Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. f administraciji prejemau veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt lete 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravuištvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. SsJtev. SO. V Ljubljani, v ponedeljek 8. februvarija 1886. Letnilc XI V. Državni zbor. Z Dunaja, 6. februvarija. Komedija nemškega in nemško-avstr. kluba. Ko sem oni dan poročal o predpustni burki nemškega kluba, omenjal sem, da utegne to brezumno ravnanje razrušiti manjšino državnega zbora. Na videz se je to tudi res zgodilo; v nemško-avstrijskem klubu so se zmernejši možje, zlasti zastopniki velikega posestva, prestrašili, ko so videli, kam prav za prav merijo njihovi kolovodje, ter so odločno zahtevali, da mora nemško-avstrijski klub pretrgati vso zvezo z nemškim klubom in ostro grajati njih protiavstrijsko demonštracijo, ker bi bili sicer prisiljeni iz nemško-avstrijskega kluba izstopiti. To se je res tudi zgodilo in je nemško-avstrijski klub v posebni resoluciji obsodil ravnanje svojega nemškega dvojčka pridržavši si konečno razsodbo o tem, bo li sploh še mogel občevati ž njim ali ne. Nemškemu klubu to seveda ni bilo prav in Kuotzevci so prav osorno odgovorili, da vedo, kaj delajo, in da zveva z avstrijskim klubom nikakor ni segala tako daleč, da bi ne smeli storiti nobenega samostalnega sklepa. Nemški in avstrijski klub sta se toraj do dobrega razprla med seboj, vendar pa se mi dozdeva, da je ta razprtija le navidezna in da se bodo gospodje kmalo zopet zlizali med seboj. To nekako že zdaj potrjujejo njih listi. „N. fr. Pr.", ki je kaj hudo grajala nemški klub, je svoje mnenje že nekoliko zasukala, in „Deutsche Ztg.", ki je zagovarjala bedarijo nemškega kluba, zdaj tudi drugače piska in pravi, da v isti ni ni bilo med obema kluboma nobenega razdvoja in da bodeta tudi v prihodnje zedinjeno nasprotovala sedanji vladi. Dosledna liberalna gospoda nikdar ni bila, in tako bode tudi najnovejši prepir med nemškim in avstrijskim klnbom ostal brez pomenljivih posledic za sedanje politične razmere. Kar se je vršilo, je bilo le nekaka komedija, s ktero so hoteli pošteno ljudstvo slepiti. Najprej so na gledališni oder sto- pili Knotzevci in slavo prepevali Bismarku; za njimi so prišli igralci nemško-avstrijskega kluba in se jim zagrozili, da ne gre v Avstriji hozano prepevati pruskemu ministru; ko je pa po dovršeni komediji zagrinjalo palo, gledavci, ki so blizo odra in zamo-rejo nekoliko pokukati na drugo stran zagrinjala, kaj lahko vidijo, kako se igralci prej tolikanj so-vražuih in nasprotnih strank na tihem med seboj objemajo in posmehujejo priprostim ljudem, ki so komedijo imeli za resnico. Toda mislim, da je število takih dobrovoljnih lahkovernežev jako majhno. Schonerer pa liberalno časnikarstvo. V zadnji seji državnega zbora 4. t. m., je za Kindermannom govoril še poslanec Ve t ter in vte-meljeval predlog, da naj bi se postava o živinski kugi premenila v tem smislu, da bi se smela zdrava goveja živina iz zavarovanih hlevov in krajev v mesnico s potrebno previdnostjo goniti, in ravno tako meso zarad sumljivosti ubitih goved, kadar se ohladi, prodajati in prenašati drugam. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku v pretres. Preden je predsednik sejo sklenil, izročil je poslanec Schonerer s svojima tovarišema Fieglnom in Turkom pet samostalnih predlogov, kterih eni imajo zdravo jedro in bi jako koristili nravnosti in sramož-ljivosti. Prvi predlog zadeva poročila javnih za-stopov in tirja, da noben list ne bi smel o sejah prinašatih drugačnih poročil, kakor stenografični zapisnik ali pa posnetek, ki bi ga iz stenografičnega zapisnika uradno sostavil nalašč za to nastavljeni uradnik. Nikakor pa noben list ne bi smel temu poročilu napravljati uvoda ali dostavljati kake opazke, pač pa sme na drugem kraju pretresati seje. Drugi predlog zahteva, da naj bi se ravno tako tudi poročila o sodnijskih obravnavah steno-grafirala in uradno objavljala; iz obravnav pa, ki so zarad spodtakljivih ali sploh kočljivih reči tajne, bi se ne smelo v listih nič druzega objaviti, kakor ime zatožencevo in izid sodbe. Tretji predlog tirja, da bi smel vsakdo pred sodnijo od listov, ki so kaj neresničnega pisali, zahtevati popravek, in da mora najmanjša kazen biti 50 gold. ali pet dni zapora. Ta kazen se ne sme pregledati, pač pa zmanjšati, ako vrednik dokaže, da je nevedoraa prišla v list. V četrtem predlogu Schonerer priporoča, da se ne smejo tiskati in razširjati pripovedke, poročila, podobe itd., ki žalijo sramožljivost in pospešujejo nenravnost, in v petem predlogu zahteva, da naj inserate v listih država prevzame v svoje oskrbovanje. Prvi predlog našel je komaj zadostno podporo, k«r se je mnogim zdelo, da sega malo predaleč, pač pa so druge predloge podpirali skoraj vsi poslanci ali vsaj večinoma, ker si nikdo ni hotel nakopati očitanja, kakor da bi mu bila nepoštena in nesramna poročila listov ali spodtakljiva in spolzka naznanila po volji. Schonerer je hotel s temi predlogi liberalne Dunajske liste menda prisiliti, da bi vendar le govorili in pisali o njem. Ko je namreč lani hudo prijemal židovske časnikarje, zarotili so se nad njim s tem se maščevati, da od tistihmal o njem in njegovem početju noben židovski list več ne črhne. Tudi gori omenjenih predlogov niso z besedico omenjali, ampak vse zamolčali; samo „Vaterland" iti „AViener allg. Ztg." sta jih objavila od besede do besede, „Deutsche Zeitung" pa je naznanjala, da je Schonerer stavil več predlogov. V eni prihodnjih sej pridejo ti nasveti na vrsto, da jih bo Schonerer vtemeljeval, potem pa jih bode v pretres vzel kak odsek. Nekeri izmed njih bi bili prav potrebni, da se sprejmo vsaj z nekterimi premembami; ker tako, kakor jih predlaga Schonerer, pač ne bodo obveljali, in se bode zlasti spremenila od njega nastavljena kazen, ki naj bi bila večidel od 100 do 1000 gld.; pa tudi to mu je še premalo, ker razun tega še nasvetuje, da mora izdavanje