narawank'nBotc
t
Uprava KlagenTurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno ln le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.0B aa milimeter stolpec
Stev. 33.
Krainburg, 29. aprila 1942.
Leto 2.
„17 tem bofu bo »mahata resnica"
Fiihrer je govoril nemškemu narodu
Poročilo o najtežji elapi te vojne - Zapovedi časa - V bodoče bo v Churchillovi zračni vojni poirnjen udarec z udarcem
Berlin, 28. aprila. Z govorom edinstvenega zgodovinskega pomena je dvignil Fiihrer v nedeljo najtežji, najusodnejši odsek te borbe narodov na monument zgodovinskega razmotrivanja in raz novega vidika pokazal pot v bodočnost tega boja. Po soglasnem sklepu državnega zbora postavljen za neomejenega varuha in voditelja naroda — najvišjega voditelja, vojskovodjo in sodnika hkrati —, je Adolf Hitler naslovil na svoj narod živ apel, naj spozna zapovedi časa, naj se odreče vsem tako zvanim »pridobljenim pravicam« in naj zastavi vse, po ničemer okrnjene sile, da se uresniči edini, za Nemčijo merodajni cilj: doseči zmago.
V ganljivem računskem poročilu je Fiihrer predhodno obrazložil, zakaj je v najtežjih urah te vojne zvezal svoje ime z usodo nemške vojske. Njegov kratek oris onih storitev, ki so v najhujši zimi, ki jo pomnijo izza 140 let, popolnoma obvladale pretečo katastrofo, je izzvenelo v globoko zahvalo junaški nemški oboroženi sili in njenim hrabrim zaveznikom na evropski celini, ki se vedno bolj zvarja v enoto. »N a vzhodu Evrope se nahaja bojišče, na katerem bo padla odločitev te vojne«, je v preroških besedah vzkliknil Adolf Hitler in razglasil hkrati najtrdnejšo zaupanje in svest zmage za bodočnost. Britanskemu imperiju je v preroških besedah napovedal končno katastrofo ob izidu te vojne in mu zaklical, da bo nemško orožje odslej zopet z ojačeno silo udarec z udarcem popla-čevalo strahopetne britanske zračne napade na civilno prebivalstvo. Poslanci državnega zbora, ki so s soglasnim sklepom novim pooblastilom za Fiihrerja dali zakonito moč, so priredili Adolfu Hitlerju navdušene ovacije.
Tukaj prinašamo izvleček iz Fiihrerjevega govora:
države, ki je v močnejšem geniju Bismarcka
Ko je bil kazal na to, da se je Evropa nekaj tednov po tem, ko je bil pobit bel-grajski prevrat, prvič mogoče po stoletjih zavedala skupnega ogrožanja iz vzhoda, katerega ubraniti se, je že tolikokrat pomenilo pogoj za biti ali ne biti našega kontinenta, se je Fiihrer pečal z Anglijo. Dokazal je, da Anglija s svojo doktrino, da je razcepi jen je celine prvi pogoj za uspevanje britanske svetovne države, ne spozna spremembe svetovnopolitičnega položaja in hodi danes po poti samorazdejanja svojega imperija. V podrobnostih je Fiihrer prikazal med drugim, da Anglija sicer'ni povzročitelj, pač pa nekoč uživalec razsula Evrope, ko ji je spričo njene lege na otoku bilo le treba najmanjše množine moči, zato pa maksimuma prekanjenosti, da je vzdrževala evropejsko nemoč. Bilo je pa nespametno domnevati, da bo Anglija mogla za večno vzdržati tako zvano ravnovesje sil v Evropi. V momentu pa, ko so se začeli zbujati evropski narodi preko dinastičnih interesov, so morala spodleteti sredstva dosedanje britanske politike glede Evrope. Kljub številnim vojnam Angliji trajno ni uspelo uničiti francosko nacionalno državo, preprečiti združitev Italijanov in obnovo nemške
ne le dozorela času, ampak tudi dobila za dovršitev določenega moža.
Anglija bi morala ili z Evropo
V kolikor bolj bo se evropejski narodi okrepili in se popolnoma prepričali o last" i vrednosti, toliko bolj je bila Anglija prisiljena »da postaja iz udobnega uživalca danega položaja le-tega branilec ali celo trajni vzdrževalec«. Kakor hitro je pa bila Anglija prisiljena, prelivati lastno kri v Evropi sami, je pa moral napočiti čas, v katerem je bilo za obdržanje evropske razcepljenosti treba več angleške moči, kakor jo je Anglija mogla pogrešati, da vzdrži svojo lastno svetovno državo.
Kot prvi simptom za ta razvoj je prikazal Fiihrer globoko angleško utrujenost po napoleonskih vojnah in nato poudaril, da so se v temeljih spremenili pogoji za obstoj britanske svetovne države, ko si je ruski kolos priboril pot skozi Azijo do daljnega vzhoda, ko je severnoameriška Unija postala od Anglije popolnoma neodvisna in za njo popolnoma nedotakljiva tvorba in še bolj, ko se je japonsko cesarstvo slično kakor Italija in Nemčija zbudilo iz svojega spanja in se dvignilo do premoči v vzhodni Aziji«. Ta tvorba se trajno ni mogla držati proti Evropi, ampak k večjemu z Evropo.
Pirova zmaga Velike Britanije
Fiihrer je nato v podrobnostih prikazal, kako zaslepljena je bila Anglija, ko je 1914. leta Nemčiji napovedala vojno. Uspelo ji je le, da je Nemčijo v Evropi mimogrede oslabila in jo izrinila iz ostalega sveta. Toda kdor ni popolnoma zaslepljen, je moral ob koncu svetovne vojne priznati dve činje-nici:
1.	Da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo mogla Nemčija znebiti naloženih ji vezi.
2.	Klic Anglije, naj ji v zadnji sili pomaga Amerika, je dal temu kontinentu gospodarski in politični pomen, ki ga Anglija sama nikoli ne bo več mogla odstraniti.
»Ko je Anglija stopila v svetovno vojno, se je borila za svoj standart dveh sil na morju in ni bila pripravljena, da bi priznala nemški državi razmerje moči pet ali celo šest proti desetim. Ko je Anglija končala vojno — kakor je menila — zmagovita, j« bila Japonska »topila namseto Nemčije in Amerika name«ta Anglije same«.
Sestav britanske svetovne države se je feričel rahljati, in Anglija eama je pri tem
FUhrer je potem vprašal, ali so danes še vsi Angleži tako prepričani, da je bilo pametno odkloniti njegove zavezniške ponudbe, ki jih je on še 1. septembra 1939 ponovil in njegove mirovne ponudbe po poljskem in francoskem vojnem pohodu.
Delovanje indovslva
Fiihrer je prešel potem na vlogo Judov in na rasno vprašanje, ki ga je britanski Jud Lord Dizraeli nekoč označil kot ključ k svetovni zgodovini. Ze 1914. so bili Judje tisti, ki so Anglijo naščuvali v vojno, Judje so bili tisti, ki so Nemčijo v svetovni vojni prisilili k predaji, oni so pripravili revolucijo. Judje so primanevrirali britanski imperij od 1939. v njegove najbolj nevarne krize. Judje so bili nosilci boljševiške infekcije, oni so bili hkrati tudi vo'jni hujskači v vrstah plutokratov. Krog Judov je nekoč Ameriko proti njenim lastnim interesom pognal v vojno. In predsednik Roosevelt poseduje vsled pomanjkanja lastne sposobnosti oni duševni podporni trust, čigar vodilni možje so sami Judje.
Resnično delovanje teh mednarodnih židovskih vojnih hujskačev so nemški in zavezniški vojaki najbolj spoznali v tisti deželi kjer izvršuje judovstvo svojo izključno diktaturo. »In v tem trenutku dvigne dozdevno starajoča se Evropa zopet — kakor vedno v zgodovini — bakljo spoznanja kvišku in njeni možje korakajo danes kot reprezentanti novega in boljšega reda, kot prava mladina socialne in nacionalne svobode sveta!«
»Ako vam danes govorim v imenu te prave mladine Evrope in s tem v imenu mlajšega sveta, storim to z občutkom moža, ki ima za sveto nalogo najhujšo borbo svojega življenja za seboj. Dalje govorim vam kot vodja armad, ' ki premagujejo tako usodo, ki more biti kot najtežja preizkušnja Previdnosti naložena samo onim, ki so poklicani k najvišjemu.
V	tej zimi je bila odločena svetovna borba, ki s stanjem svojih problemov daleko presega to, kar je v normalnih vojnah treba in moči rešiti na nalogah.«
V	daljnjem poteku svojega govora se je Fiihrer podrobno pečal z vplivom židovskega tiska v Evropi, ki je po svetovni vojni upal, da bo mogel v srcu tega kontinenta zgraditi boljševizmu varen branik. Pravijo vlada proletariata, je pa diktatura judovstva. Kar se je v Rusiji v tako grozovitem obsegu izvršilo, izstrebljenje nešteto milijonov sposobnih glav, naj bi se tudi v Nemčiji nadaljevalo. Ta namera je izpodletela, ker je bilo v našem narodu še preveč zdravih obrambnih moči. Težje je slonelo to prekletstvo satanskega dela na Madžarski. Tudi tam je edino z nacionalno silo uspelo zlomiti oblast judovstva. »Ime moža, ki je kot vodja v boju proti tem zločincem postal rešitelj Madžarske, živi še danes med nami kot eden prvih reprezentantov pričenjajočega evropskega dviga.
Dejanje fašizma
Najtežja borba se je pa izvršila v Italiji.« V herojskem uporu brez primera so italijanski vojni udeleženci in italijanska mladina pod vodstvom tudi enega edinstveno obdarjenega v krvavi borbi zlomili kompromis demokratske strahopetnosti in boljševiške sile in postavili na njegovo mesto novo pozitivno narodno in državno idejo. Fiihrer je priporočil vsakemu Nemcu študij zgodovine fašistične revolucije, po katerem ne bo brez ganjenosti občutil njenega boja prav kakor del lastne usode. Šele z zmago fašizma smo mogli govorit' o pričenjajoči re-
šitvi Evrope. Resnično konstruktivna nova ideja je bila nastopila. Boljševiki niso bili samo premagani, temveč so bili predvsem marksisti pridobljeni za novo izgradnjo boljšega družabnega reda, ki vidi v državi predpogoj za življenjsko ohranitev vseh.
Poslanstvo narodnega socializma
V istem času je narodnosocialistični po-kret rasel k izpolnitvi svoje misije, tudi v našem lastnem narodu je v boju med judovskim internacionalizmom in narodnoso-cialistično narodno in državno miselnostjo
IJflllHtllltlHHfMIHI
imela najtežje motnje, finančna bremena in glede krvnih žrtev je iz te vojne izšla že v prvi svetovni vojni sicer s Pirovo zmago, ki je pa bila le začetek poznejših porazov.
Se ena taka vojna za ohranitev evropskega ravnotežja in Anglija bi morala potem nujno izgubiti v okvirju svetovnega imperija potrebno lastno lice; to se pravi, moč, ki se jo razsipava k obrambi nemogočega evropskega reda, gre na izgubo obrambe lastnega imperija. Zato se more in bo nova vojna končala le s katastrofo britanske svetovne države. S komur koli se naj Anglija zveže, ob koncu te vojne bo videla, da je njen zaveznik močnejši kakor pa je in more biti sama. Naj pozdravljajo njeni nad-kapitalisti s še tako velikim hinavskim prijateljstvom boljševiške državnike, naj njeni knezoškof je še tako nežno opletajo krvave beštije boljševiškega ateizma: Čim več laži morajo uporabiti, da moralično krijejo to protinaravno koalicijo, tem manj bodo mogli narode varati in preprečiti pot potrebnemu zgodovinskemu razvoju. Obstoja moder antičen pregovor, ki pravi, da bogovi tistega, ki so ga določili v prokletstvo, prej oslepijo.
Eden od mnogih Ttžki aorjetaki oklopnjak, ki je z njim opravilo na najbliijo razdaljo nemško protitankovsko topniStvo. Sledovi težkih obrambnih bojev, ki jih je doslej zakrival zimski prt, stopijo po vremenskem preobratu bolj kot prej na dan.
IEK,-Altfflahme; Kriegaberichter Gerlacht HH., M.)J
prodrla zdrava narava. Flihrer je v tej zvezi spominjal na veliko odločujočo borbo v Španiji, kjer so pod vodstvom enega edinega moža izsilili dokončno odločitev in da je bila z naraščajočim spoznanjem Juda kot para-zitarnega povzročitelja teh bolezni prisiljena sedaj v teh poslednjih letih skoraj država za državo v Evropi, da zavzame stališče k temu vprašanju usode. Akoravno je boljSeviška Rusija plastični produkt te judovske infekcije, vendar ne smemo pozabiti, da ustvarja demokratični kapitalizem predpostavke k temu. Tukaj pripravljajo Judje tisto, kar isti Judje v drugem aktu tega procesa dovršijo. Fiihrer je dalje prikazal, kako preostane po uničenju vseh vrednot po Judih potem samo žival v človeku in neka judovska plast v človeku, ki prišedši do vodstva, kot parazit uniči končno > lastno življenjsko podlago, na kateri prospeva. Evropa je temu procesu dekompozicije narodov in držav napovedala vojno in njim se bo priključilo, je FUhrer vzkliknil, stotine milijonov ljudi, ki bodo, kakor koli naj njihovi sedanji voditelji vidijo, nekega dne zdrobili svoje verige. V tem silnem uporu narodov se nahajamo mi vsi. Na eni strani Btojijo možje demokracije, judovski kapitalizem s svojo parlamentarno korupcijo, na njihovi strani boljševiška država, torej ta-kozvani »posedujoči« od kremeljskih kleti do obokov bank v New Yorku proti nema-ničem, to se pravi onim narodom, ki se borijo za svojo svobodo in pred vsem za zagotovitev vsakdanjega kruha svojih ljudi.
