je Natisov 15*000. ije al )sfc olja h h ura;. ■,".1 -rani lafl 1.1, -■ :ltt': i, 1 ,'/.etj I ovc iNr. ;aln 1 16- iiifii tz n 1 or) „Stajer:" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-Mrrjo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt tata razmerno; za Ogr-tko 4 K 50 vin. za celo tato;za Nemčijo stane ucelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; n drugo inozemstvo se ricuni naročnino z ozi-rwa na visokost poštah«. Naročnino je plated naprej. Posamezne §fcv.seprodajajopo6v. OwdniStvo in uprav-alftvo se nahajata v ■tuja, gledališko poslopje štev. 3. . Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/* strani K 16, za '/« strani K 8, za Vn strani K 4, za Vsa strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 3. V Ptuju v nedeljo dne 17. januarja 1909. X. letnik. Komedija . . . Ob večjih sejmih v mestih opaziš pisano pobarvane barake, pred katerimi stojijo klovvni ali bajaci in vpijejo na vse kriplje, kakor da bi bila od vpitja večnost njih duš odvisna: »Nur herrnrreinspaziert, nur herrrreinspaziert". In ko plačaš svojih par grošov, vidiš v špiritu posebno velikega martinčka ali pa našopanega teleta s tremi ušesi ali dvema repoma. Ako imaš posebno srečo, se ti pokaže še debela babura, ki tehta približno toliko kakor pitano ogrsko prase, ali pa se postavi ta in oni „dummer August" na glavo . . . Zunaj na baraki so naslikane vse mogoče krasote; ali notri ne vidiš ničesar od njih ... Res, res, — taki baraki ciganskih komedijantov so podobne naše prvaške stranke. Na zunaj imajo lepe barve in lepe slike. Na eni strani slika „slovanske vzajemnosti", na drugi slika »slovenskega narodnjaštva" na tretji Strani plika ,pobratimstva z brati Srbi", na četrti zlata podoba »katoličanstva" in na peti strani, tam nekje v kotu, celo sliko svobodomiselnosti" ali »naprednosti" . . . Pred barako pa stojita kričavi študent Spindler ali kaplan Korošec in vpijeta na vse kriplje: »Nur herrrrrrrreinspaziert, nur herrrrrrrreinspaziert"... In ko vstopiš, ko si plačal poštene tvoje groše, preide te žalost. Kajti — komedijanti so te osleparili . . . Oj ti prvaška baraka! Tiste slike, ki so goljufive in ki jih opazujemo zunaj barake v njih kričečih barvah, tiste slike imenuje prvaško časopisje „nazore", »slovensko prepričanje", ^rodoljubno čustvo" in bogve kako še vse. Ali plakat na deskah barake nam za sto vragov ne more zadostovati. Kar imam na joziku, to moram imeti kot poštenjak tudi v srcu! Kar se zunaj obljubuje, to se mora notri tudi izpolniti! Drngače je vse sleparija . . . Zunaj je napisano, da so prvaški klerikalci strastni zastopniki slovenskih kmetov. Znotraj pa vidimo, da ni glasoval prvaško-klerikalni poslanec Pišek za kmete, temveč je raje proti kmetom podpiral vlado. Dr. Korošec kaže podobo, na kateri je naslikan „kmet" Pišek, ki stoji v skoraj ah za plugom in vpije: »Nur herrnrreinspaziert". V baraki »kmetske" ali »smešne zveze" pa vidimo istega Pišeka. ki sedi pri glažeku dobre slivovke, medtem ko se glasuje v državni zbornici za in proti kmetom . . . Oj ti prvaška baraka! Rdeče-plavo-bele zastave vihrajo in ponesrečeni pesnik Vekoslav Spindler tuli: »Nur herrreinspaziert". Na sliki stoji poslanec Ježov-nik in obira trte. Ali v baraki ga vidimo v družbi dveh prvaških uradnikov spati in to v istem času, ko se odločuje v državni zbornici o usodi kmetov . . . Komedija, komedija! . . . Ploj —- pardon ! — o. kr. hofrat