kakega lista prenehati, ako se v eni ali drugi gori omenjeni zadevi večkrat pregreši. LISTEK. Nikolaj Jurišič, kranjski dež. glavar (1538—1544) in glasovit junak. Spisal I. S tek lasa. (Dalje.) Ko se je Jurišič ločil od sultana v Carigradu, je težko pomislil, da se bode s silnim čarom že prihodnje leto strnil na bojišču ter slavo turškega orožja tako odlično potamnil, a sebe pa proslavil za vse čase. Soliman, ki je bil na glasu ne samo zarad ogromnih in srečnih vojsk po različnih straneh sveta na iztoku in zapadu, nego tudi zarad svoje modrosti in velikodušnosti vladarske, vzoholil se je tako vsled želje za nadvlado, da je počel snovati, kako da bode on sam cesar na zemlji, kakor je tudi samo en Bog na nebu. Ko je pokončal Ogersko, zavzel prestolni Budim in namestil za kralja ogerskega svojega var-vanca Ivana Zapoljskega, mislil je o tem, da zatre Habsburžana cesarja Karola V. in brata mu Ferdinanda za osveto, ker sta se vmešala v poslove kraljevine Ogerske in Hrvatske. Samo Karol V., strah in trepet Francozom in protestantom, ki so ga ob- dolžili, da hrepeni po gospodstvu celega sveta, samo Karol, ker je bil kronan in kot cesar rimski dal kronati tudi ravnokar svojega brata Ferdinanda za rimskega kralja, je bil v očeh ponosnega Solimana, ki je sam sebe imenoval šaha nad šahi, velikega padišaha, jedinega cara in gospodarja sveta, jedini vrsten tekmec, ki je bil še vreden, da se ž njim poskusi na bojnem polju. Toraj na Karola V. in na Nemško je sklenil vzdigniti se sedaj sultan Soliman, da opere sramoto, ki ga je bila zadela 1. 1529 pred Dunajem. V Carigradu so se delalo velikanske priprave za to vojsko. Kakošeu strah je imela Evropa pred silnim Turkom, kaže v Rimu na svitlo izšla knjižica, ki našteva posamezna turška krdela, čete, trume in slednjič pretirano in prenapeto pride do tega, da bode nad milijon Osmalinov kakor potop poplavilo krščanske dežele. Toliko jih sicer ni bilo teh Turkov, ko se je spomladi 1. 1532 vzdignil iz Carigrada, vendar pa je sultanova vojska štela do 200.000 vojakov; 16.000 iz Romanije, 30.000 iz Anatolije, 12.000 ljutih janičarjev in 12.000 izbranih konjikov, a vrh tega še 60.000 požigalcev iu 300 topov. Prt tej vojski je spremljeval sultana tudi njegov ljubimec veliki vezir Ibrahim. Koderkoli je Soliman s svojo vojsko hodil, kazalo so je jasno veličanstvo mogoč- nega vladarja; poslanci raznih vladarjev in podložnih despotov so dohajali ter se ponižno klanjali velikemu padišahu, podarivši mu poprej obilne iu dragocene darove. Tudi kralj Ferdinand bi se bil najrajše na mirni način pogodil s Solimanom, čeravno se je skrbno za to vojsko pripravljal. Poslal je toraj zopet do sultana poslanstvo z nalogom, da se pobota ž njim vsaj za primirje enega leta. V Nišu sta poljubila roke sultanove Ferdinandova poslanca grof Nogarola Lenart in naš rojak Jožef pl. Lamberg. Sultan ju sicer bogato obdari, ali no dobita povoljnega odgovora. V Belemgradu se pridruži vojski še 15.000 Tatarov, a k Oseku pripelje bosenski vezir Hozrev beg še 100.000 vojske. Ker je sultan s to ogromno vojsko proti Mo-haču udaril, mislil je vsak, da se bode potem obrnil proti Budimu in na potu nadvladal Ostrogon, ki ga je že obsedala Zapoljeva vojska, ali iznenada se turška sila obrne proti Stolnemu Belgradu, poplavi levo stran Donave, koder za poprejšnjih vojsk Turci niso harali in plenili, ter osvoje zaporedoma mnoga čvrsta mesta: Šikloš, Breznico, Bobovac, Rum iu Subotišče. Ali sultan je hotel cesarja v srcu Nemčije pohoditi, vendar pa ni prodrl do njega. Trdnjava Kiseg (Gflns, v Železni županiji s 7000 prebivalcev) na rečici istega imena, ki se izliva v Politični pregled. V Ljubljani, 8. februvarija. • ♦ = Notranje dežele. Zanimivo je vprašanje, kdo bo bodoči Tržaški župan. Kakor znano, je sedanji mestni odbor tako rudeč, tako irredentovsk, da tak že zdavnej ni bil. 87 poslancev prisega na evangelij „Progressov", ki je pa prav tisti, na kterega „irre-deuta" sama veruje in vsi ti možje imajo absolutno večino za-se, kar bodo sami sklenili, to bode veljalo, ne da bi se kaj prida brigali, ali bo to drugim poslancem, kterim še avstrijska kri po žilah teče, všeč, ali ne; bode li to mestu in okolici na korist ali v škodo. Ukrepi zlagali se bodo z avstrijskim domoljubjem toliko, kolikor se ravno omenjena klika briga za avstrijsko domoljubje, tolikor namreč, da mu toplo zaušnico založi, kjer in kadarkoli zamore. Pri takih okoliščinah je prav mogoče, da se bode dr. Baz zoni zopet vsedel na županovo mesto, kajti mogočnega pripomočka ima mož v Trstu v osebi barona Pretisa. Slovani, kakor tudi dobri Avstrijci se ga ne bodo ravno preveč veselili in tudi vzroka nimajo za to prav nobenega; toda kaj Slovani, kaj Avstrija, kdo se le v Trstu za te briga! Dobro je le še to za nas, da ukrepi lahonov Tržaških ne dosegajo še Dunaja, kjer imajo vendar le še poslednjo in odločilno besedo. Nadjamo se, da so se jim tu že toliko oči odprle, da bodo vedeli, pri čem da so ob Adriji. Volilci notranjega mesta na Dunaji razgovarjajo se o postopanji dr. Weitlofa, in sklenili so enoglasno naslednjo resolucijo: »Zbrani volilci notranjega mesta Dunajskega izrekajo, da se izjava nemškega kluba, s ktero se čestita knezu Bismarku zarad njegovega govora v državnem zboru pri debati o Poljakih, ne strinja z dolžnosti nemškega avstrijskega državljana. Izrazujejo svojo nejevoljo nad tem, da poslanci, ktere je volilo avstrijsko ljudstvo, tako zlorabijo zaupanje svojih volivcev, da so provzročili to izjavo, ki dela nečast in sramoto vsakemu avstrijskemu poslancu. Zlasti pa obžalujejo, da je zastopnik Dunajskega mesta v družbi z ljudmi, ki so po svojem vedenji pokazali, da nimajo nikacega domovinskega čutstva, ki še celo žrtvujejo solidarnost nemških koristi, ktero so tolikrat povdar-jali svojemu fanatičnemu prizadevanju." To resolucijo bodo dali poslancu Weitlofu in nemškemu klubu. (Kaj se ve, ali jo bode dr. Weitlof dejal v zlat okvir?) Poslednje veče zapreke, ki so bile še v razpravah o bodoči pogodbi