Churdifllova »vzpodbudna* dejanja
Med smehom hiše je pričel Fiihrer govoriti o tem, kako je po mnenju Angležev od pričetka prevzema oblasti neprestano podlegal zmotam in delal napake. Nasproti temu ni nobene faze, kateri gospod Churchill ne bi bil pripisoval karakter »vzpodbude« in bo pač do zadnje minute pripisoval. Da nam je nekoč Anglija napovedala vojno, je bil vzpodbudni znak njene notranje moči. Ze gol sestanek Churchilla z Daladierom in Reynaud-om je nudil vzpodbudne simptome. Ko je gospod Cripps prvikrat letel v Moskvo, ni bilo to nič manj vzpodbudno
kakor njegov povratek iz Indije. Da se je generalu Mac Arthuru posrečilo še ravno pravočasno pobegniti s Filipinov, je bil rav-notako vzpodbuden faktor. Prav kakor je vzpodbudno, če 20 Angležem uspe, da se s počrnjenimi obrazi na gumastih podplatih z britansko splavno vrečo prikradejo na kakšno mesto po nas zasedene obale, da zopet srečno odidejo, Če se pojavi nemška straža. Vzpodbudno učinkuje tudi, če je gospod Churchill naznanil uničenje nemških podmornic ali pa govori o kaki novi iznajdbi, novi ofenzivi ali novi fronti itd. Proti temu ni napraviti ničesar, je rekel Fiihrer, vsak narod ima svoj način vzpodbude. On n. pr. je nekoč smatral kot vzpodbudno, da je bila v teku 18 dni poljska država s 33 milijoni ljudi pomedena, da niti Francija, še manj pa Anglija nista upali niti pritipati se do Westwalla. Vzpodbudno je bilo tudi, ko smo se mogli izkrcati na Norveškem in popolnoma dobili v roke to deželo v borih šestih tednih in vsekakor je bilo za nas zelo vzpodbudno doživeti, kako je bila v nekaj tednih britanska ekspedicijska Armada pregnana iz Norveške. Dalje je bilo vzpodbudno, ko je bila v pičlih šestih tednih franco-sko-brintanska armada premagana do popolnega uničenja, da smo prej kot v enem tednu podvrgli naši oblasti Nizozemsko in v pičlih treh tednih tudi Belgijo, pognali Bri-te pri DUnkirchenu v morje, da smo mogli skupno z Italijo izvojevati ne samo v Franciji, temveč tudi v severni Afriki velike uspehe. Kot vzpodbudno je Fiihrer med drugim označil tudi, da se je od 22. junija preteklega leta posrečilo, boljševiško nevarnost odbiti več kot 1000 km daleč^od naših mej, da smo v istem č»3u potopih 16 milijonov brt sovražnega ladijskega prostora, da smo na Vzhodu spravili tako železniško omrežje, ki je sedaj večje kakor ono angleške domovine, na naš kolotek. Tudi edinstveni japonski zmagoslavni pohod je v naših očeh vzpodbuden. Najbolj vzpodbudno je pa mogoče to, da delujeta Churchill in Roosewelt vLon-donu in Washingtonu, ne pa v Berlinu. Angleži najbrž tega ne bodo hoteli verjeti, toda je tako.
Najtrša zima v 140 letih
»Ko sem vam zadnjikrat govoril, je legla nad Vzhod taka zima, kakršne tudi v teh ozemljih že nad 140 let niso bili doživeli. V nekaj dneh je padel termometer z nič stopinj na minus 47 stopinj in še nižje. Štiri tedne prej, kakor je bilo predvideno, so bile operacije nenadoma končane. Fronta, ki se je nahajala sredi premikanja naprej, se ni smela niti umakniti, niti ni mogla ostati v svojih pozicijah, v katerih se je v tem trenutku nahajala. Sledila je radi tega potegnitev nazaj v splošno črto, ki sega od Taganroga do Ladoga jezera.
Danes smem izreči, da je ta razvoj tukaj pač lahko predstaviti, v resnici je bil pa brezkončno težko izvedljiv. Bliskoviti vdor celo v teh ozemljih samo vsako stoletje vra-čajočega se mrzlega vala take stopnje ni samo hromel ljudi, temveč pred vsem tudi stroje. Bili so trenutki, ko je pretilo, da bosta oba otrpnila. Kdor vidi daljine tega Vzhoda, mora pri tem računati s psiholo-gičnim bremenom, ki je 1812. uničilo francoske armade in prav zato še danes
lahko kot spomin ohromi dejavnost slabotnih narav. Glavno breme borbe je bilo sedaj pri vojski in pri z njo zvezanih tujih oddelkih.
Radi tega sem smatral kot svojo častno dolžnost, da v tem trenutku povežem svoje ime z usodo armade. Kot vojak se čutim tako zelo odgovornega za vodstvo te borbe, da bi bil smatral za nevzdržno, ne stopiti v tej najtežji uri s svojo osebo pred vse to, kar je očividno Previdnost ž nami nameravala. Da je sedaj uspelo pretečo katastrofo popolnoma obvladati, zahvalim v prvi in izključni liniji hrabrosti, zvestobi in nečloveški pripravljenosti k trpljenju naših pridnih vojakov. Problem, ki nas je pa v tem času najbolj težil, je bil problem novih pošiljk. Kajti niti nemški človek, niti nemški oklopnjak, toda na žalost tudi naše lokomotive niso bile pripravljene na takšne stopnje mraza. In vendar je bilo od ohranitve našega prometa novih pošiljk odvisno biti ali ne biti naših armad.
Zahvala frontnemu vojaku
Ako sedaj zavzamemo sklenjeno stališče k storitvam naše čete same, morem le reči, da so vsi storili svojo najvišjo dolžnost. Na prvem mestu pa je gotovo zopet nemška infanterija. Ona se je nenadoma preko noči znašla v taki zimi, ki je v tej obliki in niti slutila, še manj pa kdaj doživela. Mraz učinkuje uspavalno na človeka in ga s tem brez bolečin usmrti. Da nam je bila v kritičnih tednih ta usoda ohranjena, se zahvalimo nadčloveškim storitvam in jakosti volje ne samo teh vojakov, temveč pred vsem tudi podčastnikov, častnikov navzgor do onih generalov, ki so v spoznanju preteče nevarnosti z najvišjo udeležbo svojega lastnega življenja može vedno znova strgali kvišku in izoblikovali v ono zapriseženo občestvo, ki je danes pač najboljše tega, kar je kedaj nemški narod kot vojska imenoval svojo last. Ko govorim o tej infanteriji, bi pa tudi prvikrat poudaril trajno enako in vzorno hrabrost in trdoto mojih pridnih ^divizij in ^-policijskih oddelkov. Jaz sem jih od početka smatral kot nepremagljivo četo, poslušno, zvesto in hrabro v vojni, kakor so to v miru obljubili biti. V vrstah te pehote se pa borijo prav tako oklopni mož in oklopni lovec, pionir in topničar, mož za vezo in ne nazadnje vozač naših kolon. Ti vsi so zaslužili zahvalo domovine. Zračna sila je s herojsko udeležbo vedno znova pomagala,
stvuje. Vodstvo stranke in organizaoije sta delovala vzorno.
Preizkušnja, ki jo je prinesla ta zima, naj bo nauk za nas vse. Cisto organizatorično sem ukrenil vse, kar je potrebno, da se ne ponovijo enake stiske. V to svrho pa pričakujem vsekakor, da mi narod da pravico, da smem takoj poseči vmes in potrebne ukreniti tam, kjer ni brezpogojne pokorno sti in ravnanja v službi večje naloge. Fron ta in domovina, promet in pravosodstvo, se imata pokoravati le eni edini misli, da se pridobi končna zmaga.
Zato prosim nemški državni zbor, da mi izrečno potrdi, da imam zakonito pravico vsakogar prisiliti k izpolnitvi njegovih dolžnosti odnosno, da smem vsakega, ki po mojem vestnem preudarku ne izpolnjuje svoje dolžnosti, obsoditi v čisto navadno kasacijo ali ga odstraniti iz službe in položaja, ne glede na to, kdo je in kakšne pravice si je pridobil.
Vsi so v službi nacije
Ravnotako pričakujem, da bo nemška ju-stica razumela, da ni narod zaradi nje, ampak ona zaradi naroda.
Odslej bom v takih slučajih posredoval, in sodnike, ki očividno ne uvidijo zapovedi časa, odstranil iz njihovega položaja. Kar doprinesejo in žrtvujejo nemški vojak, kmet, žene v mestu in deželi, milijoni našega srednjega stanu, vsi samo z eno mislijo v zmago, zahteva kongenialno stališče tudi pri tistih, ki so poklicani od naroda samega, da zastopajo njegove interese. V tem času ni nobenih samoposvečevalnih pojavov s trdno pridobljenimi pravicami, temveč smo mi vsi le poslušni služabniki interesov našega naroda.
Moji poslanci!
Možje Reichstaga!
Imamo silno zimsko bitko za nami. Prišla bo ura, ko bodo fronte zopet stopile iz svoje otrplosti, in potem naj zgodovina odloči, kdo je v tej zimi zmagal: napadalec, ki je svoje človeške mase idiotično žrtvoval, ali pa branilec, ki je enostavno držal svoje položaje.
Ako bi se pa v Angliji uveljavila misel, zračno vojno proti civilnemu prebivalstvu nadaljevati z novimi sredstvi, potem bi rad že sedaj pred vsem svetom ugotovil:
Gospod Churchill je v maju 1940 pričel s to vojno. Jaz sem štiri mesece svaril in čakal. Potem je prišel čas, ko sem bil prisiljen stopiti v akcijo. Ta za ta način borbe edino odgovorni je potem pričel stokati. Tudi sedaj moje čakanje ni slabost. Naj se ta mož zopet ne pritožuje in javka, če bom sedaj zopet prisiljen dati tak odgovor, ki bo prinesel zelo mnogo gorja nad njegov lasten narod.
Odslej bom zopet povrnil udar z udarom,, dokler ta zločinec ne bo padel in njegovo delo razpadlo.
Ce se ozrem na svet, ki ga mi utelešu-jemo in na vse te može, s katerimi imam srečo biti v prijateljstvu, če dalje zrem na krdelo mojih političnih vodij v Reichu, na
MCMO ČASA H
Fiihrer je podelil Hauptmannu Herbertu Ihlefeldtu, poveljniku skupine v nekem oddelku lovskega letalskega brodovja, ki je 101 krat zmagal v zračnih bitkah, irastov list z meči k viteškemu križcu že-eznega križa.
Na predlog Duceja je Njegovo Veličanstvo kralj Italije in cesar Etiopije podelil vrhovnemu poveljniku vojne mornarice Grofladmiralu Raederju in šefu vrhovnega poveljstva oborožene sile, Generalfeldmar-schallu Keitelu velikikrižsavojske-ga vojaškega reda, najvišjega vojaškega odlikovanja Italije.
Po zasedbi Andamanov v Bengalskem zalivu po Japoncih se je po poročilu časopisa »Yomiuri Simbun« izkazalo, da je bil britanski vrhovni poveljnik v Indiji, general Waveel pri japonskem zračnem napadu dne 10. februarja ranjen.
V južnoafriških pristaniščih je po poročilih iz Kapstadta od konca januarja pristala samo ena edina petrolejska ladja. Južnoafriške rezerve goriva so radi tega medtem izčrpane, posebno če bo Anglija še nadalje shranjevala transporte, ki jih v Kap-stadtu sestavljajo, v ladijskem oporišču Si-monstovnu.
Egiptski ministrski predsednik je Izjavil, da Egipt ne bo aktivno vstopil v vojno.
General Sungluangšeng, poveljnik 39. čungkinške armade, se je z več tisoč vojaki priključil Nankingu. V neki radijski brzojavki je Sungluangšeng utemeljil ta prestop s tem, da je uvidel, da je odpor proti Japonski nesmiseln in služi edino interesom USA in Anglije.
moje Gauleiterje, Reichsstattahlterje, generalne guvernerje, državne komisarje, na moje ministre itd., na mojega Reichsmarscbal-la, Feldmarschale in Admirale in General-oberste in na številne druge vodje na fronti, potem gledam z najmočnejšim zaupanjem v bodočnost, v kateri ne bouo delali zgodovine glumači temveč možje. Borba na Vzhodu se bo nadaljevala.
Boljševiški kolos bomo tako dolgo tolkli, dokler ne bo zdrobljen.
ProtiAngliji sami pa se najprej kot
prvo vedno bolj uveljavi nemiko podmomi-
ško orožje. Kajti napram jokavemu Chur-chillovemu zatrjevanju v jeseni 1939 o koncu nemških podmornic mu morem samo zagotoviti, da njihovo število po stalnem ritmu mesec za mesecem rase in da je danes že pustilo daleč za sabo najvišje število podmo. nlc svetovne vojne. Ako je nemško-italijansko sodelovanje na Sredozemskem morju dovedlo do vedno tesnejšega tovarištva in do vedno stopnjujočega uspeha, potem bo sodelovanje Nemčije z Italijo, Japonsko in ostalimi zavezniki pokazalo tudi na drugih bojiščih nič manjše uspehe.
Zahvala Previdnosti
tem pridnim vojakom, in sicer ne samo z svojimi junaškimi lovci in bojnimi letalci, izvidniki in transportnimi letalci, temveč tudi tam, kjer je bilo potrebno s protiletalskim topništvom in bataljoni zračnega orožja v bojih na tleh nepremakljivo ščititi njena letališča in končno tudi posebno ogrožene frontne odseke. Organisation Todt in Standarte Speer so pomagali odstranjevati motnje v prometnih žilah in — ako potrebno — s svojo lastno krvjo braniti pred partizani. Nadčloveško' delo se je zahtevalo od sanitejskih oficirjev, podoficirjev in nosilcev bolnikov pred vsem od sester Nemšega Rdečega križa in sester NSV. Železniški pionirji so zgradili zopet nove proge in mostove v času, ko je bilo jeklo često tako krhko, da so pričele tračnice edino vsled vožnje razpokavati. Da se je moglo to obvladati, zahvaljujemo smrtnemu pogumu in pripravljenosti k delu brezštevilnih junakov brez imena.
Zvesto sobojevnišlvo
Fiihrer se je tukaj spomnil naših sobojevnikov, Fincev, Spancev, Italijanov, Romunov, Madžarov, Slovakov, Hratov in vseh prostovoljcev iz vseh krajev Evrope.
Nato se je FUhrer obrnil do domovine in poudaril, da se vzgoja našega naroda po narodnem socializmu vedno močneje izdej-
Da me je Previdnost izbrala k temu, da smem v tako velikem času voditi nemški narod, je moj edini ponos. Moje ime in moje življenje hočem brezpogojno zvezati z njegovo usodo. Na Vsemogočnega nimam nobene druge prošnje, kakor da naj nas v bodoče prav tako blagoslavlja kot v preteklosti in me pusti tako dolgo živeti, kakor je to v njegovih očeh potrebno za usodni boj nemškega naroda. Kajti ni nobene večje slave kot je čast v težkem času biti voditelj enega naroda in s tem biti nosilec odgovornosti! In jaz ne morem občutiti nobene večje sreče, kot pa zavest, da je ta narod moj, nemški!