dr. Miroslav Ploj je pred barako naslikan kot vrli junak, za katerim stoji najmanje stotisoč s kosami oboroženih kmetov. V resnici pa se postavlja Ploj na glavo. Kakor stolpova zastavica se ravna po vetru, danes gleda proti severu, jutri proti vzhodu, zutraj proti jugu in zvečer proti zahodu. Ploj zajutrkuje kot klerikalec, vživa kosilo kot stari prvak in večerja kot liberalec. Njemu je vse en vrag, samo da živi. »Kaj boš jamral", pravi ta čedni gospod, »vesel bodi, da imaš trebuh, ker drugače bi moral tvoje čreve v rokah nositi". . . Zalibog, da se vrši vsa ta komedija na treske izmozganega slovenskega ljudstva. Kmet, delavec, rokodelec so tisti, ki plačajo krvave svoje groše, da zamorejo prvaki komedije igrati. Zato se je res težko smejati. Povsem resno stavimo torej sledeča vprašanja: 1. Kako je mogel kmet Pišek proti kmetom glasovati ? 2. Kako je mogel kmet Ježovnik proti kmetom glasovati? 3. Kako more dr. Korošec v svojem društvu trpeti poslanca Pišeka, ki ni tako kakor on glasoval ? 4. Kako more biti poslanec Roblek prijvtelj poslanca Ježovnika, ko sta vendar vsak drugače glasovala ? 5. Kako se morejo klerikalni listi zavzemati za Pišeka, ko ta vendar ni proti tisti postavi glasoval, katera je glasom člankov istih listov velika nevarnost za kmete? fi. Zakaj liheralni listi ne primejo Ježovnika za ušesa, ko je ta vendar proti njih pisanju glasoval? Komedija, komedija . . . Prvaki ne bodejo na ta vprašanja odgovorili. Molčali ali psovali bodejo. Kajti oni vedo dobro, da se bode našlo še dosti kalinov, ki se bodejo vlovili na uljudni klic Spindlerja ali Koroša: »Nur herrrrrrrein spaziert". Dokler se ljudstvo samo ne pomaga, mu tudi Bog ne bode pomagal! KXKXKttKftKttXKttKXXKttKK »Interesi zemljo posedujočega kmeta — katerega pa je ločiti od velekapitalistov, ki tudi zemljo posedujejo — stojijo v tesni, neločljivi zvezi s splošnimi interesami cele človeške družbe. Kar služi za pospešovanje ali oškodovanje enega, pospešuje ali oškoduje tudi drugo". Adam Smith. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Politični pregled. Vojska ? ! Iz Balkana prihaja po dolgi dobi zopet enkrat vesela vest. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo so dospela do mirnejšega sporazumljenja. Avstrijske predloge, v katerih je obsegana tudi nekaka odškodnina za nekdanjo okupacijsko ozemlje, je turška vlada sprejela in se je tedaj komaj treba bati, da bi jih ne sprejel tudi turški parlament. S tem bi torej Avstro-Ogrska Turčiji plačala okroglo 54 milijonov kron. Ako se pomisli, da bi eventuelna vojska veliko več stala, smatrati se mora to za uspeh naših diplomatov. S Turčijo bi bila tedaj stvar v glavnem končana. Tudi bojkot avstrijskega blaga na Turškem se mora s tem končati. Ostane zdaj le še vprašanje s Srbijo in Črnogoro : Zadnja je že precej izgubila veselje do vojske. In Srbija bode tudi morala pomisliti izrek, da se potrebuje za vojsko prvič denar, drugič denar in tretjič zopet denar. Politika in vojske se ravno dandanes ne delajo več po nezreli volja tega ali onega mlečozobnega balkanskega .prestolona- «0 7< Grozoviti potres v Italiji. Vsa poročila kažejo, da spada zadnji potres na spodnjem Italijanskem med najgrozovitejše naravne dogodke, kar jih pozna človeška zgodovina. Človeku se ustavi kri, ko čuje o tej velikanski nesreči. Stotisoči zdravih ljudi je našlo svojo smrt, stotisoči so lačni in nagi izročeni bedi, tisočeri