med Avstrijo in Ogersko, odpravile so se večinoma na poslednji ministerski konferenci, kteri je bil cesar predsednik. Vdeležili so se je ministri grof Taaffe, dr. Duna-jevski, Kol. Tisza, grof Szapary, grof Szechenyi in državni tajnik Matlekovič. Kar je bilo še nejasnega in nedoločnega, dognalo se je popolnoma in le nektere malenkosti so pustili za poznejše prilike, ki se bodo med nami in Madjari po pismenem potu rešile. Med temi ste posebno še dve točki, ki se niste še dognali, spomina vredni. Carina na petrolej je prva in ta bode zanimala izvestno celo državo; bankni štatut in njegova sprememba pa druga. Za to se bodo le bolj tisti krogi brigali, ki imajo z denarjem in njegovo barantijo opraviti. Za reveže je carina na petrolej veliko veče važnosti in' če bi njih glas kaj veljal, bi ta pridelek pri uvozu v Avstrijo ne smel prav nobene carine plačevati. Naj nam prihaja petrolej iz Amerike ali iz Ruskega, carine bi ne smel v vsakem slučaji nobene imeti, kajti ta carina reveža najbolj žuli. Naj se tudi morda ugovaija, da se s tem domačemu petroleju vrednost povišuje, to»nikakor ni mero-dajno. Gališki petrolej*, če je kaj »reden, in če je njegovo podjetje v poštenih rokah, bode konkurenco prav lahko vzdržal, ker je vendar zdatneje bliže memo ameriškega in ruskega. Naj mu le železnica primerno voznino napravi, pa bodo vse dobro in no bo treba nobene carine, petrolej bode pa ceneje, kakor .je! Budgetna debata v dotižuem odseku državnega zbora se je pričela že minuli teden in prvi budgetni nastavki, dotikajoči se „najvišjega cesarskega dvora", »kabinetne pisarne" in »državnega sodišča", sprejeli so se brez ugovora. Ko je bil pa za temi na vrsti »državni zbor", vnela se je bila jako živahna razprava, ali bi ne bilo dobro, če bi se letos veče svote v ta nastavek postavile, kakor so le-te ondi obče navadne, ker se je nadjati, da bode letošnji državni zbor več časa trajal, nego so se poslancem dijete določile. Vlada je namreč dovolila poslancem petmesečne dijete, nadjati se je pa, da bode državni zbor tudi še poleti seje imel. Določile in sprejele so se za sedaj dijete, kakor so nastavljene, namreč za pet mesecev, če bo treba, se bodo dijete za daljne seje podaljšale z dopolnilnim kreditom pozneje. Vnanje države. Knez Nikolaj črnogorski ima jako zdrave oči, kar nam njegov pogled v grške homatije spri-čuje. On pravi, da se mu ne zdi verjetno, da bi bil Gladstonov nastop Grke do tolikošnje upornosti navzlic sklepom združene Evrope pritiral, pač pa je to storila njihova trmoglavnost. Mučen mora biti položaj grške kraljevine, v kterem ne ve ali bi se vendar vklonila zahtevam velesil, ali pa naj bi še dalje ropotala z mečem. Po najnovejših telegramih se je za nadaljevanje ropota odločila, kajti vojake še vedno v Tesaliji nakopičuje in tudi na morji je na boj pripravljena, če tudi le bolj tihotapski preži na sovražnika ter je skrita v varnem zavetji Ohalciške luke. Mučen pa je na vsak način sedanji njeni položaj, kajti, če vboga, kar ji vsa Evropa svetuje, nima od vsega dosedanjega hrupa in trušča (tudi velikih stroškov) prav nikake koristi, pač pa bode njen budget za več let imel priklado za vojne stroške, ktere je v minulem letu iz preširnosti venkaj zmetala. Poleg te materijalne zgube zadela jo bode pa tudi še nravna zguba na veljavi, ker se je pred celim svetom tako neumrljivo osmešila, kakor so po svojih delih njeni predniki v sivi starodavnosti neumrljivi postali. Ce se pa ne poda, mora se sedanje ministerstvo odpovedati ; tuje brodovje zasedlo bode njihove luke, ktero bo prvo priložnost porabilo, da vniči helensko vojno brodovje. Položaj grške kraljevine je v resnici pomilovanja vreden, trmoglavnosti njene pa ne more nihče odobravati. Bolgari po turških pokrajinah bivajoči zbirajo novce, s kterimi hočejo kupiti častno sablo hrabremu knezu Aleksandru. Izročili jo mu bodo Iz-točno-Rumeljici. Ce je bila kedaj kaka odlika na svojem mestu, je ta-le izvestno. Knez Aleksander odlikoval bode vse tiste hrabre vojake svoje, ki so mu tako požrtovalno pomagali k sijajnim zmagam od Slivnice do Pirota, s svetinjami, s pohvalo in povišanjem. Kdo pa naj bi odičil najbrabrejega med hrabrimi? Le knez je bil, ki je v resnici povsod zmago določeval s svojo modro previdnostjo in osobno hrabrostjo! To je menda vrli bolgarski narod tudi sprevidel in je sklenil sam to častno nalogo prevzeti. Jeli so zbirati novce za častno sablo, s ktero mislijo kneza odičiti za dokazano hrabrost in dognano združenje. Najnovejši volilni oklic Gladstonov glasi se zarad Irske tako-le: Najprej se imajo vravnati socijalne razmere ua Irskem, potom pa rešiti vpra« šanje zarad zemljišč, in potem naji ministerski sovet: Gladstoae, Spenser in Trevelyan, premislijo, koliko naj bi se avtonomne vlade dalo Ircem. — Bodo pa li Irci in njih vodja Parnell zadovoljni s tem? Imenovanje Gladstonavo za prvega ministra na Angleškem menda po eelem svetu ni nikjer huje osupnilo in bolj občutljivo dregnilo v sršenov meh, kakor na Nemškem. Naravnost tega Nemci sicer ne priznavajo, ker so preveč politični za take izjave, pač pa se to lahko bere v razpravi, v kteri obravnavajo grško vprašanje. V grškem vprašanji jih je pred vsem izneuadila Gladstonova nakana, da namerava grškega kralja predlagati za dednega guvernerja Kandije, s čemur se misli Grkom v srce vsesti. Naj je že ta vest resnična ali ne, toliko se vendar le iz nje razvidi, da Gladstone ni teh misli kakor druge države, da bi se namreč Grkom za ropot z orožjem prav nič ne dalo. Angleška bi toraj v tem oziru velesilam nasprotovala, kar bi začete korake za napravo miru ua Balkanu le oviralo namesto pospeševalo; kajti Grki tako dolgo ne bodo hotli orožja odložiti, dokler bodo pri Angležih le količkaj vgodne sape za svoje brodovje čutili. Angleška bode pod Gladstonovim načelništvom toliko lahko nagajala, da celo združeno brodovje velesil ne bo nobenega pravega vpliva imelo v grškem vodovji, če angleških parobrodov ne bo vmes, ali pa če bi se taisti morda celo na