Listek. 703 nekatere druge svetnike i. t. d. Razne latinske himne se smejo peti pri slovesni maši kot ofertorij po recitovanem predpisanem tekstu dotičnega praznika, a slovenske besede teh uapevov najti je v ,,Ceciliji". Odveč bi bilo to lepo zbirko priporočati, — priporoča jo že ime skladateljevo in res lepa vnanja oblika. Ker je tisek v partituri jako razločen, more vsak pevec iz par-titure peti in tako odpade tudi nadležno prepisovanje posamičnih glasov. R. Teoretično-praktična klavirska šola. Spisal Anton Foerster. Op. 40. IV. zvezek. Cena I gld. 30 kr. V Ljubljani. Založila ,,Glasbena Matica". Natisnila Engelmann in Muhlberg v Lipsiji. Ta prekrasni IV. in zadnji zvezek izborne Foersterjeve klavirske šole obseza naslednjo glasbeno tvarino: Lil. so vaje s trilci, katere živo priporočamo vsakemu učitelju in učencu. Zatem naslednje pojasnilo o dvojnih prestavnih znamenjah in dur-skale s podvojenim križcem in bb. 118. št. je lepa ,,Večerna" od Rob. Musiola, a št. 119. lepa Foersterjeva ,,V spomin". Zdaj pridejo na vrsto moll-skale in vaje v mol-tonih. St. 120. je etuda v a-moll; št. 121, je krasna ruska pesem „Ej uehnem", ki je v koncertih Slavjanskega učinila velikansko senzacijo; g. Foerster pa je dal pesmi arangement za klavir, ki je povsem dovršen. LVI. ima trizvoke z oktavo; LVII. pa arpedže. Št, 122. je etuda v a-moll s končnim „glissando". 123. Husitska, 124. Predigra v e-moll. 125. Romanca v e-moll od Teodora Elzeja, 126. Etuda v d-moll, 127. Predigra od M. Clementija, 128. Bolero ,,španski ples" od K. Cernega. glasovitega klavirskega učitelja na Dunaji, 129. Etuda po raznih modulacijah, 130. Italija, od F. Mendelssohn-Bartholdvja, 131. Krasna ,,Predigra" v h-moll, od J. S. Bacha, 132. Eksercicija v c-moll od K. Cernega, 133, Ekloga, „kmetski prizor", od V. J. Tomaška, čislanega kontra-punktista v Pragi, 134, Etuda v a-moll od J. Schmitta, 135. Enpromptu, od A. Foer-sterja, v f-moll; izborila skladba, 136. Češka ndrodna, 137. Arija, čveteroročno iz operete ,,Gorenjski slavček" od A, Foersterja, 138. Etuda v fis-moll od R. Musiola. 139. Predigra v cis-moll od M. Clementija, 140. Rapsodija v d-moll, od Tomaška, 141. Rusko kolo v b-moll, 142. Eksercicija v f-moll od Clementija. 143. ,,Moravska", v gis-moll, 144. Etuda v c-moll s prehajalnicami, 145. Gavota, ,,stari francoski ples" v d-moll od J. S. Bacha, 146, ,,Po plesu", 147. Etuda v a-moll s prehajalnicami, 148. Etuda s ter-cami I. Legata. II. Staccato, 149. Gique, ,,vesel ples" v g-dur od W. A. Mozarta, zelo umetno sestavljen z imitacijami, 150. Kan on v sekundi ali spodnji septimi od Clementija — d-dur, 151. Etuda v c-dur, 152. ,Jutro" od C. G. Reissigerja, v d-dur, ar-rang. A. F., 153. Etuda v des-dur. 154. Bvvali, Cechove". Krasna transkripcija od A. Foersterja, 155. L. pl. Beethovna zadnja skladba v c-dur. Končno opazke določujejo red, po katerem se je ravnati pri porabi klavirske šole in kratko kazalo za pouk v igri na klavirji pri šoli in po šoli, za 4 in 2 roki, in nekateri popravki. Opaziti gre, da so povsod med navedenimi številkami uvedene predvaje. G. pisatelj ne ljubi na dolgo in raztezno razlagati tvarine: vse omeni kratko ali jedrnato tako, da ni nikjer ničesar pogrešati a tudi preveč ni. To kaže, da g. pisatelj ni le dovršen mojster v glasbenem taktu, temveč, da ima istega kot učitelj v polni meri. Ako hočemo biti pravični, moramo trditi, da ne najdemo lahko primernih besedij, s katerimi bi mogli to izborno klavirsko šolo po vrednosti oceniti. Trdimo pa z mirno vestjo, da jednake šole, ki bi imela toliko vrlin ne poznamo. G. pisatelj je s svojim epohalnim delom položil osnovni kamen prihodnji slovenski glasbi; nam je dolžnost, da podpiramo g. Foersterja in požrtovalnost ,,Glasbene matice" z naročbo na prekrasno 7