so v strahu znoreli . . . Vkljub temu, da tekmuje celi svet v tem, da bi nesrečnim pomagal, je revščina velikanska. Bojazen in strah prešine človeško srce, ko čita-mo poročila. Kako malenkostni smo ljudje, prave igračke v roki vesoljne naturo in kako grozovita je smrt, kadar postane zdivjana furija . . . Namenili smo se, svojim čitateljem podati v par kratkih črticah grozovite posledice velikanskega tega potresa. Natančna poročila o številu žrtev in o svoti napravljene škode se seveda še ne more podati. Ali le nekaj dognanih številk naj znači velikosto te katastrofe. Ubitih je bilo v mestu Messina 108.000 oseb, v mestu Reggio di Calabria 31.000 oseb, v Palmi 4.500 oseb, v Miletti 2.300, v Bognavi 800, v Villa S. Giovanni 3.600, v Pelaru 3.300, v Scilli 2.800, skupaj torej 156.400 oseb. K temu pridejo še ubiti ljudje iz manjših krajev ter 3.000 mrtvih iz San Efonnia, tako da je najmanje 1 6 0.0 0 0 oseb našlo smrt v potresu. Ranjenih pa je gotovo tudi toliko. Grozna je usoda otrok. Iz razvalin se je potegnilo stotero dojenčkov in malih otrok, ki še svojega imena ne poznajo; odpeljali so jih dobrosrčni ljudje v tuja mesta. Pozneje so tudi še marsikatero mati rešili, ki išče zdaj zamanj svojo deco. Potresni sunki se še vedno ponavljajo, čeprav ne več tako močno. V Messini so izkopali iz razvalin še živega nekega mesarja Bensaja; 14 dni je bil nesrečnež v razvalinah in je videl, kako mu žena in 4 otroci umirajo; vkljub temu še živi. — Prvi pogreb mrličov je povzročil dogodke, ki so nepopisni. Povsod se je vidlo obupane ljudi, ki so jemali od svojih sorodnikov slovo. Škof je korakal skozi mesto in se podal na pokopališče. Tam je bila napravljena 10 metrov globoka in 30 metrov dolga jama, v katero se je pogreznilo nad 300 mrličov. Pokopali so jih hitro in kmalu se je odprla zopet tako velika jama ter požrla zopet stotero mrličov . . . Ls Novi-Vorka (Amerika) se poroča: Grozni dogodki so se vršili danes na barki, ki je s 400 italijanskimi izseljenci priplula tu-sem. Potniki so šele tukaj o nesreči izvedeli. Ko so izvedeli o nesreči, so kar blazneli. Nekaj mož je zapustil ženo in 6 otrok v Messini, drugi očeta, mati in 8 sester; neka žena je dospela v Ameriko k svojemu možu; doma je pustila 2 otroka, ki naj bi za njo prišla, kadar bi bilo dosti denarja. slednika. V splošnem se tedaj že lahko zave da ni pričakovati resne vojske. Mogoče, je. Je, da bi nahujskani srbski puntarji pričeli pohajati čez mejo in delali nemir. Ali tej roparski tolpi bodejo naši vojaki pač kmalu konec naredili. Po dolgem času torej lahko zabeležimo vest, da se za sedaj ni treba bati vojske. In ta vest bode pač tisočerim dobro došla! Za rezerviste. Poroča se, da letos ne bodejo dobili oprostitev od vojaških vaj v svrho dosege „pasa" v inozemstvo rezervisti in nado-9 mestni rezervisti. Sploh se bodo le v najvažnejših slučajih dovolila oprostitev od vojaških vaj. Obrtni svet (Gewerberat) je torej vendar enkrat uresničen. Kakor znano, obstoji že leta sem industrijski svet in delavski svet v strokovno pomoč vladinih organov. Le obrtniki so bili doslej prezreti. Novi obrtni svet bode obsegal 75 članov, ki bodejo morali biti vsi rokodelci. 