nasprotno stran postavili. Gladstonov korak v ministerstvo raztrl bo takoj vse, kar so velesile do sedaj s težavo skrpale in neznosni položaj na Balkanu trajal bo še vedno dalje. Vojna furija bode iz novega divjala po opustošenih pokrajinah Balkanskih. Iz Afrike se nam poroča, da Osman Digrna še živi in hoče Italijane v Massan-i napasti, tako mu je ukazal Nalif, naslednik Mahdijev, rekoč: Ako še dolgo čakam, bodo kristjanje posedli ves vzhodni Sudan. Suakim imajo Angleži, Massan-o Italijani. Le-ta že sedaj razpolaga z deželami ob Nilu. Ti pa Osman pojdeš proti Massan-i in bodeš od tam prognal kristjane. Lansko leto smo pisali, da v kitajski mornarici posebno veliko Nemcev služi, kteri so zlasti pri pomorskem topništvu prva mesta zavzemali. Sedaj so tisti Nemci Kitajcem že presedati jeli in druzega za drugim iz službe odpuščajo, ne da bi se za natančen vzrok vedelo, kako in kaj. Veliko je bilo število tistih Nemcev, ki so se pod admiralom Sebelinom v poslednji francosko - kitajski vojski proti Francozom borili, če tudi niso ničesa opravili. Blizo 100 druzih nemških častnikov imelo je druge službe na Kitajskem. Sedaj imajo pa Kitajci teh in onih zadosti in so jih jeli domu v Bis-markijo pošiljati. Prej ko ne so se tukaj Angleži nekoliko vmes vtikali, kajti, preden se je kitajsko brodovje Li Hung Changs nemškemu admiralu Sebelinu in nemškim častnikom izročilo, zapovedoval je ondi angleški častnik kapitan Len g, kije takoj odstopil, kakor hitro so se Francozje in Kitajci zgrabili. Nemci so bili proti Francozom takoj pripravljeni in so tudi takoj vstopili. Kakor se čuje, so to menda že prve priprave Angležev, ki so se jeli v osrednji Aziji na vse strani razprostirati, nasproti Francozom in Rusom, s kterimi se jim bo morda danes ali jutri tudi na morji treba sprijeti. Izvirni dopisi. Iz Braslovč v Savinjski dolini, 7. februvarja. Preteklo nedeljo, 31. januvarja, bil je v Braslovčah pri „BIažetu" pogovor o ustanovitvi podružnice sv. Rabo, majhina sicer in neizdatna glede obširnosti, močna in velika po junaških mišicah, ki so jo branile, ustavila je visoko leteče namene in naklepe mogočnega sultana. 9. avgusta I. 1532 je razpel šotorje pred Ki-segom Ibrahim, a tri dni kasneje je prispel semkaj Soliman, ne sluteč niti iz daleč v svojem razkošju in vsegamogočriosti, da bode tukaj skusil, da je tudi njegovo orožje preveč slabo, nadvladati tudi le četico hrabrih ljudi, kadar se odločijo na čvrsto obrambo, a kam že da premaga ves svet. V Kisegu je bil toraj zapovednik in kapetan mesta naš junak Nikolaj Jurišič. Bila je prava sreča za krščanstvo, da je kralj Ferdinand dal tako vrednemu in skuše-nemu možu obrambo Kisega, s kojim bi se bilo drugač bržkone ravno tako zgodilo, kakor se je z mnogimi drugimi večimi iu jačimi mesti, ki so jih Turki v tej vojski lahko pridobili. Vrh tega pa tudi Ferdinand ni bil še za vojsko dovoljno pripravljen, kajti on je začel še le zbirati čete v pomoč od nemških knezov, iz Španije in Italije. Po Karpatih pa so se preganjali protivniki Ferdinandovi in Za-poljevci ter nadlegovali celo zemljo z vojaško okrutnostjo in ropanjem, toraj se iz same Ogerske ni bilo Dadjati nobene koristne podpore. Kralj je moral želeti, da se Turek na vsak način zastavi, dokler on svojih sil ne izbere. To težko nalosro na je rešil 7. obrambo Kisega Hrvat Jurišič Nikolaj s sijajnim vspehom. Po narodni pesmi si sultan ne more trdnjave osvojiti, nego zgubi silno vojsko, kajti Kiseg brani Nikolaj Jurišič, rekoč: Af ga čare osvojit' ne može: Več izgubi silnu vojsku svojo: Jer ga brani senjski kapitane Po imenu Jurišič Nikola. Kiseg je v starem času obdajal nasip s štirimi stolpi. Vse to pa je bilo po starinsko obzidano, v prav slabem stanju in skoraj da ne podrto. Razun tega pa je stal na zapadni strani trdnjavski stolp, osnovan kot štiriogelnik ter vse na okoli vtrjeno. Pa čeravno je bilo mesto tako slabo vtrjeno, vendar ni zbal se njegov hrabri in umni zapovednik, nego odloči Kiseg braniti do poslednje kaplje krvi. »Pod-stopil sem se — piše Jurišič kralju Ferdinandu, da branim to slabo trdnjavico pred silnim sovražnikom, ne da bi bil mislil, da jo bodem rešil, nego samo da nekoliko časa sovražnika zadržujem, dokler se krščanski vladarji bolje pripravijo, zatoraj sem se podal v največo nevarnost za-se in za svoje ljudi." Poprosi kralja tudi za hitro pomoč, da se zamore vspešneje braniti v trdnjavi, ktero je med tem prav skrbno popravljal, kolikor se je le dalo; nasip in branike učvrsti, a podgradje popali. Ko je bilo tako vsaj za prvi trenutek vse popravljeno, razobesi Ju- rišič zastave ter da turški vojski znamenje s trobentami in bobni, da se mora za mesto poprej boriti, nego si ga hoče pridobiti. Vojakov, ki bi bili služili za plačo, ni bilo v Kisegu, a Nemca prav nobenega, nego Jurišič spravi na noge prebivalce v trdnjavi in iz bližnjih vasi, naseljeni s samimi Hrvati, ki so trumoma v mesto pribežali, ter izbere od njih četo nekako do 1000 vojakov, a vrh tega prevzame na svoj strošek 28 dobrih konjikov in deset oklepnikov. Kako se je trdnjava branila proti Turkom, znamo iz dveh pisem, ki ju je bil Jurišič odpravil kralju Ferdinandu. Bila .je sicer mala četa, ki je morala Kiseg braniti, ali ker je bila hrabra in navdušena za sveto borbo proti sovražniku krščanstva, vredila je mnogo pod tako priljubljenim vojvodo, kojega niso vojaki in mestjani od privrženosti drugač imenovali nego po krstnem hrvatskem imenu Nikoliča, kar nam tudi Valvazor zatrjuje. Poprej nego se je borba začela, zbral je Jurišič svoje vojake in mestjane okoli sebe, da jih z govorom ohrabri. Slavni vojvoda opozori zbrane, da je silna turška vojska pred mestom, celo sultan Soliman sam, ki mu je sporočil, da naj mu mesto preda ter reče: „Jaz, ki sem bil vedno veren kraljev služabuik in dober kristjan, tega storiti ne morem, dokler mi je živa glava na vratu, ampak sem se odločil braniti Cirila in Metoda. Sklenilo se je, da se podružnica ustanovi in dotična prošnja na slavno ministerstvo