalto. Bukurešt 29. novembra. Na kraljevem gradu v Sinaji pogoreli so hlevi. Sumi se, da je bilo zažgano. Srodnja temperatura 89°, za 71° nad normalom. XD-a.2^.stjsls:a, borza dne" 30 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8195 — gld. 8P85 Srebrna renta.....„ 8255 — „ 8255 Zlata renta...... » 109-65 — „ 10965 6 , marčna renta .... , 97-75 — „ 97-65 Akcije narodne banke. , . „ 878'— — » 87.V— Kreditne akcije..... , 30420 — „ 303-70 London........ „ 121-65 — „ 121-80 Srebro........—'— — » —*— Napol.......... 9-65 — , 966 C. kr. cekini.....B 5-7« — „ 5-76 NemSke marke..... , 59-67«/, — . 59-72«/, 4% državne sreike iz 1. 1864 260 gld. 134 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 176 ., — Ogerska zlata renta 4°/0...... 100 <«>gerska papirna renta 5°/„ . ... 92 5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . 123 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....100 gld. 183 Kadolfove srečke..... 10 ., 20 \kcije anglo-avstr. banke . 120 ,, 112 Trammway-društ. velj. 17(t gld. a v. — 70 05 75 50 70 25 f Zahvala. Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so povodom bolezni in o smrti naše presrčno ljubljene hčere, oziroma sestre, gospo -dičiue GORGONI JE skazalt nam na srčen način sočuvstvo svoje, ter vsemu p. n. občinstvu, ki je nepozahljivo pokoj-nico spremilo do hladne gomile, osobito gg. pevcem Litijskim za ganljiv« uagrobuico, kakor tudi darovateljem krasnih vencev, se tem potom od-kritosrčuo in najiskrenejo zahvalujemo. Na Savi, dne 28. novembra 1888. (824) Rodbina F. Berdajs-ova. vlO- 46) GLAVNO SKLADIŠTE- MATTO —«---najčistije lužne KISELINE poznate kas najiiuljo okrepljujuće piće, I ka« izkušan liak proti trajnom kašlju plucevlne I leludca bolesti flrkljana I proti mčln.rnlm kataru, III V li K M ATT ONI J A f Karlovi vari i Widn. Uradnik, ki ima precej prostega časa, dobil hi rad kuko pišu ni i delo. — Ponudbe upravništvu „Slovenskega Naroda" pod šifro: „1 radnik". (816—2. je jedini siovenski, aosvodatski i^t s podovatfrli. „^iinetovatec" izvaja dvakrat na mesec na ceii poft. „cKmctovafcc" prinaša poljedelske, živuiarskc, xnnar-ske in dmae članke, aospodaz-ske novice tet- daje naročnikom svojim dovte aodpod&tAnc svete. „eKmetovalec" stoj i na ieto 2 afd., z>a aa. nčiteije in knjižnice ljudski \\ šot pa te 1 a {d. €)ta-ročniki, k\ vstopijo med fetom, dove vse i&išie šte\->ilkc i'istćcja M ETO VALE C. UutriTU (Mtndint! 11: ■ [rt* .Vrtov*. ^rezz i rt rirs.TJišt^aitTa je list s podovami, kX pri na ša sadjarske in oplolv vrtnarske članke. „^Ortnar" i&fiaja dvakrat na mesec. ,,^Vrtnarja" dove naročniki „dimetova (ca" z>aston j. Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. decembra 1888. Z I j ji v Trst. Postaj e Jaderni vlak [ Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Dunaj.......Odhod Miirzzuschlag..... „ Gradec....... Maribor...... . Celje........ L»ski Trg...... Rimske toplice .... „ Zidani Most..... Hrastnik...... Trbovlje . ■ . . Zagorje....... n Sava......., Litija........ )? Kresnice....... Laze........ Zalog........ \t «*» II/> orijentalsko lepotilno sredstvo, ki I j m 11 U" H"»rt,^ uiii-.-jji nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lase cena 86 kr. NI sleparija! ~W (661—d) Hiša na prodaj. Hiša z jednim nadstropjem, pripravna za gostilno ali prodajalnieo, poleg nove vojašnico v Kravji dolini v Ljubljani, je pod ugodnimi | Ogojl na prodaj. — Natančneje Vove upravništvo BSlov. Naroda*. (812—3) Vinska dražba pri Veliki Nedelji. V sredo dne 5. decembra in ako bode potrebno tudi v četrtek dne 6. decembra t. I. se bode po dražbi prodajalo okoli 470 hektolitrov pozno branega grajskega in cerkvenega letošnjega in 150 hektolitrov lanskega vina v grajskih kletih pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem, deloma s posodo, deloma brez posode. Dražba se začne po pribodu osobnega vlaka, to je po II- uri dopoludne. Oskrbništvo graščine Velikonedeljske, dne 9. novembra 1888. (709—3) A.nton Jesiti, oskrbnik. Izdajatelj in udgovorui urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne ^695