29 jih bodo izvolile trgovske in obrtne zbornice, 17 jih bode imenoval trgovski minister, 29 pa zveze obrtniških zadrug. Kranjski deželni zbor je bil 8. t. m. zopet otvorjen. Prvaški poslanci so porabili to priložnost, da so na prav „iblanski" način napadli deželnega predsenika Schwarza. Psovali so ga in tulili, kakor septembra meseca pred nemško kazino. Deželni predsednik se zanje niti zmenil ni. To je res grda komedija. Gospoda, ki se drena okoli nekdanjega agenta in sedanjega župana Hribarja, je neumne ljudi toliko časa v nesrečo hujskala, dokler niso ubile vojaške puške dvoje mladih življenj. In zdaj delajo huj-kači tako, kakor da bi ne bili nič krivi. Res, škoda zapeljanih mladeničev, ki sta poplačala s svojo mlado krvjo veleizdajstvo prvaške politiko. Ali povzročitelji tega streljanja, hujskači Hribarjeve vrste, nimajo pravice tarnati nad usodo svojih — žrtev. Kloufač — veleizdajalec ? Znani češki ro-govilež in hujskač posl. Kloufač gre zopet na potovanje in sicer v Rusijo. Res žalostno, da zamorejo~ v Avstriji taki ljudje gotovo vlogp igrati. Pa še nekaj zanimivega. V Pragi obstoji neko mladinsko društvo, katerega vodi ravno: ta posl. Kloufač. To društvo je dobilo te dni brzojavko s sledečo vsebino: „ Denar odposlan. Organizacija srbske mladine". Policija je uredila preiskavo, kajti splošno se čuje, da se gre tukaj za deželno izdajstvo. Vojaška taksa. Tisti, ki niso bili k vojakom potrjeni in so tedaj prisiljeni, plačevati vojaško takso, se morajo tekom tega meseca pri svojem občinskem uradu zglasiti, ker bi bili drugače lahko kaznovani. Armada — pripravljena. Poroča se, da je z včerajšnim dnevom dobila naša artiljerija vse potrebno streljivo. S tem je avstro-ogrska armada popolnoma pripravljena za vsak slučaj. Srbska zahvala. Komaj je naša ponižna državna zbornica sprejela postavo glede uvoza srbskih volov in svinj, ko so se ti ovčji tatovi že »zahvalili \ seveda na svoj način. 1. t. m. je sklenil odbor srbskih žena, da se bode odslej z vsemi močmi vse blago Avstro-Ogrske bojkotiral. Sklenili so ti predrzneži, da bodejo odslej blago raje iz Italije, Anglije in Francoske naročevali in kupovali. Srbske trgovce se je opozarjalo, Italijani v Ameriki nabirajo na vse kriplje v pomoč svojih nesrečnih sodeželanov. ■— Iz razvalin neke hiše je rešil neki vojak 106 let staro ženo; prosila je, naj se jo pusti tam umreti; na poti v bolnišnico je nesrečnica res umrla. — Poslanec Fulci je vsled nesreče pamet izgubil. Mož sedi na razvalinah svoje hiše in prosi vojake, naj mu rešijo pod razvalinam ležečo mrtvo družino. — Grozna je lakota, ki muči preživele prebivalce. Odrašeni možje si trgajo kos kruha iz rok. Barake, v katerih se shranja živež, so vojaško zastražene. Večkrat so na pol nagi ljudje hoteli vlomiti in le z bajoneti se jih je moglo ubraniti. ,$ Ali še hujše je divjaštvo, ki se kaže..,v,nekaterih osebah. Tatovi in roparji se kažejo, vsepovsod. Težko ranjene se je od strani tieh,|?ip^ čincev ustrelilo in oropalo. Vojaki streljalo na vsakega, ki išče v razvalinah. Proglašen je preki sod in vsakdo je na smrt obsojen, kdor ropa ali krade. — Iz vseh krajov sveta prihajajo podpore. naj pošljejo avstro-ogrskim liferantom vse ono blago nazaj, katerega so sicer že dobili ali še ne plačali. — Tako delajo Srbi proti nam! Mi pa jim dovoljujemo uvoz njih volov! — V srbski skupščini pa je imel minister za zunanje zadeve Milovanovič predrzni govor, v katerem je tudi trdil, da je Avstrija Srbe za sužnje naredila. Potem, ko so ga naši poslaniki za dolga ušesa prijeli, je mož sicer tajil. Ali sovraštva je z vso svojo bando že dovolj pokazal. Srbski odbor za narodno obrambo je sklenil, da