odpošlje, kar se je hitro drugi dan zgodilo. Udov oglasilo se je nad 70, med temi 8 ustanovnikov in sicer gg.: Radoslav Bohinc, dekan; Radoslav Hri-bernik, kaplan, Anton Vovšek, usnjar; A. Plaskan, trgovec; gdč. Ana Cene, zasebnica, vsi iz Braslovča; nadalje Josip Lipold, veleposestnik ; Anton Goričar, c. kr. poštar v Mozirju, in Ivan Gabršek, okrajni tajnik na Vranskem. Gosp. Ivan Prislan, posestnik iz Braslovč, daroval je novemu društvu prav lepo podobo sv. Cirila in Metoda. V osnovalni odbor bili so voljeni sledeči gg.: Radoslav Bohinc za predsednika; Josip Lipold kot namestnik predsednikov; za tajnika Radoslav Hribernik, Franjo Rojnik njegov namestnik; Ivan Vrankovič je blagajnik in Franjo Prislan njegov namestnik. Tako se je vendar spol-nilo, kar se je več časa želelo, da bodemo imeli podružnico sv. Cirila in Metoda v Braslovčah. Vivat, crescat et floreat! Iz Štajarskega, 4. februvarja. Veliko veliko se je čitalo in pisalo preteklo leto o razstavah, ki so jih marsikje poljedelci in drugi napravili. Mogoče, da takšne naprave marsikje dosti koristijo, kajti vzbujajo zanimanje in veselje še k veči marljivosti; bodisi pri živino- in sadjoreji, poljedelstvu in vrtnarstvu, vendar se mora z žalostjo opazovati, kako gine čedalje bolj v naši, nekdaj sloveči zeleni Stajarski poljedelec, obrtnik in trgovec. Leto za letom postaja slabeje, kakor da bi bila vsegamogočna roka nebeškega očeta prikrajšana, ali se je Stvarnik popolno razsrdil nad revnim človeštvom! Kaj vse bo neki prineslo leto 1886, kterega se že tako vse boji. Upajmo, da bodo bojazni prazna strašila. Upanje, se ve, je prva podpora, da človek še prenaša težave in bridkosti. A pri vsem tem se bojimo, da se nam jako dobro ne bode godilo. V sredi zime smo še, a kašte so že prazne in tudi za živino se začenja primanjkanje klaje. Res je uboštvo med ljudstvom že tolikošno, da skoraj 80 do 90 odstotkov ljudi že sedaj premišljava, kaj se bo dejalo jutri v lonec, kje se bo dobila potrebna roba za obleko. Pohorjanci so veljali svoje dni za dosti premožne ljudi, ki niso se strašili slabih letin. Ako-ravno doma žita niso premnogo pridelali; pa so imeli gozde, nažagali so desk in jih prodali njim — ki takšnih reči niso pridelovali, pač pa imeli na razpolago dosti zrnja, vina in dr.; mislim namreč doli v Hrvatsko, Ogersko in še dalje. Da so ljudje za-vživali darove božje dostikrat brezmerno, da je potem marsikdo kje na hladnem se prespal, je pač res; toda stradanje je bilo še celo beračem kaj neznana reč. Od zadolževanja posestev ni nikdo nič vedil — bi tudi vedeti ne bil hotel. Oj, oj, kako se je to pač spremenilo! Koliko pomanjkanja trpijo tu in tam, ve le tisti, kteri med ljudstvom živi. Kako zadolžena so posestva, ve le davkarija in knjigovodstvo zemljiščnih knjig. Res britko je; rodoljub se čudi, kam smo prišli, ter žalostno premišljuje, kaj bode konečno iz vsega tega? Bote znabiti rekli: To so le sanjarije, vse je le pre-tiranje! Prav, ko bi res bilo, ali žalibog, da je gola mesto do poslednje kaplje krvi. Ilajdmo, da se borimo za življenje in naš obstanek, za vero in kralja! Zmaga ali sužnost, to nas čaka; mi se nadjamo, da bomo zmagali. Z vašo hrabrostjo in vztrajnostjo bode se vse z milim Bogom dobro zvršilo. Toraj junaško srce in zaupanje v Boga! Zaupate li v Boga?" Vsi se oglasijo enoglasno: »Zaupamo!" „Toraj v imenu Božjemu"! In tako vsi okrepčani v med-sobni ljubezni bili so pripravni lotiti se obrambe ter za sveto stvar dati tudi svoje življenje. Dokler se je Jurišič tako pripravljal na boj ter mestjane hrabil, začeli so že Turki streljati na mesto z bližnjih vinskih goric ali na vso srečo obleganih le z drobnimi kroglami, ker niso imeli s seboj velikih topov. Vsled tridnevnega neprenehanega streljanja, zarad kojega je bilo površje nasipa porušeno, začeli so Turki 13. avg. naskakovati mesto in pod-kope delati. Ali tudi Kisečani so kopali pridno ter Turke pod zemljo odbijali. Ali četrti dan, ko so Turki prekoračili zunanji zid, prilete oni v ogromnih trumah skozi predor v mesto, odkoder so jih s težkim trudom izgnali obkoljeni vsled hude in krvavo borbe, pobijajo jih večidel s puškami in zasipajo jih s kamenjem od mestnih zidov. Dokler je napad trajal, stal je sultan na bližnjem brdu ter gledal vse natanko, kako se je v gradu borilo. resnica. Ne rečem, da je v vsaki hiši tako; ne, ni povsod tako, a to smem zatrdovati, da večinoma pa je tako. Naj bi si že vendar vsi merodajni krogi resno prizadevali, da sami narodno gospodarstvo boljše izvršujejo ter potem tudi druge z besedo in z dejanjem k temu napeljujejo. Smrtnega sovražnika kmečkega zadolževanja zamore le pametno postavo-dajalstvo vničiti. Naj bi toraj visoka vlada in državni zbor s porazumljenjem med seboj na to delovala, da se kmečko posestvo grozovitih spon oprosti, potem bode prišlo polagoma zboljšanje vsega druzega. Za danes bodi zadosti. N. M. Domače novice. (Dnevni red javili seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 9. februvarja ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Stav-binskega odseka poročilo: a) o vdeležbi Ljubljanske mestne občine pri gradnji obrežnih zidov projekto-vanih po načrtu za osušenje Ljubljanskega barja; b) o pozivu društva „Donau-Verein" glede vdeleže-vanja pri drugem mednarodnem kongresu za pospeševanje trgovinskega brodarstva na rekah in kanalih. — 3. Policijskega odseka poročilo: a) o mestnega magistrata nasvetu, da bi se mestni redarstveni straži odmerila nagrada za izredno službovanje; b) o prizivu zaradi plačila pasjega davka; c) o lekarniških računih glede zdravil za mestne uboge v II., III. in IV. kvartalu leta 1884. — Tajna seja. (Da je naš narod vsakemu hvaležen,) kar mu kdo dobrega stori, videlo se je v Ljubljani včeraj popoludne ob Justinovem pogrebu. Lahko rečemo, da se je več nego 4000 ljudi največ delavskega stanu — med kterimi se pa tudi razumništva in ženskega spola ni manjkalo — zbralo, da skaže ranjkemu prijatelju poslednjo čast. Justin ni pisal nikakih knjig, on ni bil