Po resnih, ponosnih in ganljivih besedah Fiihrerja se je za minute izrazila ljubezen njegovega naroda v prisrčnih in navdušenih manifestacijah pritrjevanja poslancev. Reichsmarschall Hermann G 5 r i n g je potem izrekel besede, ki so v tej uri ganile ves nemški narod: On se zahvali Fiihrer ju v imenu sto milijonov zato, da so bile nevarnosti in skrbi te vojne tako mojstrsko pregnane. Potem je prebral sledeči sklep.
»Ne more biti nobenega dvoma o tem, da mora Fiihrer v sedanjem času vojne, v katerem stoji nemški narod v borbi za biti ali ne biti, imeti po njem zahtevano pravico, vse storiti, kar služi dosegi zmage ali k temu prispeva. Fiihrer mora biti radi tega, ne da bi bil vezan na obstoječe pravne predpise, v svojem svojstvu kot FUhrer nacije, kot vrhovni poveljnik oborožene sile, vladni šef in najvišji imetnik izvršilne oblasti, kot najvišji sodnik in voditelj stranke, vsak čas v stanju, po potrebi vsakega Nemca —.
bodisi enostavnega vojaka ali častnika, nizkega ali visokega uradnika ali sodnika, vodilnega ali služečega funkcionarja stranke, delavca ali nameščenca — z vsemi sredstvi, ki se mu zdijo primerna siliti k izvrševanju njegove dolžnosti in pri prestopku teh dolžnosti po vestni preiskavi brez ozira na takoimenovane trdno pridobljene pravice naložiti mu pripadajočo pokoro, v posebnem brez predpisanega postopka izločiti iz njegovega urada, iz njegovega čina ali položaja.«
Sklep je bil enoglasno sprejet in spremljan z novimi posvedočbami neomejenega zaupanja do FUhrerja. Še dolgo pozneje so se ti dokazi ljubezni in zahvale, ki so prišli že v Reichstagu do izraza, nadaljevali na ulicah in trgih, po katerih se je FUhrer po zgodovinskem zasedanju Reichstaga peljal nazaj k Reichskanzlei.
»Domovina lahko za trdno pričakuje zmage svojih vojakov«, takšen posnetek o vtisih svojega velikonočnega prepotova-nja vzhodne fronte je podal romunski državni vodja maršal Antonescu v obširnem poročilu, ki ga je predložil ministrskemu svetu. Pri vseh pregledanih edinicah je našel maršal vzoren duh od poveljnika večjih edinic do prvih straž spredaj na fronti. Edinice so dokazale, da se romunskega vojaka lahko primerja z najboljšimi bojevniki sveta, ako je le dobro oskrbovan, dobro oborožen, dobro izvežban in voden.
Verlag una Druek: NS.-Gauverlag und Druckerei Kfirnten GmbH, Klagenfurt - Verlagsleiter: Dr Emil Heitjan. — Hauptachrlf tlel ter: Frledrich Horstmana, Zuneii tot Auwi«liet« Ur. 1 guijj«,__,
Reidisminister Fnnb \ Karatno
Pomemben govor v Grazu - Novo organiziranje obrtniškega gospodarstva
Klagenfurt, 28. aprila Državni gospodarski minister F u n k je prispel 24. aprila prispevši iz Graza, v spremstvu generalnega referenta predsednika K e h r 1 a, Mi-nisterialdirigenta Heussera, Ministerial-rata Walthersa, ^-OberfUhrerja dr. Schwedlerain svojega tiskovnega šefa dr. Fischera okoli 21. ure v Klagenfurt. Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Rain or se je s ff-Gruppenfiihrerjem RSsenerom, Gauhauptmannom N a t -m e 11 n i g o m, Gauhauptamtsleiterjem ing. Winkler jem in dr. Pogatschnig-g o m, Kreisleiterjem Gasseromin svojim adjutantom Paustianom odpeljal Reichsministru nasproti v Unterdrauburg.
Med vožnjo v Klagenfurt si je državni gospodarski, minister skupno z Gauleiter-jem in gospodi svojega spremstva ogledal neko velepodjetje. Po kratkem sprejemu v okrožnem mestu Volkermarktu je Reichs-minister nadaljeval vožnjo proti Klagenfurtu,
Pred hotelom Moaerjem, v katerem se je sdsofei gost s svojim spremstvom nastanil, je nastopila mladina, deželnega glavnega mesta, kakor tudi velika množica ljudi, ki je pripravila državnemu gospodarskemu ministru ob njegovem prihodu viharen sprejem.
V	slovesni uri je državni gospodarski minister Walter F u n k v zgodovinski dvorani grbov t deželni hiši v Klagenfurtu v soboto dopoldne otvoril deželno gospodarsko zbornico Karnten in poveril z njenim vodstvom predsednika dosedanje gospodarske zbornice Gauwirtschaftsberaterja ing. W i n k-1 e r j a.
O vsebini govora državnega ministra Funka bomo poročali v prihodnji številki.
V	nedeljo dopoldne se je nadaljevala vožnja preko Seeberga v zasedena ozemlja. Na bivši državni meji na seeberškem sedlu sta ga pričakovala in pozdravila Kreis-leiter iz Krainburga K u s s in Landrat dr. S k a 1 k a. Nato se je vožnja nadaljevala skozi Seeland v Krainburg, kjer se je vršil kratek sprejem. Zupan v Krainburgu, dr. Mark graf je izrazil svoje veselje, da lahko spejme tako visokega gosta in prosil državnega ministra naj se vpiše v zlato knjigo mesta.
Državni minister je nato v kratkih besedah opozoril, da bo mu kot rojenemu vzhodnemu prusu že zgodaj bili znani problemi
obmejne dežele in da zato najboljše ve, kako težko in veliko je narodno delo v taki deželi. Učenci učiteljišča so gostom zapeli dve koroški pesmi in dekleta v noši Ober-kraineric so državnemu ministru izročila kleklan namizni prt kot darilo mesta.
Zahvala Gauleiterja
VVeldesuso žene v domači noši, ki se jim je dobro podala, pozdravile državnega ministra s cvetlicami. Pri kosilu se je Gauleiter dr. R a i n e r vnovič zahvalil državnemu gospodarskemu ministru za njegov prihod in njegovo pomoč pri delu Karntna ter izrazil svoje prepričanje, da bo državni minister vse poskusil, da pomaga deželi Karnten pri njenem izgradit-venem delu.
Državni minister se je nato v toplih besedah zahvalil za prisrčni sprejem, ki so ga bili deležni on in njegovo spremstvo v Karntnu in med drugim izjavil: »Uverjen sem, dragi moj Pg. dr. Rainer, da bodete
vi in vaši sodelavci rešili veliko nalogo, ki vam jo je Fiihrer postavil. Vaš mlade-niški zanos in način, kako se lotite stvari, nam jamčita za to. Tu vam ni treba, da šele zvonite z zvonom želja v Veldesu...!«
Ogled tovarne v ABlingu Na povratku je porabil državni minister priliko, da si je ogledal največje industrijsko podjetje v Oberkrainu, Kranjsko industrijsko družbo v ABlingu. V Kronau mu je skupina v narodni noši izrekla v deželi običajno dobrodošlico v obliki kruha in soli in doma žganega žganja. Vsem je sijalo veselje raz obraza in volja do sodelovanja pri nemški izgradnji se je izrazila v priprostih besedah neke gospe, ki je državnemu ministru spontano rekla: »Gopod državni minister, mi hočemo storiti samo dobro, in smo zelo srečni!« Na Wurzen-passu sta -se poslovila Gruppenfiihrer Rosener in Generalmajor Brenner. Na višini prelaza je zapelo nekaj izletnikov državnemu ministru, ki mu je koroška pesem posebno segla v srce, dve pesmi ob spremijevanju lutnje. Nato se je nadaljevala vožnja proti Villachu.
Balh je bil znova učinkovito bombardiran
Na vzhodni fronti lastna krajevna napadalna podjetja udarnih čet - Pri Murmanskn Je bilo brez lastnih izgub zbitih devet sovražnih lovcev
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 27. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti lastna krajevna napadalna podjetja in podjetja udarnih čet. Več sovražnikovih napadov in sunkov amo zavrnili.
V	Lapplandu so nemške in finske čete zavrnile sovjetske napade po trdih obrambnih, bojih. Sovražnik je utrpel krvave izgube. Več oklopnjakov smo uničili.
Pri Murmansku so nemša lovska letala v zračnih bojih brez lastnih izgub uničila devet sovražnih lovcev.
V	severni Afriki živahno izvidni-ško delovanje. Zračni napadi na otok Malto so bili z močnimi silami in dobrim uspehom nadaljevani.
Lahka bojna letala so dosegla podnevi polne zadetke v vojašnicah in v neki tovarniški napravi na južnem Angleškem.
Na morju pri Islandu smo uničili nek predstražni čoln. Močnejše skupine letal so v pretekli noči nadaljevale, svoje povračilne napade proti Angliji. Dobro vidno mesto Bath smo bombardirali z močnim učinkom.
Modno kopališče plutokralov uničeno
Povračilni napad proti mestu Bath - Odgovor na bombardiranje stanovanjskih hiš
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti smo uspešno izvedli nekaj krajevnih napadov in pod-vzetij udarnih čet. Posamezni sovražni napadi so se izjalovili. Bojna letala so podnevi bombardirala v vojni važne naprave v Leningradu in Noworoesijsku kakor tudi na obali Kavkaza. V Lapplandu so nemške in finske čete odvrnile močnejše sovražne napade ob visokih izgubah sovražnika. V času od 11. do 25. aprila so Sovjeti izgubili 312 letal; od teh je bilo 214 zbitih na tla v zračnih bojih in 15 po protiletalskem topništvu ,ostanek je bil uničen na tleh. V isti dobi smo na vzhodni fronti izgubili 36 lastnih letal.
V severni Afriki so nemško-itali-janske čete zavrnile britanske izvidniške sile. Pristaniške naprave v Tobruku so bile z dobrim uspehom bombardirane. Spremljajoči nemški lovci »o zbili osem britanskih letal na tla. Nemška bojna letala so v zadnji noči napadla neko britansko letališče ob Sueškem prekopu.
Vrsteči se zračni napadi so bili tekom celega včerajšnjega dneva izvedeni z močnim učinkom proti vojašnicam in taboriščem v barakah na otoku Malti.
Lahka nemška bojna letala so tekom včerajšnjega dne potopila pred otokom Wight tri britanske trgovske ladje s skupno 10.000 brt. Britanski bombniki, ki so tekom včerajšnjega dneva ob močni zaščiti lovcev prileteli nad obalo zasedehih ozemelj, so bili ustavljeni po nemških lovcih. V silnih zračnih bojih in v obrambnem ognju protiletalskega topništva je sovražnik izgubil 19 letal. Kot nadaljnje povračilo britanskih zračnih napadov na stanovanjske četrti nemških mest so močne skupine bojnih letal v zadnji noči deloma iz zelo nizke višine, z uničujočim učinkom napadle mesto Bath v južni AagUJ.
Nadaljnji nočni napad je bil naperjen proti vojaškim napravam na škotski vzhodni obali.
Britanski bombniki so v noči na 26. IV. ponovno napadli mesto R o s t o k. Bombe so bile odvržene skoraj izključno na stanovanjske četrti starega mesta. Civilno prebivalstvo je imelo številne izgube. Dragoceni prosvetni spomeniki in naprave socialnega skrbstva so bili uničeni. Motilni poleti britanskih letal so dovedli v južno Nemčijo in v Protektorat. Nočni lovci so sestrelili devet izmed napadajočih bombnikov.
Oberleutnant Geisshardt si je včeraj izvojeval na vzhodni fronti svojo 61. do 67. zmago v zraku.
Britanski bombniki so v noči na 27. april ponovili svoje teroristične napade na stanovanjske četrti mesta Rostock. Civilno prebivalstvo je imelo nadaljnje izgube. Po dosedanjih poročilih sta bila dva sovražna bombnika zbita na tla.
Nočna torpedna bitka v Rokavskem prelivu
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti smo zavrnili krajevne napade sovražnika. Lastna podjetja udarnih čet so bila uspešna. Zračno orožje je učinkovito bombardiralo pristaniške naprave na obali Kavkaza in v Azov-skem morju ter sovražne zveze v zaledju. Kakor je bilo že poročano, so pri napadu nemških bojnih letal na Murmansk nemški lovci v silnih zračnih bojih sestrelili 18 sovražnih letal, med temi 17 vzorca Huricane. Italijanska letala so 23. aprila presenetljivo napadla neko sovjetsko letališče in so na tleh razdejala devet sovražnih letal.
V	severni Afjiki je zaradi slabega vremena samo malo izvidniško delovanje. Zračni napadi na vojaške naprave in letališča otoka Malte so bili podnevi in ponoči nadaljevani. Številni bombni zadetki težkega kalibra so povzročili nova obsežna razdejanja.
V	Rokavskem prelivu so lahke varovalne bojne sile vojne mornarice v noči na 24. april zadele na sovražne rušilce in brza čolne. Nek britanski rušilec je bil na kratko daljavo po topniškem ognju poškodovan. Sovražnik je nato bitko prekinil. Včerajšnji dan so nemški lovci nad obalo rokavskega preliva v zračnih bojih z močnimi britanskimi skupinami lovcev sestrelili osem sovražnih letal.
Lahka nemška bojna letala so podnevi z bombami in krovnim orožjem napadla tovarniške in oskrbovalne naprave na južnem Angleškem. Kot povračilo za ponovne angleške zračne napade na nemška mesta smo mesto Exeter na angleški južni
35.000 brt pred obalo USA in 13.600 v Sredozemskem morju potopljenih
Britanci so Izgubili od 11. do 20. aprila 161 letal pri 25 lastnih Izgubah.
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 24. aprila objavilo:
V južnem delu vzhodne fronte so bili lastni napadi in napadalna podjetja udarnih čet na ozemlju ob Donecu uspešni. Na morju okrog Noworosijska smo z bombnimi zadetki poškodovali nek sovjetski tanker in dve trgovski ladji. V severnem frontnem odseku smo po večdnevnih bojih uničili odrezano skupino sovražnih sil na fronti ob Volhovu. Bojna letala ,so napadla pristaniške naprave v Murmansku in z bombnimi zadetki poškodovala neko trgovsko ladjo. Pri čiščenju zaledja so madžarske skupine uničile neko močno oboroženo boljševiško tolpo. VLaplandu so nemški planinski lovci zavrnili več sovražnih napadov in prizadejali nasprotniku težke izgube.
