------    74    ------
Politični pregled.
Deželni zbori so končali minoli teden svoje zasedanje. Razprave nekaterih so bile precej burne. Slovenci so iz treh deželnih zborov izstopili, v tržaškega pa še prišli niso bili. Pričakovalo se je, da se bodo vsi deželni zbori kaj izrekli, kako naj se izvrši volilna reforma, a v večini deželnih zborov se to vprašanje niti sprožilo ni, v drugih je ostalo samo pri predlogih Kranjski deželni zbor se je izrekel za neki predlog, za katerega se pa mi nikakor ne ogrevamo. Najbolj še nam ugaja stališče, katero je v tem zavzel poslanec Hribar. Nekateri drugi poslanci so pa kaj Čudne uloge igrali. Nedavno so se nauduševali za občno in jednako volilno pravico, sedaj so pi proti njej. Naravnost čudimo s^ nekaterim gospodom, da imajo tak strah pred tem, da bi delavci volili v sedanjih volilnih skupinah, dočim o svojem času v mestnem zboru jim niti Taaffe-jeva volilna reforma ni zadoščala, temveč so kar hoteli imeti jednako občno volilno pravico. Spoštovanja razsodnih ljudij si s tem gotovo niso pridobili. Iz oportunitete se da pač opravičevati sklep deželnega zbora, češ, naj se vsaj to dovoli, če se kaj boljšega, kaj bolj demokratičnega doseči ne da, a pobijati občno in jednako volilno pravico, pa vendar ne gre, če se je kdo morda nedavno še ogreval za njo. Sploh je pa na nas dotična seja naredila vtis, da so poslanci sploh jako nejasni glede volilne reforme, da se sploh niso s tem toliko važnim vprašanjem še toliko pečali, kolikor bi bilo želeti od ljudij, ki delujejo v javnosti. Jedino baron Schvvegel je s svojimi predlogi pač pokazal, da vse vprašanje jako dobro ume, in tudi ve, kaj hoče, seveda s svojega nemškoliberalnega stališča. Gospod Klun je pa v deželnem zboru v jako dolgočasnem govoru razkladal, kako na Dunaji gospodje poslanci hodijo okrog volilne reforme, kakor mačka okrog vrele kaše. Pri tem je pa pripovedoval, kako delavci malo državnih bremen nosijo in celo prišel do grozno bedaste trditve, da še gospodarji zanje indirektni davek plačujejo, kar je nekoč razkladal jako nerazsodnim gornjeavstrijskim kmetom gosp dr. Ebenhoch. Vprašati pač moramo gospoda Kluna, če morda ne ve, da delavci z delom pripomoiejo gospodarjem, da plačajo ne le posredne, temveč tudi neposredne davke.
Državni zbor se je začel v torek. V prvi seji ni bilo italijanskih poslancev, da jim ni treba izrekati sožalja vsled smrti nadvojvode Albrehta. Tukaj se je pokazalo, kakšni Avstrijci so tisti ljudje, katere varuje koalicija v avstrijskem Pri-morji in katero tako podpira in boža vlada. Radovedni smo, Če bode vlada Italijane še podpirala pri volitvah v Istri, ali so jej  pa žj razni dogodki odprli oči.
Kardinal Schonborn je bil te dni v Rimu. Govori se, da je šel papežu razkladat, da krščanski socijalisti na Dunaji niso dobri katoličanje, in da naj se v bodoče ne pošilja papežev blagoslova njih shodom. Tako hočejo vedeti liberalni listi.
Poljaki v Nemčiji. — V berolinskem državnem zboru so minole dni poljski zastopniki zahtevali od vlade, naj ta kaj ukrene proti društvu za razširjanje nemštva v iztočnih pokrajinah. Znano je namreč, kako surovo imenovano društvo pod zaščito vlade zatira Poljake in kako brezobzirno ponemčuje slovanske kraje. Na to zahtevo poljskih poslancev je odgovoril minister za notianje stvari Koller nasprotno: Minister odbija najodkčneje te zahteve in izjavlja, da država nikoga ne na pada, pač pa da nasprotno poljski časopisi hujskajo proti nem-štvu. Narodni ponos zahteva, da vsaki Nemec razširja nemštvo v vzhodnih pokrajinah. Poljaki naj se združijo z Nemci v složno   delo.    Tej   izjavi   ministrovi   sledilo   je   burno  odobra-
vanje.   _   prav   s   kakoršnimi nasprotniki imajo se boriti avstrijski   Slovani, s takimi   imajo   opraviti   Slovani   v Nemčiji., Tudi pri nas, če zahtevamo od Nemcev oziroma Lahov pravico-napr^m sebi. očita se nam, da  hujskamo  in kliče se  „narodni ponos"  na pomoč,  ki naj naše opravičene zahteve odločno odbije    Vse to, kar se je zgodilo Poljakom v nemškem drž-i vnem zboru, to   smo   specijelno   Slovenci   doživeli prav zadnji Čas v Istri,  Trstu, Gorici, Celovei  in   Gradci.    Nasprotniki  Slovanov so povsod enaki.
Vatikan. — Kakor je znano, prizadeva se sedanji papež Leo XIII mnogo, da bi pravoslavno cerkev zjedinil s katoliško. Mnogo je pa sv. Očetu tudi na tem, da bi anglikansko cerkev pridobil za katoliško Ravno sedaj se poroča angleškim listom iz Rima, da je papež naročil kardinalu Vaughan-u, da naj napravi obširno pismeno poročilo o razmerji anglikanske cerkve proti katoliški Kardinal se baje že bavi s tem poročilom, v katerem bo navedtd vse vzroke za in proti in če je sploh upanje na združitev anglikanske cerkve s katoliško. Papež bo o zadevi vprašal tudi druge katoliške škofe, redovnike in la-jike. Iz vsega tega zopet odseva prevelika skrb papeževa za razširjanje sv. katoliške cerkve in za združitev drugih ver z edino pravo katoliško.
Azija. — Koliki so uspehi Japoncev v vojni proti Kitajcem, to spričuje predobro nastopni izkaz, karerega je prinesel neki japonski list. Od početka vojne, ko se je namreč izkrcala japonska vojska v Koreji pa do 20. januvarija t 1 bilo je mej Kitajci in Japonci 17 večjih bitk, katere so vse dobili Japonci. Japoncev je padlo 418, ranjenih je bilo 1865; Kitajcev je padlo 5620, ranjenih je bilo 9500. Japonci so ujeli 1164 Kitajcev; vzeli so sovražaiku 507 topov, 7400 pušk, streljiva vrednega 12^ miljona frankov, 2 zalogi živeža vredni 5 milijonov, 268 konj, 3326 šotorov, 21 ladij, 2 vojne ladije in raznega blaga vrednega 36 milijonov frankov. — Poroča se, da so Japonci sklenili ne prej sklepati miru z Kitajci, da dobe v svojo last tndi Penking, glavno mesto Kitajskega