nikak slaven govornik ali učen profesor ali celo dohtar. Skromen stavec je bil in navdušen pevec! Pevske svoje moči posvetil je pa vse Bogu in slovenskemu narodu. Bogu smo rekli, kajti pel je v stolni in Šentjakobski cerkvi pri službi božji, dokler je v Ljubljani bival, narodu pa, ker ga je v petji dejanski podučeval. Prvi širši delokrog mu je bil v Šišenski čitalnici, drugi pa v delavskem pevskem društvu „SIavec", kteremu je bil Justin v pravem pomenu besede duša. Oba sta se mu skazala hvaležna včeraj s tem, da sta ga spremila z zastavo in petjem, kar mu je na tem svetu najmileje bilo, k večnemu počitku. Nad 80 pevcev „Slavcev" in Siškarjev zbralo se je na kolodvoru, kjer so pod vodstvom g. Stegna rja zapeli „Oče naš", na pokopališči pa „Nad zvezdami" tako lepo, tako milo in tako pretresljivo, da so marsikomu solze v oči stopile glede mlade žrtve, po kteri je segla koščena roka blede smrti. S poslednjimi ostanki Justinovimi pripeljala se je tudi deputacija gg. stavcev iz tiskarne družbe sv. Mohorja z vencem. Vencev je ranjki dobil osem — krasnih od znancev, prijateljev in raznih slovenskih društev. Poslednja želja, da bi v domači zemlji pri sv. Krištofu počival, se mu je toraj spolnila, narod pa mu je ob enem skazal svojo hvaležnost za požrtvoval- Še nekolikokrat so Turki napali mesto, ali Jurišič jih je vselej junaško odbil in prisilil na beg; da je zgubil najbolje in najhrabreje svoje ljudi. Jurišič prijavlja v svojem izvešču na kralja dvanajst napadov, koje so mestjaui vse odbili. Iu to se slaga z narodno pesmijo, ki poje: Suleman je vojska sakupio, Ter je tvrdi Kiseg obsednuo: Bio ga je trinajest nedilja, T ueini trideset juriša. Na trinajst mestih so podkopali Turki mestni nasip, s prekopom so prebili zid osem sežnjev na široko, a z več tisoč velblodi so nanesli mnogo drv pred mesto ter so nametali od njih tik do mesta dve veliki grmadi, višji od mestnega nasipa, pa so začeli s teh grmad streljati na mesto in s sulicami napadati oblegane. Mestjani so sicer ponoči zažgali eno grmado, Turki so ogenj hitro pogasili. Na ta dan napiše Jurišič žalostno pismo kralju Ferdinandu, v kteremu se pritožuje, zakaj ga pusti v taki stiski brez vsake pomoči ter zvršuje tako-le: „Od mojih 700 ljudi pala je že polovica, a od smodnika, ki smo ga kupili za 390 gld. imamo samo še en cent; samo milost Božja nas še drži, Bog naj se usmili moje duše!" (I)alje prih.) nost, ki jo je poslednji zanj imel. — Še nekaj nam je na srcu, česar ne smemo zamolčati. Ako v duhu primerjamo včeranji pogreb z enakimi pogrebi na Francoskem, Nemškem ali Laškem, kjer se nikdar ne zvrše brez kake demonstracije, moramo priznati, da so naši delavci vsekako bolj izobraženi memo onih po omenjenih deželah, kajti vršilo se je povsod vse v najlepšem redu brez najmanjšega spodtikljeja, kar je izvestno znamenje prave omike in lepega zadržanja. (Slavnostna beseda Šišenske Čitalnice) v nedeljo 7. februvarja izvršila se je jako prijetno ob taki obilni vdeležbi, da je povsvd prostorov primanjkovalo. Dvorana je bila krasno ozaljšana; v sredi na levi strani stal je kip našega Vodnika med zelenimi palmami, nad njim vihrala je društvena zastava, na okoli bilo je pa vse z zelenjem in troboj uicam prepeto. Točno ob 7. uri pričel se je vršiti spored; za prvimi točkami vojaške godbe sledil je prolog gosp. Al. P i n a razgrinjajoč življenje Vodnikovo v prav ginljivih besedah. Le škoda, da g. Pin ni bil pri glasu, da bi ga bili vsi slišali. Petje se je vršilo s tisto točnostjo, s ktero se Siškarski moški in mešani zbor vedno in povsod odlikuje. Po petji igrala se je Kržičeva veseloigra: „Hišnik v zadregi" prav gladko in čedno na splošno zadovoljnost navzočega občinstva. Poslednja točka pred plesom bila je šaljiva loterija z dvema dobitkama obstoječima iz zlate ure za gospe z verižico in pa stožcem sladkorja. Ob deseti uri pričelo se je pa veselo gibanje po sladkodonečih ni mamljivovabečih glasih vojaške godbe. (Narodnemu domu) daroval je g. J. Vilhar 300 goldinarjev. Vivat sequens! (Ljubljanski veterani) napravijo svojo predpustno veselico v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice dne 21. februvarija, toraj v 14 dneh ob vojaški godbi 17. pešpolka. (Častni občan) na Bledu postal je knez Er ne st "VVindischgriitz. (Državni pravilnik) pri c. k. deželni sodniji Tržaški g. Mihael Urbančič, postal je državni nadpravdnik. (Imenovanje.) Gospod vitez Karol Doliak de Cipriani je postal vodja deželne pisarnice v Gorici, g. Ernest Klavžar pa asistent ravno tam. (Goriška čitalnica) je imela redni občni zbor 30. januvarija. Za predsednika je bil izvoljen z vskli-kom dr. vitez Tonkli, isto tako za denarničarja profesor Erjavec. V odboru so naslednji gg. Ivan Berbuč, podpredsednik Jakob Cebular, Eruest Klavžar, dr. Fr. Kos (tajnik), J. Kožuh, Ivan Mere i na, Anton Santelj; namestnik dr. L esj a k in dr. Stanič. (Polirjeva služba) iz zidarske stroke razpisana je pri c. k. rudarskem ravnateljstvu v Idriji do 15. marca. Nese 42 gld. ki se tudi na 45 in 48 gld. povišajo, če bode dotični službo dobro opravljal. Na starost dobi preskrbnino. (Akatleniično društvo „SIovenija" na Dunaji) napravi dne 10. t. m. povodom slavnostne promocije s. s. a. i. svojega člana g. dr. M. Murka zabaven večer. K vdeležbi vabi vljudno odbor. Lokal: Ro-bitsehek Restauration, I. Schottenring 14. Začetek ob 8. uri zvečer. (Podsutega ruilokopa) v Trbovljah so že izkopali. Kakor čujemo, je vso nesrečo provzročil paznik K i e t z e r, s svojo nebrižnostjo ali bolje trmoglavostjo. Ravnatelj je bil že zdavnej poprej prepovedal, da v omenjeni del jame, kjer se je bila oni dan nesreča zgodila, nesme nikdo več in da bi svoji prepovedi temveč povdarka dal, je nalašč pred njenim rovom moža na stražo postavil. Kar pride paznik (Steiger) Kietzer tjekaj in hoče v omenjeni oddelek. Delavec mu je vhod zabranil opozorivši ga ua rav-nateljevo prepoved, za kar se pa Kietzer ni prav nič brigal, temveč še le prav preširno zarenčal: meni ne bo nihče