Na Sredozemskem morju so nemške godmcruicfi is britanskega dovoza
novih pošiljk potopile dve prevozni ladji s 13.600 brt in tri obrežne jadrnice.
Vojaške naprave v La Valetti in letališča na otoku Malti so po vrstečih se napadih iz zraka utrpele ponovne težke poškodbe.
Na ameriški vzhodni obali in v Karibskem morju so nemške podmornice potopile šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 35.000 brt. Tik pred nekim severnoameriškim pristaniščem je neka podmornica napadla nekega vlačilca s tremi ladjami za prekladanje in s topniškim ognjem potopila ves vlačilni vlak.
Bojna letala so v pretekli noči z dobrim razstrelnim in zažigalnim učinkom bombardirala pristaniške naprave na angleški južni obali.
Britanski bombniki so v noči na 24. april napadli stanovanjske četrti v raznih krajih severnonemskega obrežnega ozemlja. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj te«
obali s težkim učinkom bombardirali.
Britanski bombniki so v noči na 25. april napadli stanovanjske četrti v Rostocku. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Nekaj stanovanjskih poslopij in prosvetnih mest in ustanov socialnega skrbstva je bilo razdejanih ali poškodovanih. Dva izmed napadajočih bombnikov smo zbili na tla.
Podčastnik Rudolf Miiller je izvojeval v zračnih bojih pri Murmansku v enem dnevu pet zmag v zraku.
Angleška oporiSfa ne zadoslufefo
Kaj se naj zgodi v slučaju nadaljnjih sovjetskih porazov?
Stockholm, 28. aprila. London dobiva točasno tekmeca westminsterski opatiji. Nova narodna svetinja, ki nastaja v znamenju zveze s Sovjeti, je nekdanja Leninova stanovanjska hiša v Pinsbury. Nedavno so tam odkrili Leninovo spominsko tablo, sedaj pa že L e n i n o v k i p. Seveda zopet porabi sovjetski veleposlanik priliko k nagovoru, v katerem je kakor navadno opeval veliko skupnost med pluto-krati in boljševiki. Oficiozno londonsko poročilo se oprime Majskijeve opombe, po kateri more leto 1942 prinesti odlo-čujočpreobratvojne. Zopet je Angležem • priporočil, naj pohitijo, kajti 1943. — šele v tem letu hoče Churchill pričeti akcijo — je za Sovjete prepozno.
Odkritju Leninovega spomenika je v četrtek sledil drug svečani akt angleškega javnega življenja: Ustoličenje novega knezoškofa v Canterbury, drja Templeja. S tem je angleška cerkev ofici-elno in nepreklicno instalirala svojega Crippsa. Njegov vpliv na duševno življenje Anglije gotovo ne bo pustil čakati. Vsaj v smislu zmanjšanja energije upiranja proti vplivom levice in boljševizma, napredujoče likvidacije stare Anglije in otvoritve vrat fca opozicionalne in razkrajajoče misli ta proces neopazno napreduje.
Odlikovanje kot volni vzorni obrat
Berlin, 28. aprila. Reichsminister dr. Ley je objavil, da je skupaj z Reichsministrom za oborožitev in municijo S p e e r o m predlagal Fiihrerju ustanovitev vojnega vzornega obrata. Odlikovanje se izvrši kot priznanje odličnega delovanja in vzorne storitve obratnega občestva v okvirju nemške vojne proizvodnje. Z dodelitvijo odgovarjajoče listine pridobi 'obratno občestvo pravico, da ipia na svoji zastavi vojni križec za zasluge (Kriegsverdienstkreuz).
Skrbi za bližnji Vzhod
Stockholm, 28. aprila. Pri zasedanju spodnje hiše so poskušali nekateri poslanci Labour stranke napeljati govor na »drugo fronto«. Vendar je pa minister Attlee v Churchillovem zastopstvu izjavil, da ta nima podati nobene izjave o tem vprašanju. Ne nezanimiv publicistični prispevek je k tej očividno za Anglijo neizčrpljivi temi mesto tega podal »News Chronicle«. Tu pa tam prav odkritosrčni list je izjavil, da je prav mogoče, da nastane v slučaju tako daleko-aežnih sovjetskih porazov nevarnost za vso pozicijo zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Potem se bo morala Anglija podati v rizi-ko novega Dlinkirchena in si reči, da mora celo iz porazov slediti zmaga.
Reuter zahteva kot posledico preložitve angleškega vojnega vodstva na Bližnji vzhod ladjevsko zaporo, da bi japonskim pomorskim bojnim silam ubranili prodiranje proti Bližnjemu vzhodu. Po ojačenju angleških pozicij na Bližnjem vzhodu, vključno Sirijo, Irak in Iran, zahtevajo »ofenzivo k potisnjenju Japoncev nazaj«. Opis predočuje nujno potrebo po oskrbovalnih oporiščih, v katerih morejo zavezniki pri njihovi vožnji okrog Južnega rta izpopolniti svoje zaloge olja in goriva in podčrta pri tem neslišni pomen afriških pristanišč. Videli bomo, kaj tiči za tem opozorilom. Pristanišča, s katerimi točasno razpolaga Anglija, vsekakor ne zadostujejo nalogam, ki jih od njih pričakuje, četudi bi britanska admiraliteta rada vzbudila ta vtis: Omenja Kapstadt, Simonbay, Port Elisabeth, East-London, Colombo, Trincomali, Bombay in Madras.
gub; izmed napadajočih bombnikov smo štiri zbili na tla.
V času od 11. do 20. aprila je britansko zračno orožje izgubilo 161 letal, od teh 46 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 25 lastnih letal.
Oberleutnant Ostermann je tekom včerajšnjega dneva izvojeval svojo 83. do 85. «®ačpa zmago.
MF je nabrala 1,210.994 RIM
Uspeh Iz marca 1939. leta se le poflesetorll - Mdlbllng ima s 7,89 RM najboljšo
kvoto na osebo v Cauu Karaten
Kakor je bilo pričakovati, se je končno veljavni uspeh zadnje cestne zbirke še znatno povišal napram predhodnemu izidu. Znaša namreč 1,210.994 RM; na tej vsoti bo posamična okrožja udeležena s sledečimi zneski.
KU	Kvot* 11 tMlM T M
Spittal	145.374.65	263.77
St Veit	134.932.66	241.95
Villach	182.374.01	231.69
Klagenfurt	257.843.43	231.64
Wolfsberg	85.789.07	177.63
Krainburg	128.242.03	169.50
Radmannsdorf	75.260.40	152.76
Lienz	45.289.27	142.15
Hermagor	24.706.71	133.47
Volkermarkt	67.570.97	132.60
stein	63.610.97	104.59
1,210.994.17	190.32
Poleg tukaj že imenovanih uspešnih krajevnih skupin javljata zlasti okrožje St. Veit an der Glan in Spittal še celo vrsto odličnih posamičnih izidov. Tako je M81b-ling, ki izkazuje vedno izredno visoke uspe-
li t r b • r t S t • i n m • n n i
Sad tkkušk& krnela 8 in M&QHt imieteja
Usoda artiatoT med življenjem In amrtja
Vtem ko ga trese mrzlica, vleče na uho, kaj se godi v šotoru — Cirkus je njegov, kaj se godi v njegovem cirkusu, medtem ko tukaj leži brez pomoči —?
Napenja misli do skrajnosti.
Kaj je to? Razburjen se Court poskuša dvigniti.
To ni odobravanje in navdušenje, to kar zveni sem — to je hrup — vreščanje, plašno kričanje in edaj, moj Bog, divje ne-yarno rjovenje tigrov---
BENGALI USMRTI VDRUGIC
Navzliz mrzlici zbere ravnatelj vse sile, emahovaje pograbi plašč, smukne vanj le za silo, se opoteka do duri---
Tu se duri od zunaj naglo odprejo.
Pred ravnateljem stoji Lesage, tresoč se, z obrazom belim kakor kreda.
Več trenutkov zijata oba moža drug v drugega.
»Kaj se je zgodilo, Leaage —?« »toka Court.
Oni ne more spregovoriti nobene besede.
Bolnikovi prsti se zagrebejo kakor kremplji v njegov rokav.
»Govori vendar, človek —!«
Tu se i zvije kakor stokanje iz ust stre-žaja tigrov.
»Krotilec Wanjek je mrtev — tigri —4
Court se zgrudi nazaj na posteljo.
»Kako je bilo to mogoče, Lesage — saj fton vendar odredil, da m naj dA Kak kot
he zibirk za zimsko pomoč, pri zbirki nemške delovne fronte nabral 4.433 RM in a tem dosegel najvišjo kvoto na osebo v deželi, namreč 7.89 RM. Krajevne skupine Mdllbrlicke, Feldkirchen in Zeltschach, ki so tudi dosegle kvote na osebo nad 7 RM smo že uvaževali. Miihldorf v Molltalu je javil kvoto na osebo 6.72 RM, Spittal 5.14, St. Veit 5.11, Mallnitz 4.72, Seeboden 4.67, Gmiind 4.52, Hlittenberg 4.41, Treibach-Althofen 4.08. Tudi Obervellach, Raden-thein in Greifenburg v okrožju Spittal, Eberstein, Friesach, Knappenberg, Michel-dorf v okrožju St. Veit an der Glan, so se posebno odlikovali s kvotami na osebo med tremi in štirimi markami.
Ako se končno uvažuje„ da je DAF pri zadnji zbirki v prvi vojni zimski pomoči dežele jedva prekoračila mejo 100.000 RM — kar se je moglo takrat smatrati za vzorno storitev —, se Karnten lahko s ponosom ozira na ta edinstveni uspeh. Podesetorjena pripravljenost za službo in podesetorjena požrtvovalnost zrcalita nezlomljivo voljo domovine K&rntnerjev do zmage v odločilnem boju naroda.
drugi krotilec nikoli ne gane iz jahališča, kadar drugi dela.«
Lesage se obotavlja.
»Waniek je hotel danes večer sam delati češ, da bo že sam opravil s tigri — zato je ostal de Kok zunaj pred mrežnimi durmi — nenadoma je zaskočil eden izmed tigrov Wanieka od zadaj in mu odtrgal čeljust, nek drugi tiger ga je tudi napadel in ga raztrgal na kose.
Court je zijal v zlovestnika in sa zgrozil.
«In kateri izmed tigrov--?«
Starec razume. Trdo se izvije iz njegovih ust: »Gospod, Bengali je bil povzročitelj --«
NESREČA GA PREGANJA
Ravnatelj Court ni umrl za mrzlico. Okreval je. Toda ni več tisti,, kakršen je bil. Posli vedno bolj nazadujejo. Nič se mu več ne posreči. In tigri ne nastopajo več. Court čuti, da ne bi mogel več odgovarjati za to — ali naj Bengali stane še več človeških življenj? In brez njega — brez njega je skupina raztrgana, nesposobna za delo.
On se tudi ne čuti več zmožnega, da bi stvar predrugačil in opravil novo dresira-nje.
Otopel je in postal v notranjosti popolnoma razdvojen.
Toda tigri so ostali.
Dobro jim strežejo in jih pitajo, tako da imajo ugodno življenje. Včasih se lahko pred praznim prostorom za gledalce kre-tajo v kletki za jahališče. Nastopiti pa vendar ne smejo.
Večkrat stoji Court dolgo pred kletkami z lepimi vitkimi zvermi, — najlepši in najmočnejši je vendar Bengali. Po več ur se mudi Court pred tigri brez koristi in brez
dela. Xu pa W m fcač eripeti, da pjjkreaa
prijavilo veliko udeležencev. — Zahvalo zasluži krajevni vodja tiskovnega urada NSDAP Perauer, ki odrine k vojakom. Njegov urad je prevzel BezWM. d. Gendarmerie T r o j e r. — Prva predstava KdF je bila dobro obiskana.
Zarz. (Zborovanje NSDAP.) Te dni se je v Salilogu v gostilni Weber vršilo prvo javno zborovanje NSDAP o snovi »Hitlerjev boj za oblast v državi«. Kot govornik je nastopil Pg. Gatterer. Poslušalci so z živahnim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem.
Selzach. (Živahna udeležba zborovanj NSDAP.) V občinski dvorani se
Wesanitz. (Kuharski tečaj.) Kuharski tečaj, ki se je vršil pretekli teden v Wessnitzu je prav dobro uspel in so bile vse udeleženke zelo navdušene za novodobno kuhanje.
Neumarktl. (Sprejem članov v K&rntner Volksbund.) Pred krat-
Prosimo naše sotrudnike, da na vsakem poročilu navedejo svoj čitljivi natančni naslov. Uredništvo.
kim so v slovesni obliki razdelili nadaljnje članske izkaznice KVB. Društveni dom »na Skali« je bil ob tej priliki nabito poln in vsi navzoči so z napeto pazljivostjo poslušali govor voditelja krajevne skupine Pg. dra. P u z e, nakar je nad 700 novih članov prejelo izkaznice. Vsega je bilo doslej nad 1.500 članov sprejetih v Karntner Volksbund.
Neumarktl. (Javno zborovanje NSDAP.) Zadnje javno zborovanje, ki se je pred kratkim vršilo v društvenem domu »na Skali« je bilo zelo dobro obiskano. Pg. Steinacker iz Radmannsdorfa je pripovedoval iz Fiihrerjevega življenja in o njegovih velikih edinstvenih in neminljivih
Varstvo pred gozdnimi
Leto za letom doživljamo, da spomladi, ko se zemlja že nekoliko osuši, izbruhne danes v tem, jutri v onem brdu gozdni požar, ki večkrat traja po cele dni in napolnjuje podnevi vso okolico z dimom in utrinki, ponoči pa se lahko vidi njegov krvavordeči odsev ure in ure daleč.
Gozdni požari uničijo leto za letom neizmerno narodnega premoženja in vendar se kmetovalci največkrat te nevarnosti ne zavedajo dovolj, se pred gozdnimi požari ne varujejo in kadar v bližini kje požar v gozdu izbruhne, se jih le malo najde, ki bi šli gozdni požar prostovoljno pomagat gasit — če ne preti nevarnost neposredno tudi njihovemu gozdu.
Ker pa se oblastva zavedajo nevarnosti
Lesage še srditejši, še postaranejši in zagrizene jši kot prej, in reče:
»Ravnatelj, vi se uničujete — zakaj še redite te brezkoristne požeruhe?«
Brez pomoči gleda Court svojega zvestega starca.
»Le kaj naj storim, Lesage —« mrmra.
»Prodajte jih, prodajte — saj vendar potrebujemo denarja, ravnatelj!« '
Court ga prestrašen pogleda.