natisne in razširi Milovanovičev govor v 50.000 izvodih. Zmešani prestolonaslednik je moža obiskal in se mu zahvalil za njegov govor. Fantalin je tudi dejal, da bode tisti dan srečen, ko bode on na čelu smrtne legije proti Avstriji korakal. — To je zahvala pridnih Srbov! kaj so tebi dobrega storili, ko pa bereš mai J". zame se nima „Štajerčevcga kmetskega koledarja" ta naj se ga dokler je Že Čas takoj nabavi! Koledar stane 60 vin., s pošto 70 vin. Dopisi. Sv. Marko niže Ptuja. Žalostna novica se sliši po naši fari. Pretočeni teden splašil se je konj gospodarja preč. gosp. župnika Leop. Sku-herskega, ker so se vozili proti domu iz vinograda ; nesreča se je pripetila, ker so se prekucnile sani in g. župnika težko ranile. Usmili se jih ljubi Bog in podeli dobremu dušnemu pastirju zopet v kratkem zdravje! M. P. Sv. Marko. Vprašamo mi farani, zakaj ven-: dar mi imamo našega organista ? Mar-li zato, da bi se on pečal samo z drugimi rečmi, kakor s posojilnica, z bralnim društvom, s pevci, s tam-buraši ? Mi mu tega ne zavidamo, ali hočemo da se tudi briga malo bolj za cerkvene reči, da bo zvonil ob.uri, ne pa četrt ure pozneje in da bi se naznanilo z zvonom, kadar se sv. maša prične ali pridiga i. t. d. in da bi malo sneg odstranil od cerkvenega. ■. prostora, da . vendar človek ima kam stopiti in izogniti. Mi ti to naznanimo, da se sploh malo bolje brigaš za cerkveni red ; saj vendar imaš svoj lep zaslužek, prosto stanovanje in na birčo tudi ne pozabiš, nas prideš rad večkrat obiskovat, kakor napri-mer žitna zbirca, potem krompir, čebula, hajdno pa tudi klobase so dobre in jajca in sploh, kar ti. pri hiši treba dobiš od faranov. Pozdravljen nam, in se poboljšaj !. Zbrani farani. Iz Stojnc niže Ptuja. Napadel je Andrej Kreinz gospoda, kateri je nosil iz Ptuja brzojav, in ga je vrgel ob tla ter mu pobral denarje. Ptička so odvedli orožniki pod ključ. Od sv. Križa pri Mariboru. Gospod Anton Kobek, naš „politiš" župnik praviš, da je za tebe čast, če te „Stajerc" popegla. Več take časti ti pri nas noben človek ni nevošljiv, ker dobro vemo, kake ljudi ptujski korenjak krtači. Tudi vemo mi, da si zelo častilakomen in ti bomo zato v novem letu veliko take časti privoščili. Ti pozabiš, da bi za tebe bil boljši mir ko prepir. Mi celi teden težko delamo in si naš kruh pošteno služimo, od tebe pa pravijo, da večkrat od ponedelka do nedelje v farovžu lenobo paseš, da od samega dolgega časa ne veš kaj bi spočel. Potem nas v nedeljo lahko šinfleš da smo „zavrženi ljudi". Ti bi rad, da bi ti cela fara pravila „oni", pa ti ne bo. Ali ti Boga vičeš? Boljši pa ti ,, politiš" župnik gotovo niši ko je Bog. Prevzetija prvega klasa! Ti bi tudi rad celo faro komandiral, "pa si še premalo pameten. Ti politiš župnik praviš, da mi lažemo. Ne mi, ali drugi se lažejo. Ali si ti resnico govoril, ko si dejal v cerkvi, ko si pridogval, da so v vicah verne duše na ketne priklenjene in ko si se bahal, da je katoliški duhovnik tako mogočen ko Jozua, ki je skoz tri dni solnce ustavil, da ni moglo zahajat. Siromaček ubogi! Ti politiš župnik bi nam rad vsako veselje prepovedal. Ali še kaj veš, kako si sam pri Minklči na gostiji juckal, da si skoro gluh postal? Tudi nam oponašaš, da veliko spijemo. Ti pa nič ne piješ? Ali si že pozabil, kako si od Senkungote domu lazil tistokrat, ko te je vino lučalo po cesti! Menda ja no misliš, da je Bog vino dal le za velike farovške