prepovedaval!" To pa ni še vse. Nesrečnež je tudi delavcu ukazal, da mora ž ujim tjekaj in sicer pred njim mora iti z lučjo. Ker je delavec videl, da ni drugače, ker bi ga neubogljivost pri znani hudobnosti Kietzerjevi znala ob kruh spraviti, vdal se je in šel — v smrt, kajti komaj sta v prepovedane prostore stopila, vžgal se je treskalni plin in delavca podsul, Kietzerja pa grozno ožgal. Roke so mu menda tako osmojene, da se je bati, da mu bodo prsti skupaj zrastli. Vrh tega bode še ob službo. (Iz Tržaške okolice) sporoča se ^Edinosti" sledeče, iz česar je jasno razvidno, kako nesramno da se ondi na Iahonski strani proti Slovencem postopa. i i V V. okraji, t. j. v Rojanu je bil pri poslednjih volitvah izvoljen g. Živic. Le-to volitev bi »irre-denta" rada ovrgla in zato proti njej podpise nabira. Tiste podpise pa menda po Openski okolici love magistratovi hlapei, kteri ljudi za nje skoraj strahujejo, češ, »morate podpisati, ker so ga tako ordinirali gobernator sami". Nadjati se je, da Tržaški cesarski namestnik baron Pretiš vendar ne bo dal svojega imena po beričih zlorabiti. (V istrskem deželnem zboru) imajo Lahi večino, težko stanje imajo tam narodni (hrvatski) poslanci. To se je pokazalo posebno v seji 7. decembra pr. 1. Gospoda Spinčič in Laginja sta tega dneva opisavala stanje istrskih kmetov, kakoršno je v dejanji, toda brez strahu in odločno. Povedala sta, kako slabo se godi istrskim kmetovalcem, da si skoraj žele nagle smrti, da bi le počasi ne umirali; govorita pa tako javno, da svet izve, kako je v Istri. Slaba vest človeku ne dA mini; dasiravno gg. govornika nista omenila ni-koga, oglasilo se je vendar več poslancev, ki so mnogo krivi temu bednemu stanju. Oglasil se je najprej dr. Amoroso, podpredsednik zbornice, pod-kapitan zemlje. To je tisti gospod, ki je 1. 1883 prvi zbežal iz zbora, ko se je začelo hrvaško govoriti; 1. 1884 pa je izjavil, da večina se ne bode ozirala na to, kar se hrvaški govori; a tudi 1. 1885 se je razjaril nad slovansko besedo v zboru. Za njim so govorili še trije drugi in se zaganjali v manjšino, in prav za »uebodigatreba" poslanec Križanac, ter govoril zoper svoje prejšnje Somišljenike, očitaje jim, da imajo druge svrhe, on pa dela za slogo (?) vseh Istrijanov, Italijanov in Slovanov. (Pri nas bi takemu rekli: ein echter Krainer). On želi, da bi se ta sloga ne motila z neosnovanimi napadi, ktere on živo obžaluje. Za to njegovo izjavo pohvalili so ga vsi lahonski listi, kaj pakl — „Edinost" pristavlja prav pomenljivo to-le: »Resnica oči kolje. Resnica, kojo so izrekli slovanski zastopniki o žalostnem stanji istrskih Slovanov v ta namen, da se to stanje zboljša, peče dr. Amoroso, peče gospode večine, peče tudi lahonske liste. Ker je v onih govorih vse sama živa resnica, ker ne morejo nič pobiti, zato rabijo psovke in hlevetanje. Sam predsednik je rekel, da govorniki manjšine niso razžalili nobenega, t. j., da so resnico govorili. Ali tega nečejo povedati italijanski listi, ker bi drugače ne mogli napadati slovanskih zastopnikov, niti hvaliti izdajalca." — Tužno stanje Istre je že povsod znano, ni mogoče, da bi o tem tudi na Dunaji ne vedli. Manj pa je morda znano, kdo je vzrok temu žalostnemu stanju, ali vsaj kdo bi bil v prvi vrsti poklican tukaj pomagati! S tem, da se psujejo poslanci, ki odkrivajo tužno stanje, se stvar ne zbolj-šuje; gladnega tudi ne bodemo vtešili z lepimi obljubami in s sladkimi besedami; s tem, da se italijanski živelj njeguje in pestuje, se Istri ne bode pomagalo. Dajte narodom to, kar jim gre, potem se ne bodo več pritoževali. (Požarna bramba v Šmartnem pri Litiji) priredi v nedeljo 21. t. m. veliko veselico. Razne reci. — Velike dr. Jos. Amberger-jeve „P astoraltheologie", ktero Fr. Pustet v Re-gensburgu izdaja v 4. natisu, izšel je ravnokar 15. zvezek. Učeni g. pisatelj v zadnjih zvezkih nadaljuje liturgiko, prav krasno opisujoč cerkveno leto in njega posamezne dele. Nato pridejo na vrsto li-turgična poslopja, altar, tabernakelj, monštranca in drugo sveto posodje. Poda, se nam tudi lepa obravnava o zgodovini in pomeuu zvonov, o krščanskem pokopališču in njega posvečevanji in oskrunjenji, in živo živo se slednjič dušnemu pastirju na srce po-klada skrb za lepoto hiše božje. Trinajsti sešitek začne obravnavati učiteljsko službo duhovnikov, go-vorei o dolžnosti, oznanovati besedo božjo, o moči in sadu pridige, o njegovi zgodovini, o predmetu cerkvenega govora . . . Nadalje knjiga pojasnuje, kako mora pridigar pojasnovati, kako razlagati, dokazovati, srca slušateljem ganiti in kako njih voljo k izvršitvi storjenega sklepa nagibati. Tudi nauk o pridigarskem zlogu, o deklamaciji in ponaši se nam podaja. G. pisatelj sprejel je v svoj temeljiti spis tudi katehetiko, ter govori o potrebi, o imenitnosti katehetične službe, o lastnostih veroučiteljevih, tudi o predmetu in učnem načinu podučevanj3, pa o ka-tehetični vzgoji. Štirinajsti zvezek pričenja z važnim naukom o sv. zakramentih, govoreč najprej o delitvi in oskrbovanji svetstev v obče, in potem jako jako obširno in znanstveno posebej o sv. krstu, o sv. birmi, o zakramentu presv. rešnjega Telesa, kjer g. pisatelj v posebnem paragrafu obravnava »prvo" sv. obhajilo. Prične se nato temeljita razprava o sv. pokori in o spovedniku ter njega lastnostih in trojnem opravilu, kojega pri spovedovanji ima. — Kdor se hoče prav temeljito podučiti o predmetu duševnega pastirstva in vneti za svoj sveti poklic, mu je svetovati, da čita to knjigo. Obsegala bo 21 zvezkov ter stala 21 nemških mark. Dobiti je v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. — Stanje planetov v tekočem letu. Letos bode nesrečno leto, kakor vselej tačas, kedar so vsi planeti najbliže solncu (v periheliji). Ali bode pa letos res tako? Nikakor ne! Planeta Mars in Jupiter stopita v solnčno oddaljenost (aphelium) in sicer prvi 7. februarija, drugi 22. avgusta, od drugih planetov stopi le Neptun v perihelij. Manjša planeta Merkur in Venera imata vsako leto večkrat svoj perihelium in