»Tigre prodati, — tega ne morem, Leaage!« .
In pri tem je ostalo!
Ker pa je odpadla ta glavna senzacija »zoološkega cirkusa Court« je obisk vedno bolj in bolj slabel. In dolgovi so se kopičili.
TRAGIČNI KONEC »ZOOLOŠKEGA CIRKUSA COURT.«
»Zoološki cirkus Court« bo prodan na dražbi! tako oznanjajo kričavo lepaki na vhodu velikega šotora za občinstvo, dokler ne nastopi konec podjetja.
Znotraj na jahališču stoji miza, kjer se neprestano oglaša bobnalo izklicatelja. Mreže so izginile, cirkuški ljudje so se že razkropili na vse vetrove. V jahališču se nahajajo samo še »interesentje«, ki čenčajo, ponujajo, dovtipkavajo, nekateri so tudi resni in ne brej sočutja.
Vsak udarec z bobnalom je tudi udarec na srce moža, ki sloni na zadnjem izhodu neke kletke za zveri, negiben in upadel na telesu in duši.
Ni več nevarno naslanjati se na to kletko zveri, ker je prazna. Tiger Bengali je že prodan na dražbi z vsemi svojimi tovariši. Nek zoološki cirkus je kupil tigra Benga-lija.
S povešenim pogledom stoji Lesage poleg evojega nekdanjega gospodarja**
je pred kratkim vršilo javno zborovanj« NSDAP. V dvorani se je trlo ljudi in marsikateri je moral stati zunaj na hodniku. Prišlo je več kot 400 poslušalcev. Ko je vodja krajevne skupine došle pozdravil, je šolska mladina zapela neko nemško pesem In neka mala deklica je prednašala neko pesnitev. Nato je povzel besedo za jedrnati govor-Pg. Wiistner.
Naklas. (Wehrmannschaft vež-ba.^ V zvezi z zadnjim zborovanjem je imela Wehrmannschaft prvikrat celodnevno službo. Pg. ing. S c h m i e d, ki je tudi prišel k tem vajam, jih je pazno zasledoval.
delih. Na koncu se je govornik dotaknil tudi še sodobnega političnega položaja in gigantske borbe vseh naših čet proti našemu svetovnemu sovražniku boljševizmu.
Vesli iz ohrožja Stein
St. Martin bei Littai. (Zborovanje ž e n.) Pred kratkim se je vršil apel tuk. žen in deklet v KVB-domu. Gaujugend-gruppenfiihrerin Gerta Worounigg je skupno z vsemi navzočimi pela uro nemških pesmi in je zatem v krasno zasnovanem govoru očrtala pomen in dolžnosti vsake posamezne žene. Po tem jedrnatem govoru je bilo zborovanje s petjem nemških nacionalnih pesmi zaključeno.
Littai. (Popravek.) Poročila v naši zadnji številki o proslavi rojstnega dne Adolfa Hitlerja, potem »Poroke« in »Trojčke je porodila«, ne odgovarjajo dejstvom.
Lusttal. (Šport se zopet razvija.) K športni skupnosti Lusttal, ki jo bodo ustanovili, se je prijavilo 35 članov. Ofi-cielna ustanovitev se bo vršila v kratkem. Medtem je pa novo postavljeno moštvo že pričelo s tekmami in je prvo igro proti nekemu zunanjemu moštvu po težki borbi dobilo s 4 : 3.
požari in njih gašenje
gozdnih požarov za narodno premoženje in nezavednosti ter ozkosrčne sebičnosti večine ljudi, je po zakonu pod kaznijo zapovedano, da morajo, ne samo gasilci, marveč vsi za gašenje sposobni ljudje, čim gozdni požar zapazijo ali o njem zvedo, iti takoj gasit, četudi jih nobeden k temu posebej ne pozove. Zakon (Verordnung zum Schutze der Walder, Moore und Heiden vom 25. Juni 1938) zapoveduje vsakomur, ne samo kmečkim, marveč tudi vsem drugim ljudem, da morajo pri gašenju gozdnih požarov pomagati v toliko, v kolikor ne pridejo pri tem sami v nevarnost. Ce pa zavzame gozdni požar večji obseg, tako da se je bati, da ga ne bo mogoče na hitro pogasiti, je vsakdo dolžan in soodgovoren, da se po-
»Da, sedaj ga ni več, tigra Bengalija«, momlja, »in cirkus je prišel na boben, in veliko zimovišče v Miramontu so nam za-rubili in prodali, in Mollier je mrtev, Waniek je umrl in mi lahko gremo beračit. In vse to, zaradi te preklete bestije —«
Alfred Court s trudnimi očmi gleda na starega.
»In vendar je za mene najtežje, da sem se moral ločiti od Bengalija — Lesage, ali razumeš ti to? Nemara sem bil proklet norec — ampak rad sem ga Imel, tigra Bengalija!«
n.
DVOBOJ S SABLJAMI V ZRAKU LADY GLORIA SE IGRA Z MOŠKIMI SRCI.
V šotor za gledalce malega cirkusa, ki je gostoval v vasi Miranda da Corvo ne daleč od Coimbre na Portugalskem, se je trlo občinstva, tako da ni bilo več prostora. In to vzlic temu, da je bil popoldan in da se je še veliko ljudi nahajalo na delu. Kaj šele bo na večerni predstavi?
S svetlimi očmi in krčevito stiskaje roke sledijo gledalci elegantni, smrtno nevarni igri obeh »letečih človekov« Pedra in Juana. Visoko v zraku, skoraj pod kupolo šotora švigajo sem in tja, se zaganjajo od trapeca do trapeca, potem zopet do odskočne deske na videz neugnana, kakor da bi se to razumelo samo ob sebi. Da ni ščit-ne žične mreže pod njima, bi človek skoraj ne hotel gledati tja ob takšni smelosti. — In vendar je vsak prijem, vsak zagon in vsak skok tisočkrat izurjen in tako naučen, da ta dva moža navidezno predstavljata le eno voljo, le eno zavest.
.CNadaljemoje prihodnji^
Vesli iz okrožja Krainburg
Krainburg. (Ustanovitev NSKOV.) Ustanovitvi NSKOV, t. j. zboru starih bojevnikov, ki je bil pred kratkim ustanovljen v Krainburgu, so sedaj sledili tudi drugi kraji. Pod vodstvom okrožnega upravitelja, tovariša MSsslachera in s pomočjo navdušenih sodelavcev P6schla in Gradischniga vseh treh iz Krainburga, je bil v St. Veit an der Sawe postavljen tovariš Stanislaus Rossmann za Kamerad-schaftsfiihrerja in za njegovega pomočnika Rockus Archar, oba trgovca iz St. Veit. V Laak je bil postavljen za Kamerad-achaftsflihrerja Alois Brandner, žandarme-rijski uradnik v Laak-u. V Burgstall-u je bil postavljen za Kameradschaftsftth-rerja Hermann Schmied, Bezirkszollkom-missar od ravnotam.
Burgstall. (Iz vaške kronike.) V svečano okrašenih prostorih NSDAP se je na dan pred Fiihrerjevim rojstnim dnevom vršil slovesni apel. Pg. Q u e m a 1 s je opisal življenje Flihrerja. Nato je krajevni voditelj Pg. Burger izročil članske izkaznice KVB uradnim voditeljem. — Prihodnji dan so se vršili trije kuharski tečaji. Udeležba žen je bila velika in zanimanje zelo živahno.
Seeland. (Marsikaj razveseljivega.) V svečano okrašeni dvorani hotela »Kasino« se je ob priliki Fiihrerjevega rojstnega dne vršilo zborovanje, ki je bilo izredno dobro obiskano. Kot govornik je bil
prišel Kreisfilmfunkstellenleiter Pg. Kie-menswengeriz Krainburga. — Zadnja zbirka za WHW je dala znaten znesek 1193 RM. — S sprejemanjem članov narodno socialnega skrbstva so že pričeli. Prijavil se je velik del prebivalstva. — Treba je tudi poudariti, da je za novi tečaj nemškega jezika javljenih že 200 udeležencev.
Sairach. (Iz vaške kronike.) Pred kratkim s0 našli v Sori trgovsko pomočnico Franzisko M. iz Dobratschewe. Bržkone jo je otožnost gnala v smrt. Zapustila je dva meseca starega otroka. — Dne 1. aprila 1942 je pričel poslovati civilni urad (Stan-deamt). Odtlej je bilo vpisanih 77 porodov in 37 smrtnih primerov. — Splošno priljubljeni komponist, glasbenik in pevec »Jobst« je organiziral mešan pevski zbor, ki že šteje nad 80 članov. — Šolski otroci so se pod vodstvom šolske voditeljice Tschitschnig naučili cele vrste lepih nemških peami. Pred zaključkom šole nameravajo prirediti otroški koncert. - Pri učiteljskem osebju so se zopet izvršile izpremembe. Priljubljeni učiteljici, sestri L u z, ste prišle v Savoden. Na njuna mesta sta prišli gospodični Bartosch in Frank. — Poštnemu ravnateljstvu v Klagunfurtu se izreka zahvala za izborno izpremembo voznega reda avtobusne proge Krainburg — Sariach. — Mladina iz Oberkraint je sveža in vesela odpotovala k prostovoljni delovni službi v Karnten. — K tečaju nemškega jezika se je zopet
Vesli iz okrožja Radmarnisdori
kliče na pomoč najbližnja policijska ali orožniška postaja, ali občina, ali gozdni urad oz. gozdni čuvaj. Seveda naj pohiti samo eden požar javit, drugi pa naj medtem požar vsaj omejujejo, dokler ne pride pomoč.
Pa tudi, če se posreči, gozdni požar pogasiti, ne da bi poklicali oblastva na pomoč, je treba vendarle vsak gozdni požar vsaj naknadno javiti.
Ker torej vsakega podeželana danes ali jutri lahko doleti dolžnost, da bo moral pri gašenju gozdnih požarov pomagati, je umestno, da o vzrokih, gašenju in zavarovanju pred gozdnimi požari nekaj več povemo.
Zakaj nastajajo gozdni požari?
Gozdni požar nastane največkrat zaradi neprevidnosti, malomarnosti ali zlobnosti; zaradi isker, švigajočih iz lokomotiv in drugih dimnikov. Največ gozdnih požarov povzročijo ljudje z zažiganjem suhe trave in listja pri spomladanskem »trebljenju« travnikov, meječih na gozdove. In ker se lahko vrši trebljenje travnikov samo pri suhem vremenu, se kaj rado zgodi, da nenadoma potegne veter, odnese nekaj goreče trave in jo zatrosi po gozdnem obronku. Tu pa je navadno sušine veliko in se ogenj, če enkrat zaide v gozd, bliskovito širi. Ker je spomladi listnato drevje še golo, ostane v listnatih gozdovih ogenj navadno pri tleh in upepeli vse, kar doseže, predvsem suho gozdno travo in listje, suho dračje, pa tudi vsa mlada drevesca — podrast. Ce piha ognju ugoden veter, pa se v mešanih gozdovih požar povzpne tudi v vrhove dreves in v takem primeru uniči ogenj tudi vse odraslo drevje.
Kako gasimo gozdne požare?
Če opazimo ogenj takoj skraja, preden se je razdivjal, ga skušamo zatreti tako, da mlatimo po njem s smrekovimi vejami, s suknjo ali vrečo, da teptamo po njem itd.
Ce pa je požar zavzel že večji obseg, ga ni več mogoče pogasiti, marveč ga moramo le omejiti s tem, da ga zajezimo, da mu presekamo pot. Za to delo pa mora biti na mestu dovolj ljudi, opremljenih z vsem potrebnim orodjem: motikami, lopatami, grab-ljami, pa tudi s sekirami in žagami.
Ogenj zajezimo vselej na oni strani, na katero vleče veter. In sicer začnemo delati toliko bolj vstran od požara, kolikor močnejši veter vleče in kolikor hitreje se požar širi. V primerni oddaljenosti torej razporedimo ljudi v vrsto in vsak mora v svojem odseku čimprej odstraniti in zgrabiti vse gorljive snovi ter jih zmetati v stran. Nato mora tla par metrov na široko prekopati, da se ogenj ne more več po tleh razširjati. Zelo prav pridejo tudi pota, jarki, potočki itd., ker je mogoče na takih mestih ogenj najlažje ustaviti. Medtem, ko del ljudi prekopava zemljo, pa naj drugi omejujejo ogenj od strani s tem, da ga mlatijo z ve-
V usodnj povezanosti krivde in pokore leži tragika človeškega življenja. Večinoma presega našo moč, da bi sami presodili da-lekosežnost našega prestopka. Mi jo spoznamo šele takrat, ko dobijo naša dejanja ob zmagi dobrega pravilno merilo. S tem spoznanjem pričenja borba za premaganje dosedanjega življenja. Le redko je pre-kasno. Polnovreden človek se od manjvrednega razlikuje šele v tem, da more vedno najti boljšo pot.
Wilhelm Kersting gre po tej poti. 2e deset let. Težka krivda mu teži ramena. Ni nikak fatalist, noče se je oprostiti, temveč zahteva sam dejansko pokoro. Od pri-četka vojne stoji kot vojak na bojišču. Zelo hrabro se je boril na vseh frontah. Na Poljskem so mu podelili E. K. II., v Franciji E. K. I. razreda, dvakrat je bil ranjen. V Srbiji je bil povišan v Feldwebela in sedaj stoji zopet spredaj v boju z boljševiki. Kot velikega idealista ga poznajo tovariši. Njegovo preteklost zakriva zanje globoka tajnost. Njegovi starši so mrtvi, podobo svoje zaročenke nosi vedno v žepu. Več ne ve nobeden. On jim je vsem, pred vsem mlajšim med njimi, uslužen tovariš. Obdaja ga resnost, ki se je ne da imenovati in ki se izraža v vestnem službovanju, njegovem zadržanju med pogovori, ki ne postanejo v njegovi navzočnosti nikoli plitvi, in v njegovi trajni pripravljenosti.
Kaj neki vendar zasenčuje njegovo življenje? Pač nikoli ni bil še godrnjav, toda tudi nihče še ni videl ,da bi se bil smejal. Kersting je z navdušenim srcem vojak. On
jami, kopljejo obstranske jarke, odstranjujejo travo, listje in dračje itd.
Ako je ogenj dospel že v bližino gasilcev, naj ti delajo obrnjeni s hrbtom proti Ognju; veter namreč kaj rad nenadoma menja smer in obstoja nevarnost, da dobijo gasilci opekline, ako delajo obrnjeni z licem proti ognju.
Pri večjih gozdnih požarih, kjer plamti
K izenačenju gospodarskega delovanja
dežel Mandžurije, Koreje in Severne Kitajske, se je v Dairenu sestala trojna konferenca, pri kateri so se pogovorili o vseh vprašanjih sodelovanja, katerega cilj je intenzivno podpiranje Japonske. Med drugim so sklenili ustanoviti kontinentalno združenje reorganizacije gospodarstva imenovanih dežel. V podrobnem so določili, kakšne industrijske panoge se morajo najbolj razviti v poedinih deželah in kako se morajo te dežele medsebojno najbolj podpirati pri dosegi imenovanega cilja.
Poskusi pridelovanja bombaža na Ogrskem so se doslej izjalovili, ker so tačas znane sorte predolgo rasle. Mogli so jih šele takrat žeti, kadar je bil letni čas že vlažen in meglen, tako da so se vlakna skrotovl-
vrši več kakor samo svojo dolžnost, je vedno spredaj, kjer je nevarnost največja. Kdo bi mogel razjasniti tajnost, ki najboljšemu tovarišu predpisuje tako zadržanje? On je osamljen in nihče mu ne more pomagati pri izpolnitvi neke zaveze.
Odkar je v septembru 1939 odšel v boj, ima vedno istega vodjo kompanije. Oberleutnant Decker je bil v letih borbe SA-Fiihrer v Ruhrgebietu in je tam zadobil težko rano v neki bitki v dvorani. Neki komunist ga je večkrat pobil z železno palico, pri čemer je bil težko ranjen. Tedne in tedne *je visel med življenjem in smrtjo, dokler ni ozdravel. Ostal je stari podjet-než. Doletela ga je sreča, da je mogel na vseh frontah z nekim prednjim oddelkom korakati na čelu divizije in je tako mogel biti povsod tam, kjer je veljalo biti cel mož.
Deckeru ob strani stoji vedno Wilhelm Kersting, neopazno in nevsiljivo. Skoraj ni ogledniške čete, h kateri se ne bi prostovoljno javil, nobenega večjega podjetja, pri katerem se ne bi izkazal s posebno hladnokrvnostjo in preudarnostjo. Nikoli pa ne c gre vstran od svojega Oberleutnanta, če to baš dovoli njegova naloga. Dolgo je mogel to prizadevanje prikrivati, dokler ni ubranil nekega dne v boju na nož v Franciji Kersting vodjo svoje kompanije pred udarcem nekega zamorca, ki je bil svoj bajonet že nastavil k sunku. Kersting ga je pa vendar v zadnjem trenutku prehitel. Odslej je oficir pazil na kleparja iz Ruhrgebieta.
Je v bojih ob Stalinovi črti. V jutranji
ogenj tudi v vrhovih dreves, moremo omejiti požar samo tako, da poderemo v primerno širokem pasu vse drevje in grmičje, in sicer tako, da pade z vrhom proti ognju. Seveda moramo v tem primeru določiti ta pas dovolj daleč od ognja stran, da ga utegnemo v celoti podreti in prekopati dotlej, ko ga bo ogenj dosegel.
(Dalje prihodnjič)
čila in niso bila več pripravna za predelavo. Sedaj bodo napravili poskuse s kratko živečimi rastlinami, ki so jih medtem vzgojili.
Hrvatsko gozdarstvo predvideva za leto 1942. sledečo proizvodnjo: 548.000 kubičnih metrov hlodov, 132.000 komadov železniških pragov, 28.400 komadov jamskega lesa, nad 1 milijon kubičnih metrov drv za kurjavo, nad 86.000 kubičnih metrov lesa za celulozo, nad 97.000 kubičnih metrov lesa za pridobivanje tanina in 150 tovornih vozov oglja. Stroški proizvodnje znašajo nad 297 milijonov kun.
Na nekem zasedanju delovnih učiteljev za gozdne delavce je dal poročevalec državnega gozdarskega mojstra zanimive podatke o delu gozdnih delavcev. 2e v minulem letu je bilo v Reichu za sečnjo in pridobi-
zori neke nedelje se prične ljut topniški ogenj na sovražni položaj, ki ga je treba zavzeti ,da se odpre pot diviziji. Krepka jurišna četa prodira. Vodi jo Oberleutnant Decker. Tudi Feldwebel Kersting je zopet zraven. Posreči se jim prodreti, a nenadoma zadobijo iz gozda krepak ogenj iz strojnic. Morajo se zakloniti. Strojniški ogenj se sipa nad njimi. Toda morajo naprej. Pripravljeni na skok ležijo na tleh. »Los!« zakliče Oberleutnant in že je tudi pokonci. Toča izstrelkov žvižga okrog njih. Še enkrat kritje v neki vdolbini.
In zopet kvišku. Nenadoma skoči Kersting pred vodjo svoje kompanije, ga potisne nazaj in omahne tudi sam brez moči v zaklon. Zadet od krogle, ki je veljala Oberleutnantu Deckerju. — — —
Kersting težko diha. V njegovih ugašujo-čih očeh se svetlika bledi lesk. Kakor iz kakega drugega sveta zre na svojega častnika, s poslednjo močjo še nekaj mrmra, kar pa preti zamreti v bojnem hrupu.
»Jaz sem bil komunist, ki Vas je v Gel-senkirchenu pobil, 1930. Mislil sem, da nas hočete zasužnjiti. Bil sem zaslepljen, kakor toliko drugih. Dve leti pozneje sem prišel k vam. Prepozno, borba se je bila končala. — Delal sem pri pokretu. Postal sem vojak, hotel sem vse zopet popraviti. Tudi na Vas. Mislim, da je moj dolg poravnan. — Ta vojna proti rdečim je bila zame najlepša borba---«
Oberleutnant Decker prime roko umirajočega. »Kamerad---«
Feldwebel Wilhelm Kersting je mrtev. Regljanje strojnic in lajež topov se s pokanjem granat in petjem in žvižganjem krogel združuje v silno mrtvaško simfonijo za padlega vojaka.
vanje strojarskega lubja 60.000 gozdnih delavcev manj na razpolago kot pred vojno. Nadaljnji vpoklici so imeli za posledico, da so bile potrebne racionalnejše delovne metode. Tudi v gozdnem delu je veliko drobnega dela, ki se opravlja sicer po stari tradiciji, vendar veliko preveč obširno. Velikansko delo se pa ne da več opravljati brez motorja. Dandanes dela že 5000 motornih žag v nemških gozdarskih obratih. Dobre uspehe so dosegli z novimi električnimi žagami. Nov mali goseničasti vlačilec s sprednjim delom, Jii je podoben motornemu kolesu, omogoča ob veliki hitrosti odvažanje podolžnega lesa na ozkih gozdnih potih in gorskih stezah.
Da pospeši mlekarstvo v Srbiji je ministrstvo za kmetijstvo in prehrano ustanovilo v Smederevski Palanki državni zavod za mlekarstvo. V to svrho je bil pripravljen kredit več milijonov dinarjev. Zavod bo imel vzorno mlekarno. Na njegovem programu je poleg drugih raziskovalnih nalog tudi vzgoja strokovnih moči.
Vlada protektorata je izdala tri vladne naredbe, ki na velikopotezen način izboljšujejo dajatve socialnega zavarovanja delavcem in rudarjem v protektoratu.
Da ostane stanje svinj nespremenjeno, se mora vsem prehranjevalnim težavam v brk skrbeti za naraščaj svinj. Izkustva so pokazala, da se pri izdatni uporabi zelenih krmil lahko zredi prasce do 50 kg I. Kot krma so uporabljive vse beljakovine vsebujoče rastline v zelenem stanju in tudi plevel vseh vrst iz vrta in njiv. Tudi paša je dobra za rejo. Taka zelena krma je res mlada in okusna, razen tega je treba po-kladati samo malo dodatne krme kakor krmilni krompir, posneto mleko ali kaj podobnega.
Iz vseh evropkih dežel prihajajo poročila, da bodo povsod povečali nasade sladkorne pese. Akoravno še ni podatkov o ploskvah, ki pridejo za to v poštev, je sigurno, da gre tendenca za tem, da se količino lanskoletnih pridelkov dvigne. Sladkorna pesa pride v osrednji Evropi normalno v prvi in drugi tretjini aprila, v južnih in južno-vzhodnih deželah pa nekaj tednov pozneje v zemljo. Minula dolga zima je letos vse skupaj nekoliko zavlekla, ni pa pri tem še ničesar izgubljenega.
Hranilne vloge nemškega ljudstva v hranilnicah dosegle 55 milijard RM. Dne 31. septembra 1941 je življenjsko zavarovalna vsota dosegla 38,8 milijard RM. Do kraja lanskega leta še je gotovo dvignila na 40 nlilijard. Velika Nemčija ima okrog 23 milijonov domačinstev ter je po statistiki dokazano, da ima povprečno vsaka družina po eno do dve hranilni knjižici.
r" &lanzei&er
Dipl. Opliker C. Krontufl 1
H > ■ « • ■ > p r i.	ffaiuinouireiM iS
Kalifova beseda
Kalif Abdelmelik iz rodu Omajadov, ki je združil v svoji roki oblast nad vsemi muslimani, je slavno premagal skoro vse svoje sovražnike. Dolgo se je moral boriti proti knezu nekega arabskega plemena, ki je delal težkoče njegovemu pohodu v Mekko. Ko so končno kalifove čete ujele kneza, je kalif sklenil, da ga kaznuje s smrtjo zaradi njegovega trdovratnega odpora proti zmagi kalifa. Dal si je privesti kneza in mu priobčil smrtno obsodbo.
Ujetnik je mirno poslušal kalifa. Potem je vprašal, dali sme izreči svojo poslednjo prošnjo. Abdelmelik je to dovolil, in arabski knez je prosil za požirek vode, ker od začetka bitke ni dobil nobene kapljice več v usta. Na kalifov migljaj je nek suženj prišel s polno čaŠo. Hkrati pa je stopil v sobo tudi mečenoša, ki bi imel izvršiti smrtno sodbo. Knez je vzel čašo, toda vtem, ko jo je nastavil na usta, se je ozrl na svojega krvnika, kakor da bi se bal, da ne bo mogel nemoteno izprazniti čaše. Kalif j« to opazil. Namignil je mečenoši in rekel h knezu:
»Le mirno si ugasi žejo. Preden ne boS pil iz čaše, te ne dam usmrtiti.«
Tu je ujetnik odstavil čašo, pogledal kalifa, vrgel čašo na tla in vzkliknil:
»Torej te držim za besedo. Nikoli ne bom pil iz te čaše in nikoli me ne boš dal usmrtiti, o kalif!«
Presenečeni Abdelmelik je sicer namršil obrvi zaradi te smelosti svojega ujetnika. Toda pustil mu je življenje. In iz ujetega kneza je postal pozneje eden izmed naj-zvestejših kalifovih privržencev in prijateljev,	.(Esch.i J
junaška pokora / Friedric
od
Friedridia Horstmanna
2% milijona Inozemskih delavcev v Reidin
Konec januarja t. 1. so zaključili statistična poizvedovanja glede v Reichu zaposlenih inozemskih delovnih moči. Ob tem času je znašalo njih število okroglih 2,140.000, to je približno 1500 več kakor po predzadnji statistiki v septembru 1941. Pri tem je pa upoštevati, da se ponavadi večina poljedelskih delavcev med zimskimi meseci vrne v svojo domovino. Z ozirom na to okolnost je bil efektivni porast inozemskih delovnih moči v zimskih mesecih večji, kakor moremo to razvideti iz statistike. Spomladi se je pričel zopet ojačeni dotok poljedelskih delavcev iz inozemstva. Trenutno verjetno znaša skupno število inozemskih delovnih m o č i s v o j i h 2y2 milijonov. Stem so že danes daleko prekoračene številke preteklih let.
Prvo mesto zavzemajo Poljaki z nad enim milijonom delovnih moči. V novejšem času je posebno dotok iz Galicije zelo močan, od koder je od septembra 1941 do srede marca 1942 prišlo 67.000 mož in 33.000 žen. S pričetkom poljskega dela se bo to število v kratkem verjetno še nadalje znatno povišalo. Po statistiki od konca januarja t. 1. stavijo Italijani 300.000 delovnih moči, Cehi 140.000, Belgijci 131.000, Nizozemci 96.000, Srbi 78.000, Francozi 63.000, Hrvati 56.000, Slovaki 54.000, Madžari 31.000 delovnih moči. Pri tej statistiki ni upoštevano valovanje
inozemskih delovnih moči. Število vseh posredovanih inozemskih delovnih moči je daleko višje. Tako je pred nekaj tedni, kakor je bilo javljeno v dnevnem časopisju, prispelo n. pr. 250.000 belgijskih delavcev v Nemčijo. Mnoge delovne pogodbe so kratkotrajna narave in pri statistiki so one delovne moči, ki so se po poteku pogodbenega roka zopet vrnile domov, zopet odračunali, tako da navaja januarska statistika samo tiste delovne moči, ki so bile resnično ob tem roku v Nemčiji zaposlene.
V prihodnjih tednih se pričakujejo nadaljnji znatni delavski kontingenti iz skoraj vseh evropskih držav. Pokazalo se je, da se inozemski delavci, ki so bili že zaposleni v Nemčiji, večinoma radi vrnejo, ker zadenejo tukaj na ugodnejše delovne pogoje in boljše možnosti za nadaljevanje poklicne izobrazbe kakor pa drugod. Dostikrat so b svojimi odraslimi družinskimi člani zaposleni na istem delovnem mestu v Reichu. Tudi mnogi vojni ujetniki, ki so delali v Nemčiji in bili odpuščeni, so se kot civilni delavci prostovoljno javili nazaj k delu v Nemčiji. Polovica inozemskih delavcev dela v kmetijstvu, druga polovica v obrtnih poklicih. Edino med zimskimi meseci se to razmerje premakne v korist obrtniških poklicev.
Male gospodarske novice
Dr. F. J. Lukas	Izrežite! Hranite!