aphelium. Venera stopi 10. t. m. po Dunajskem času ob 10 dopoludne v perihelium. Skoraj ob istem času kulminira luna, stoji najviše na jugu kakih 28° nad horizontom in prestopi me-ridian. Isti dan je luna tako oddaljena kakor Venera (stopi v konjunkcijo z Venero). Po kulmina-ciji lune kake dve ure kulminira tudi solnce (ob s/i12) 25° nad horizontom na Dunaji. Ali bode to kaj vplivalo na vreme, bodemo videli. To se bode zgodilo v srednji Evropi na Dunaji, v Budapešti, Carigradu, v Petrogradu iu Moskvi. Telegrami. Miramar, 8. fobr. Cesarica dospela je semkaj včeraj zjutraj zdrava. Dunaj, 7. febr. Pomorski zapovednik baron S t e r n e o k odpeljal se je na ogled bro-dovja v Trst, P ulj in Reko. Kazemat-nica ,,Kaiser Max" dobila je ukaz, da odide v Sudski zaliv. Levov, 7. febr. Predlog, da bi se tukaj na klavir davek naložil, izročil se je ma-presojo. Sofija, 8. febr. Povodom združenja Iztočne Rumelije z Bolgarijo pela se je včeraj v tukajšnjih cerkvah pri službi božji zahvalna pesem ob navzočnosti kneza in ministrov, na kar je bila velika parada. Knez je armadi slovesno objavil, da se ž njo združi tudi rumelijska armada. Carigrad, 8. febr. Zastopniki velesil priporočili so Turčiji glede sklepanja miru v Bukareštu, da se mora na Berolinsko pogodbo na vsak način opirati, na odškodnino za Bolgare pa popolnoma pozabiti. Za Ru-meljsko vprašanje naj se ne briga in pa skrbi naj, da bodo zastopniki velesil v Bukarešti! o razpravah vedno dobro podučeni. Vremensko »poročilo. gistratu v C -- čas Stanje Veter Vreme > .S S « S o« 6 opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 6. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 734-33 733.57 732.61 — 5-0 + 1-2 - 1.6 si. svz. si. svz. svz. oblačno oblačno oblačno 0.70 snega 7. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 733-10 737 14 743-86 - 3-8 + 1-2 - 1-6 si. zv. si. vz. si. vz. jasno del. jasno oblačno 000 Zvečer snegom čutil so je ojster sever, ki je proti jutru nekoliko s _______ pobrskal. Srednja temperatura —1-8° O, za 1'3° C. podnorma-alom. V nedeljo oblačno, popoludne eelo nekaj solnea, zvečer pa zopet oblačno. Srednja temperatura —1-4° C., za 10 pod normalom. Umrli so: 5. febr. Ana Breskvar, lasnega posestnika liči, 3'/» leta Krakovske ulico št. 25, Lanjugitis eronposa. — Marija Peternus usmiljena sestra, 24 let, Kravja dolina št. 11, jetika. 6. febr. Tine Tavčar, delavec, 45 let, Poljanski nasip št. 50, jetika. 7. febr. Ana Indof, železniškega kondukterja hči, 8 mes., Krojaško ulico št. 3. kašelj. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 8. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 40 kr Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 84 „ 70 „ 1% avstr. zlata renta, davka prosta . 113 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 101 , 70 Akeije avstr.-ogerske banke . . 866 „ — „ Kreditne akeije............299 „ 75 London.......126 „ 45 Srebro......._ „ — n Francoski napoleond......10 „ 03 „ Ces. cekini.......5 „ 94 „ Nemške marke......61 „ 95 iccoli-eva esenca za želodec, ' katero i pripravlja/" GL.PICCOtlil/lekaT v Ljubljani. — - — ™ Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, kr«, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, mijjreao itd. in je najboljši pripomoček zopei gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic ra 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena eni steklciiicl 10 kr. Gosp. (iabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani. Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili. Ljubljana, mesec januvar 1884. (29) Dr. Emil vitez pl. Stoekl, c. k. vladni svetovalcc in deželno-samtctni poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečno esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wla8sich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz- izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica 10 kr. 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti daviei (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in lnipavost, škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščoni naj vzamejo 3 do 4 žlice v«aki dan, otroci pa toliko žličie. Steklenic 36 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni ®„ ^oooli-ja »Px"i Angelu" v Tjubljani, na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošti prot i povzetji izvršujejo. Vožnji red cesarjevih Iz Ljubljane v Beljak. Osolmi vlaki P o s t a j e št. «18 St. 1714 št. 1710 št. 1712 po noči zjutraj dopoldne v. večer Ljubljana j. k..... 6-40 11-40 6-35 Ljubljana R. k..... 6-44 11-45 6-39 Vižmarjo...... 6-53 11-55 6-48 Medvode...... 7- 4 12- 7 6-59 7-17 12-21 7 12 Kranj....... 7-31 12-38 7-26 Podnart ...... 7-48 12-56 7-43 Radovljica...... 8- 5 1-14 8-- Lesce....... 812 1-24 8- 8 Javornik ...... 8-29 1-46 8-25 8-39 1-57 8-33 Dovje....... 8-56 2-18 8-49 Kranjska gora .... 9-21 2-48 9 11 Ratece-Bela Peč ... . 9-37 3- 3 9-24 9-55 3-20 9-38 »t. 904 št. 010 št. 002 Trbiž...... 3-58 11- 7 3-39 9-48 Thorl-Maglern .... 411 11-17 3-52 Podklošter...... 4-25 11-27 4- 6 4-40 4-22 Toplice Beljak (ostaj.) . . 4-37 Beljak drž. ž. (ostaj.) . . 4-54 Beljak j. k...... 4-58 11-50 4 41 10-26 zjutraj dopoldne j popoldne zvečer Rudolfove železnice. Iz Beljaka v Ljubljano. O KO 1> 11 i rlrtlfi St. 001 st. 5)03 št. 957 št. 017 zjutraj popoldne popoldne zvečer Beljak j. k...... 639 4-42 5- 8 10-50 Beljak drž. ž. (ostaj.j . . 514 li- Toplice Beljak (ostaj.) . . Fiirnitz...... 5-30 li-10 Podklošter...... 5- 7 5.50 11-41 Thorl-Maglern .... 6- 3 11-58 719 5-26 616 1214 št. 1711 št. 1718 št. 1717 Trbiž....... 7-28 6-20 12-36 Ratoče-VVeissenfels . . . 7-44 6-39 1- 1 Kranjska gora .... 7-57 6-53 1-22 8-22 719 1-55 Jesenice...... 8-41 741 2-23 8-47 7- 48 2-30 Lesce....... 9- 6 813 2-56 Radovljica...... 912 8-21 3- 3 Podnart....... 9-29 8-44 3-27 Kranj....... 9-45 9- 3 3-47 9-59 9-20 4- 6 10-12 9-34 4-21 10-23 9-46 4-34 Ljubljana R. k..... 10-31 9-55 4-44 Ljubljana j. k..... 10-35 10 — 4-50 dopoldne ss večer zjutraj