Qleimiina ntdodihta in furfiktim& n)ejitefJt mfJkoduek und praktisek
67. STUNDE Etwas zum Eigenschaftswort.
Um ein Eigenschaftswort anschaulicher
zu machen, stellt man gerne einen Ver-
gleich an. So sagt man z. B.:
1.	Er kommt langsam wie eine Schnecke um die Ecke.
2.	Der Junge kletterte behende wie ein Affe auf den Baum.
3.	Dieser alte Herr 1st brummig wie ein Bar.
4.	Geben Sie acht! Diese Frau ist diebisch wie eine Elster.
5.	Dieser Stein ist durchsichtig wie Glas.
6.	Sein Herz ist hart wie Stahl.
7.	Heben Sle doch, dieser Schliissel ist leicht wie eine Feder.
8.	Dieer Stein ist schwer wie BleL
9.	Dieses Madchen ist schlank wie eine Tanne.
10.	Seine Antwort war schnell wie der Blitz.
11.	Dieser alte Geizhals ist schlau wie ein Fuchs.
12.	Die Pr&sidentin des Kanarienzucht-vereines geht »tolz wie ein Pfau durch die StraBen.
18. Dieser schwarze Diener ist treu wie sin Hund.
B£, Seine Gedanlcen Kind tSeH Trt« da« Meeft
Vielleicht werden zwei Eigenschaftsworter zusammengezogcn.
1.	Was wollen Sie denn, dieser Sack ist ja federleicht.
2.	Blitzschnell zog er den Revolver und schoB seinen Gegner nieder.
3.	Dieser Mensch ist ja b&renstark, ich mftchte nicht mit ihm ringen.
4.	Nachdem er sein ganzes Geld im Gltick-spiel verloren hatte, wer er bettelarm.
5.	Wie teuer haben Sie diesen Anzug ge-kauft? Er war spottbillig, er kostete nur 48 RM.
6.	Wie kann man so einen uralten Witz erzShlen?!
7.	Warum wollen Sie nicht arbeiten? Sie sind doch kerngesund.
8.	Dieser steinreiche Kerl solite sich scMmen, so wenig fiir das WHW zu geben.
9.	Sie kam schnurgerade auf ihn zu und umarmte ihn.
10. Glaubst du, daS er kommt? Ich bin bombe nsicher.
Das Gegentefl eine* Eigenschaftowortei wird vielleicht durch die Vorailbe -m gebildet.
1. Anfangs war ich sicher, aber dann bin ich wnsicher gswofldea. -
2.	Ein aufmerksamer Zuh8rer ist besser als 20 unaufmerksame.
3.	Geben Sie mir bitte ein scharfes Mes-ser, diesea ist schon unscharf.
4.	Es ist unachon von Ihnen, daB Sie nie zu una kommen.
5.	7 ist eine ungerade Zahl, 8 eine gerade.
6.	Unsaubere Hande kennzeichnen einen Menschen.
Aufgabe:
Machen Sie folgende Ubung: (Beispiel: Ich habe das Blatt befeuchtet, jetzt ist es feucht.) br&unen (meine Haut), erhitzen (Eisen), 8ffnen (Tiire), reinigen (Anzug), scharsen (Messer), sliBen (Kaffee), trock-nen (W&sche), aufwecken (Schlafer).
WBrter
anchaulich — nazoren, jasen
aufwecken — 2fouditi
barenstark — močan ko medved
befeuchten — namočiti, ovlažiti
behende — ročen, uren
bettelarm — beraški
blitzschnell — bliskovit
bombensicher — popolnoma varen, ich bin
bombensicher — vem za gotovo braunen — ožgati, sich brauaen — ogreti brummig — godrnjav diebisch — tatinski durchsichtig — prozoren, pregleden Elster (w) — sraka erhitzen — razbeliti, rasgreti federleioht — lahko ko perje feucht — vlažen
gerade — raven; gerade Zahl — »odo itftvil«
Geizhals (m) — lakomnik, skopuh
Gliicksspiel (s) — igra
heben (ich hob, ich habe gehoben) -—
vzdigniti, dvigniti Kanarienzuchtverein (m) — društvo za
rejo kanarčkov kennzeichnen (jemanden, etwas) — označiti
klettern — plezati
niederschieBan — postreliti
Pfau (m) — pav
ringen — boriti se
sch&rfen (etwas) — ostriti, brusiti
Schnecke (w) — polž
achnurgerade — raven, naravnost
»pottbillig — »mešno poceni
steinreich — jako bogat; er ist steinreich
— ima denarja ko pečka siiBen (etwas) — sladiti, osladiti, šlajšati umarmen — obje (ma) ti unaufmerksam — nepazljiv, ungerade — neraven; ungeradt Zahl —
liho število unsauber — nesnažen, nečeden unscharf — neoster, nenatančen unschon — nelep vielfach — mnogokraten Vorsilbe (w) — predpona WHW (Winterhilfswerk) (s) — pomoč
zusammenziehen (ich zog zusammen, fch habe zusammengezogen) — združiti, •krčiti
Redew*ndungem den Revolver stehta — samokres (revolver)'
potegniti
»Som UlMtfefeB-flnBUlin — &HbbGM j
Stran 6. — Stev. 33.
KARAWANKEN-BOTE
AKo potopilo petrolejko ladjo
Kaj bi mogli na kopnem, v zraku in na morju ustvariti z njenim oljem?
drugi strani pa naj omogoči učinkovito namakanje ravnine ob Tisi.
V tem smislu je gradnja kanala med Donavo in Tiso evropskega pomena, ker samo po njem se more zagotoviti trajnost madžarske kmetijske produkcije. Se pred 100 leti je bila dolina Tise pretežno močvirna. Na pobudo grofa Sz6csenyija so pričeli z izsuševanjem tega ozemlja, kar pa ni dovedlo do zaželenega uspeha, temveč povzročilo le silna izpreminjanja površine tal-
ne vode. V poslednjih letih sta talna voda in snežnica zopet povzročili ogromne poplave. Sele ureditev obširnega sistema kanalov bo tu odpomogla in ravnino ob Tisi spremenila zopet v najbolj donosno in rodovitno pokrajino Evrope.
Z gradnjo kanala bodo mogli pričeti šele po vojni. Stroški se po sedanjem proračunu stekajo na 100 milijonov pengov (pr. 75 milijonov RM). Zemljemerska dela pa bodo že v kratkem pričeli.
pošljejo en edini 10.000 brt tanker k ribam.
Edino v zadnjih mesecih je pa bilo potopljenih 88 tankerjev s povprečno tonažo 8000 brt.
Napovedana so znižanja cen
Berlin, 28. aprila. Novi državni komisar za cene, državni tajnik minister a. D. dr. F i s c h b o c k, je zastopnike gospodarskega tiska seznanil s ciljem svojega dela. Ta se glasi: stabilne cene, poostreno nadzorstvo nad cenami in tam, kjer to dovoljujejo stroški, odgovarjajoče in občutno znižanje cen. K sedanjemu problemu je dr. Fischbock med drugim izvajal, da se odlikujejo tudi dobrine življenjskih potrebščin z nizko ceno in celo dobrine, ki jih sedaj v vojni ponavadi označujemo kot »luksuzno« blago, se morajo kljub presežku kupne moči podvreči obči disciplini cen. Komisar za določitev cen je trdno sklenil, da prav cene tega blaga ne pusti naraščati, temveč najstrožje nadzirati, in kjer je mogoče znižati. Pri tem stališču izhaja komisar za cene raz vidika, da je stabilna, nizka cena merodajna za zaupanje v varnost denarja in s tem zaupanje v ohranitev vrednosti v vojni prostovoljno prihranjene kupne moči. To zaupanje je pa temelj vsakega prostovoljnega varčevanja, ki edino more odčrpati presežno kupno moč. Komisar za cene nudi s svojimi ukrepi varčevalcem gotovost, da njegovi prihranki ne bodo razvrednoteni s povišanjem cen, temveč da .ohranijo svojo kupno moč. Ker se med vojno ne dajo vedno preprečiti spremembe stroškov in s tem porast cen, bo Preiskom-missar z znižanjem cen za drugo blago, ki bo že kmalu objavljeno, skrbel, da ostane indeks cen stabilen. S poostrenim nadzorstvom nad cenami, pri čemer mora potrošnik po možnosti sodelovati, bo pre-kontrolirana cena vsega onega blaga, ki tvori vstran od urejenega blaga pisan sejm.
Kanal med Donavo in Tiso bodo gradili
Trasiranje je kondnoveljavno določeno
Budimpešta, 28. aprila. Madžarska vlada je končnoveljavno odločila o trasiranju kanala med Donavo in Tiso, ki je bil že dolgo v načrtu, in stavila na razpolago 300.000 pengSv (pr. 230.000 RM) za zemljemerska dela. Ze mnogo let so na Madžarskem vedno znova delali načrte k gradnji zveznega kanala med Donavo in Tiso v višini Budimpešte. Ta kanal naj ustvarja na eni strani prvo in — ker tečejo vse plovne reke na Madžarskem v smeri sever-jug — posebno važno zapadno-vzhodno-zvezo, na
Pri prednjem oddelku Generalobersta Rommel a Povsod ležijo in stojijo po strelih za boj onesposobljeni sovražni oklopnjaki in vozila. Tukaj si ogleduje Generaloberst Rommel neko tako razbito v -ilo.
(PK.-Aufnahme Kriegsberichter Moosmiiller, HH., M.)
Odkar se je razširila vojna s podmornicami na ameriška vodovja, so naše podmornice potopile tam 88 tankerjev s 713.210 brt Vsega skupaj je bilo od leta 1939 poslano na morsko dno okroglo 3 milijone brt petrolejskega ladijskega prostora,. ako ne upoštevamo potopitve, ki so jih izvršile italijanske in japonske pomorske bojne sile. Kaj pomenijo s tem nastale izgube olja za sovražnika, izhaja iz sledečega:
10.000 brt petrolejska ladja nosi približno 15.000 ton 't. j. 15 milijonov litrov olja. Bombnik srednje velikosti rabi za napad, katerega polet traja 3 ure tja in 3 nazaj, približno 1800 litrov. 50 bombnikov rabi torej 90.000 litrov. Vsebina ene petrolejske ladje bi torej zadostovala 166 takim, vsaki-krat po 50 bombnikih izvedenim napadom. Drug primer: Srednjetežki oklopnjak rabi pri ugodnem terenu za napad nad 300 km poti 600 litrov. 500 takih tankov bi torej rabilo za bitko oklopnjakov po tako dolgi poti 300.000 litrov. Vsebina petrolejske ladje bi torej zadostovala, da bi 500 takih tankov oskrbela za 50 takih bitk z gorivom. Končno rabi rušilec za 100 morskih milj 20 ton težkega olja, za 1000 morskih milj, kar odgovarja približno razdalji Li-zabona—Berlin, torej 200 ton. To razdaljo bi mogel rušilec 75 krat prevoziti z gorivom s petrolejske ladje, preden bi mu zmanjkalo olja. Drugače izražamo: 166 bombnih napadov 50. strojev ali 50 napadov 500 oklopnjakov ali 75 napadov rušilcev nad 1000 morskih milj mora izostati, če
Tudi r a tovariša konja s k r bi j o Za zveste pomaga&e naših vojakov na Vzhodu so izkopali tukaj varujoče luknje v zemlji.	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Wetterau, HH., M.)
Meči k hrastovemu listu za Hauptmanna Ihlefelda FUhrer je podelil Hauptmannu Ihlefeldu, skupinskemu poveljniku v nekem lovskem krdelu povodom njegove 101. zračne zmage hrastov list z meči k viteškemu križu železnega križa.
Kriegsberichter Horster, Sch., M.)
(PK.-Aufnahme:
vseh krajev sveta
vidi deset dni. To ču prikazen povzročajo milijarde izredno majčkenih, za prosto oko nezaznatnih vodnih živalic škrlatne barve. Te živalice žive samo deset dni, po tem času jih požrejo večje žuželke ali ribe. Znanost doslej še ni mogla pojasniti tega nenadnega pojava teh majčkenih vodnih živalic. Čudno je, da se vrši ta pojav vsakih sedem let. Ljudje nemo občudujejo to prikazen in opazujejo z obrežja ogromno, ostro omejeno rdečo vodno ploskev.
V	Oberfeldkirchenu (Bayern) je umrla te dni neka kmetijska delavka v 87. letu svoje starosti. Omenjena delavka je služila celih 67 let pri enem in istem gospodarju. Res prava zvestoba, ki ji najdemo le redko primere.
Med svojim gospodarjenjem na Estonskem so boljševiki iz vse dežele znosili v Dorpat 200.000 knjig v vrednosti enega milijona kron ter jih tam s sekirami raz-sekali. V Litvi so na ta način uničili 45.000 knjig. Duhovna literatura, vsi življenjepisi, zgodovinska dela, toda tudi lahko berivo, kot n. pr. knjiga »Kako ugajam drugim«, so romali pod sekiro. Edino v eni dorpat-ski uničevalni kleti je bilo 23 ljudi dva tedna zaposleno z razsekavanjem knjig.
Britanske domobrance so opremili z novim orožjem, nekim metalcem granat, ki ga morajo baje uporabiti tudi kot protitankovski top. »Daily Herald« hvali kot posebno dragoceno svojstvo tega novega domobranskega orožja veliko brzino, s katero lahko napravijo tega metalca granat — neuporabljivim. Srčne čestitke.
V	letalskih krogih je že dolgo časa znano dejstvo, da na zračni progi Kairo-Kartum nad znano dolino kraljevskih grobov, v kateri se nahaja tudi mnogokrat omenjena Tut-anch-Amanova grobnica, ni mogoč ra- »Kupite tega psa — je popolnoma čiste dijski sprejem.	pasme — stane 100 mark.«
Dolina kraljevskih grobov pa ni edini	»Sto mark? Mnogo preveč, dragi moj. De-
kraj na svetu, kjer ■ odpovedo radijski pre-	nimo polovico.«
jemi; v etru je namreč cela vrsta takih »Zelo mi je žal — pasjih polovic ne pro-»mrtvih točk«. Tako je na pr. silno težavna dajam!«
te rem ni mogoč ne radioprejem ne radio-radijska zveza z ladjami na višini predgorja Finistere, in o nekih, točno določenih mestih v toulanskem pristanu vedo, da je radijska zveza popolnoma nemogoča. Tudi v Grenlandiji je ogromno ozemlje, na ka-oddaja. Take mrtve točke v etru razlagajo z elektromagnetlčnimi, po elektriziranem pesku povzročenih poljih.
Lesene čevlje pozna človeštvo ie tisoč let. Ze v devetem stoletju po našem štetju je več mogočnih kraljev in knezov Evrope nosilo čevlje ali sandale iz lesa, ki so bili s pomočjo jermenov pritrjeni na nogah. Pozneje so gornje dele takih čevljev načeli izdelovati iz usnja, medtem ko so se podplati izdelovali še vedno iz lesa. V 11. stoletju je bila moda, nositi lesene čevlja z daljšo konico spredaj. Ta modna norost se je tako razpasla, da so nekateri boljši ljudje nosili še enkrat daljše čevlje kakor je bilo potrebno. Končno je oblast morala posredovati ter prepovedati izdelavo in nošnjo čevljev, v katerih so si ljudje lahko noge polomili.
Vozna rentgen-naprava. V nekem na-narodnosocialističnem vzornem industrijskem podjetju ima tovarniški zdravnik stalno rentgen-napravo, ki mu omogoča, preglede na rentgen in zdravljenja, ne da bi obolele delavce in nastavljence moral za vsako zadevo pošiljati v bolnišnice. Sedaj je pa ista industrija nabavila še eno vozno rentgen-napravo, ki je mišljena za preiskave. Ta rentgen-voz ima popolno aparaturo za vse in omogoča preglede delavcev v vseh delavnicah in obratih, ki so razdeljeni in oddaljeni od centralne tovarne, takoj na kraju morebitne nezgode ali obolenja. Na ta način je olajšana ugotovitev nezgode ali bolezni, kar je koristno za obolele delavce in za zdravnika.
Najtoplejši kraj na zemlji je okrogel dolinski kotel pri Lut-u v Iranu. Gre za v dolini ležeč kotel, obdan od samih do 4000 metrov visokih planin, v katerem se zbirajo in valovijo vroči južni vetrovi, razvijajoč neznosno vročino, ki sliči gorečemu kotlu. Neka znanstvena ekspedicija, ki je leta 1935 prišla v dolino Lut, je za-padno od vasi Nasradabad ugotovila temperaturo 58 stopinj v senci.
Višek oboroževalne tehnike predstavlja nemška strojna puška, takozvana »MG 34«, ki se je razvila od nekdanje v svetovni vojni že znane »MG 08/15« in spo-polnila tako, da jo je šteti med najboljše Btrelno orožje na svetu. Ta strojna puška šteje nad 250 posameznih delov ter predstavlja danes glavno orožje infanterije v napadu in v obrambi.
2aloig'ra ljubosumnosti. Pred kratkim se je v Villachu dogodilo težko krvavo dejanje. 50-letna žena Anna L e i t n e r je s sekiro napadla svojega spečega moža Thomasa L e i t n e r-ja in ga z rezilom usekala po desni strani obraza, vsled česar je
bil Leitner težko, vendar ne smrtnonevarno ranjen. Po dejanju je žena zbežala iz stanovanja in se iz drugega nadstropja strmoglavila na dvorišče, kjer je obležala s težkimi poškodbami. Se isti dan je podlegla svojim poškodbam. Vzrok dejanja je bila brezmerna ljubosumnost.
Novo cepivo zoper tifus. Po poročilih iz francoskih listov je dvema francoskima učenjakoma z imenom Durand in Giroud uspelo odkriti novo učinkovito sredstvo za cepljenje zoper tifus. Pridobivalo se bo od kuncev.
Kakor imajo druge dežele svoje čudežne otroke, tako ima Portugalska svojo čudežno starko. To je neka pri Lizboni stanujoča nad 90 let stara žena, ki je sedaj — tretjič dobila zobe.
Zopet so neoprezno shranjene vžigalice povzročile smrt petih otrok. V neki hiši v Frankfurtu a. O. je neka žena, katere mož je na bojiču, pustila brez nadzorstva doma svojih pet otrok v starosti od pet let do treh mesecev in odšla po opravkih. Otroci so iztaknili šibice in zanetili kuhalnik na špirit. Pri tem so najbrž prišli tako >blizu posteljnini, da se je vnela in zakadila vse stanovanje. Otroci so se zadušili še preden so jih mogli rešiti iz gorečega stanovanja.
V	departmaju Haute-Marne v Franciji sta mraz in lakota tekom zime ugonobila okrog 2000 divjih svinj.
V	Bosni je udor, ki je nastal, ko se je otajal sneg, popolnoma razdejal neko gorsko vas. 400 vaščanov se je še pravočasno moglo rešiti, vendar so navzdol padajoča zemlja in kamenje uničile skoro vse hiše in živino.
Ob zalivu San Diego (Coronado Beach) se vsakih sedem let zbere ogromna množica ljudi. Na neki, več milj dolgi progi ima namreč tam morje živo rdečo barvo, ki se
Za smeh in zabavo
Neka dama je vstala raz sedeža na cestni železnici, ker je bilo tam močno zakurjeno, in rekla svojemu možu: »Tega ne prenesem več, tam je prevroče, da bi sedela.« Pri tem si je diskretno gladila z roko čez razgreto mesto.
Tu jo je vprašal mali sinko glasno in prijazno: »Mamica, ali imaš sedaj kuhano gnjat.«
Ablosung der Krafllahrzengslener
Das deutsche Kraftfahrzeugsteuerrecht ist in Oberkrain seit 1. Jžlnner 1942 in Kraft.
FUr steuerpflichtige Personenkraftfahrzeuge besteht tinter gewissen Voraussetzungen die M6glichkeit zur Ablosung der Kraftfahrzeugsteuer, wenn sie in Oberkrain, oder im Miefital vor dem 1. Mai 1941 nach den bisherigen jugoslawischen Vorschriften zum Verkehr auf offentlichen StraBen zugelassen gewesen sind. Diese MSglichkeit besteht sowohl fiir derartige weiter zugelassene wie auch stillgelegte Fahrzeuge, deren Wert sich durch die Ablosung erh6ht.
Der Antrag ist spatestens am 30. Juni 1942 beim zustandigen Finanzamt zu stellen, das auch weitere Ausktinfte erteilt. Da die Kraftfahrzeugsteuer ab 1. Janner 1942 bis zum Tage des Antrags noch erhoben wird, empfiehlt sich sofortige Einreichung.
CSpeziaikaus fiir ^Jterrenmoden
Klagenfurt, Paradelsergasse 4, Ecke Domgasse 8 • Ruf 1245
Danftsagung
Allen, die durch ihre lieben und trostenden Worte, durch die reichen Blumenspenden und die Begleitung auf seinem letzten Wege, das Andenken unseres auf so tragische Weise aus dem Leben geschiedenen geliebten Mannes, Vaters, Sohnes und Bruders geehrt haben und uns in unserem grofien Schmerze beigestanden sind, sprechen wir auf diesem Wege unseren tiefgeftihlten Dank aus.
ABling, den 25. April 1942.
Verena Luckmamn im Namen aller AngehSrigen
DAS SCHUHHAUS DER GUTEN SCHUHE	^
^ tj?* Jf Lfi	)
Strumpfc rcpasBieren J
KRAINBURG, SCHILLERSTRASSE NR. 12	^----'
Jtlali oglas A
V „KARAWANKEN-BOTE" ^^
donaša denar
Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam Že marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo!
Jtlali oglas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji!
Oglase sprejema NS..«auverlag K limfen, Krainburg, Veldeser-■trafie 6. In NS.-Gauverlag KUrnten, Klagenfurt, Blsmartkring 13.
Danksagung
Fflr die llebevollen Krankenbe-suche, fiir die zahlrelchen Bewelse der grofien Anteilnahme an dem Tode unseres lieben Gatten und Bruders, Herrn
Johann Koslsdia
far die vielen Beileldskundgebun-gen und Kranz- und Blumenspenden sowia far die Beteiligung am letzten Gange sprechen wir jedem und alien unseren wirasten Dank aus.
Illouk bei Krainburg, 24. IV. 1942.
Die Trauemdem Wltwe und Schwester
Zahvala
Za požrtvovalne obiske za časa bolezni, za mnogobrojne Izraze sočutja ob smrti naSega ljubljenega soproga in brata, gospoda
Johanna Koslsdia
za poklonjeno cvetje In vence, kakor tudi za spremstvo na zadnji poti Izrekamo vsem naio najlskre-nejšo zahvalo.
Illouk bel Krainburg, 24. IV. 1942.
2alujoClt ▼dova la sestra.
(jptede dUwke
HidtttieHgmm
IUMIG SCHMALIIIM UND RUNDIUNKGERKTE
Po odredbi načelnika civilne uprave so vse zasebne bolniške zavarovalnice zasedenih ozemelj vključene v vzajemno bolniško zavarovalnico, Wechselsedtige Krankenversicherungs-Anstalt Siidmark.
Zavod vodi:
a)	Bolniško zavarovanje za vse rojake, ki niso podvrženi zakoniti dolžnosti zavarovanja.
b)	Bolniško dodatno zavarovanje za vse rojake, ki so podvrženi zakoniti dolžnosti zavarovanja.
c)	Bolniško zavarovanje dnine za vse rojake.
V interesu vsakega posameznega rojaka je, da si zagotovi bolniško zaščito že takrat, ko je še zdrav. Interesentje naj se obrnejo na edino dopuščeno
Ulediselseitlge Kranken - uersidierungs - Anstalt
Siidmark
UeiwaltungntellQ
Marburg a. D. Sdimledgaue Nr. 8
--------------------------------------------------(Ntj m odreže) -.............—
Zanimam se za polno, dodatno, dninsko zavarovanje
Ime:----------------------------------------------— rojen dne: -------
Poklic: --------------------------------------------- Naslov: ..............
^farhe Nercen ^chaffenskraft CebensFreube
Warm Ihre Nerven rasch auslasien, die allgemelne Lelstungskratt lurilckgeht, Sle unter NervositSt, lelchter Erregbarkelt Oberemptindlichkeit, Arbeltsunlust, leidv lar AnfSlligkeit geganOber Erkrankunger usw. leldan — dann »ollten auch Sle dl< vltaminehaltlge Zeli- und Nervennahrunj
Visaean
nehmen. EnthSIt neben Lecithin unc anderen bev Shrten Nervenaufbausloffer dat nervenitarkende Vitamin Bt und da! lelitungstelgernde Vitamin C, belde Ir relner Form. — «0 Tabletten M. 235 Ir Apotheken. Farblg lllustrlerte BroschOre .Freude am Le ban" kostenlos durch MEDOPHARM, MUnchen 63|W.
Podpis:
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfur!
tkali oglasi
Prodam
Prodam kroma-tično harmoniko, znamke „Hohner-L. Organola", j vrstna, 80 basov, dobro ohranjena, z kovčkom in eno flauto. Naslov: Karol Lorenz, Mu-siklehrer, Jauer-burg4i, Assfing 2.
1626-5
Kupim
Listnati rezani les
bukov, hrastov, jesenov, javorov, iel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol kermarkter Strafte Bahniibersetzung.
1516—7
Radio aparat
le boljše znamke kupim. V poštev pridejo tudi aparati, ki so pri mestni občini deponirani. Ponudbe z opisom in ceno na upravo Karawanken Bote, pod ..Gotovina" 1634—7
Žensko kolo
novo ali že rabljeno takoj kupim. Ponudbe poslati na Karawanken Bote, Klagenfurt pod ši-tro.Plažam takoj"
Planino
ali dobro ohranjen klavir (Stutzfliigel kupim. Ponudbe na podružnico Karawanken Bote, Krainburg, pod značko „KIavir".
1837 -7
PHOTOGRAF	ASSLING
bo fotografiral dne 4. in S. maja!
ANDREAS GRADISCHAR
chuherzeugung
Helllgenkr euz bai Neumarktl
Steklenice
raznovrstne z '/i in '/* litrsko mero vsako množino kupim. Ponudbe na Karawanken Bote, Ki ainburg, pod »Steklenica".
1682—7
Drva za kurjavo
kupi vsako množino tvrdka Morth u. Ross Krainburg, Veldeser-Str. 11 (preje Čebin).
1633—7
Čebele
samo družine, ali s panjem kupi: Perne Franz, Lom 36, P. Neumarktl.
1615-7
Mali loloqralskl aparat po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt
Coin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227
na Karawanken Bote, Klagenfurt
Dopisi
Gospodlfne! Star sem 13 let, zqubll sem sluh
radi nesreče; želim pa znanja le z dobrosrčno gospodično, radi skupnih izletov. Frajlice iz KrainburgaaliLaak in okolice naj po-šliejoponudbe pod ..Lsmllienle" na: Karawanken Bote, Krainburg. 1588—to
Ženitve
Kmetskl lani
31 let star, dober kmetovalec, sedaj tovarniški nameščenec z. nekaj o-prave, neomadeže-vane, lepe pretik-losti ter zelo dober, želi znanja s kmet-skim dekletom, ki ima vsaj hišico.Rad bi se oženil na njen dom. Dopise pod .Javorniška noč", Karawanken Bote, Krainburg. ifi*v-2i
..Mali oglasi" zanimajo vsakogar!
KAFFEE ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
Lesel den ,Karawanken-BoIe"!
ESSIG
Fabrik C.W«nger Klagenfurt
Kanzleireiniprung
Am Di ens tag den 28. und Mittwoch den 29. April 1942 findet die Kanzleireinigung der Industrie-und Handelskammer Klagenfurt statt. Aus diesem AnlaS wird der Parteienverkehr auf die Zelt von 9 bis 12 Uhr eingeschrankt.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je te dni preselila v večne višave moja ljubljena žena, zlata mama, stara mama, teta, tašča, gospa
Hokal Elisabeth rui. Gartner
v 74 letu starosti — soproga posestnika in trgovca. Na zadnji poti smo jo spremili v četrtek, dne 23. aprila 1942 k Sv. Lenartu v Kropi.
Prosimo tihega sožalja. Kropp, 22. IV. 1942.
Globoko užaloščeni Kokaljevi, Kropp, Kronau in dr. Leopold Groschel, Laibach
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod
Babltsdi Fram
bivši trgovec, dne 25. IV. 42 ob 8. uri zjutraj. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Neumarktl, 25. aprila 1942.
Žalujoča soproga in otroka: ter oatalo »orodatvo.
Inserirajle v „Karawanken-Bote"
BiMii rJ k it* Ev? kHJLM
J^lf(ti«II«rftf)lilmunsL^artn4cIt0erCuf(t9bt«nfa(orrbunba(«ni.
itfarctrj« ra.rb«n f«t&a(*.ti mit Or. 3*tt»tr.Za»U4ttn, auA tn
|u bt ariflrrfrn DanftomDm con J)rrbraui$em. Sr. SerfbepJobW. tm pnb M upmtli*« (riut<rNH«< OpejlolmttteL CntfrdK I erptobtt H3.rf(lc(ft 6torf M,l«imia(tnb wit aiuiourfjlrbwn!.. gnntat, biru^igf unt> (rAfflgi ta, onflfotlfftn. Sromftlntnmebc. 3b Mpoftrbn .4IUI mt>8.*. 3n£r.}|nnfr Srofitiirt foflenlo« ■ »urit MEDOPHARM. PlJfimtun 6J/S