želodce. Kdo bo pa od kmeta vino kupil, ko nihče spit ne sme ? Ti politiš župnik praviš, da naj faranom Bog plača, moramo mi plačati ne pa Bog. Ti tudi sovrai ™ nekatere kmečke ljudi, ker so bogfti. Ali te j 0 0 pa sram povedat, da si vajncerski sin. AliH že čul storijo od uboge uši, kak hud kašel j j ' dobila, ko je okol gospodovega klobuka lezla ZLi: Ni sramota, če je kdo ubožnih starišev otrok, i - g' je pač sramota, če se župnik stana njegovi staršev sramuje. Ti hi rad, da bi t vije. šimfarij; - ^ pozabili, mi pa ne bomo nikol pozabili, daiv,-preklinjal pošteno kmetico, ki je v grobu i ,' davn«^ strohnela. Zdaj pa prašam še tebe veli "u 'i katoliški mož in cerkveni klučar Ivan HI . .., ,--ki se farjem v lice ližeš za hrbtom pa črez nj .' šimflps Ha &a niai -zrinrnl An oa ,r Ta».rt«i«.; ^H šimfleš, če še nisi zbaral, da so v Jarenini i& tecani pred cesarjevo podobo defilirali, ti paip"^ svoje veterane gnal samo mimo nemirnef _ župnika. Lepo je to od tebe! Tudi ne smera^1 pozabit na ponižnega gospoda Filipa Požgana, i ** • V katerem pravijo, da je ožgan in tam svojo parne ^ x kup pobira, kje farovška gospoda in njiho? ,, duševne odpadke proč mečejo. In zdaj imat. menda dosti časti, potrpite malo, vam jo b :,-• korajžni „Štajerc" že še večkrat prinesel. Nekaj kmetov. . ■• Zavrč niže Ptuja. Sliši se iz fare Zavrft■■ £ grozna novica. Umrla je 8. t. m. stara ženiaJ ime nam ni znano; ker so pa pustili mrtti -ženo samo v hiši na parah, napadle so ; ., j mački in so ji odgrizli nos, brado in pa jezi ^ Ne puščajmo mrličev s.amin ! , Vojnik-Hrastnik. (Pojasnenje na govor de >, želnega poslanca dr. Hrašoveca v Gradcu o z»J\ devj distriktnega zdravnika dr. Branko Zižeki,*! sedaj v Hrastnik odišlega.) Trditev, da je del . odbor najpoprej dr. Hohna, ter na odsto:1 '' tega,' dr. Breschnitza „brez vsakega razpisa" a ti zdravnika v Vojniku namestil, je že večkrat do, kazana neresnica, da ne rečemo obrekovanje i: grda zvijača! Pa trojica Žižek-Prekoršek-Hrašov«?, se ne sramujejo, to izmišljotino brez konca ii. kraja ponavljati, ter ^krivico, nepostavnost ii pristranost" tudi v časopisih poprej in sedaj m , , 7_. januarja razglase vati,..Tj trije jsamovladarji i 'y''|(' jo se pogruntali, da je''cfha bela,' 'Tri bela" črn;,' barva. Da rečeno zdravniško mesto ni bilo i slovenskih časopisih razpisano, je resnica, a tea'y se z Gradca tudi nikol ne zgodi in niti ii.i treba, kajti za razpis uradniških mest je uradni,-, list „Grazer Amtsblatt" imenovan, in v tems, je bilo celo dvakrat razpisano, ker jo prvi nameščeni dr. Hohn odstopil, ter je. bil na dnmJ, ' razpis dr. Breschnik stalno sprejet. Pa trdovratnega mladi Branček in večni študent Prekoršek \ se iz same strasti ne morete premagati, že vendar enkrat to obdolženje opustiti. Ravno tako v trdovratno sta ta dva 6.podžaganem hrastiču v-vrtu nemške šole si venomer svoj jezik brusila v se smejala in krohotala, sramotilne in zasmehe-.^ valne govore po gostilnah in veselicah imela'' ■ ter enako v časopise cele kopice zasmehovanji" in zasramovanja pošiljala, ter z gotovostjo kakoi •• pod prisego trdila, da tega pač noben Slovene! , -nikdar ni storil; potem takem sta ja gotovo ii, ,, natanko dobro vedla, kedo ravno je to peki™, c sko hudodelstvo učiriil, in sicer po trditvi tel VB3 dveh zasmehovalcev nihče drugi nego — Nemo — pa ga nečeta izdati. Druga neresnica ali lai * je, da je Žižek samo v ostalih 7 občinah vsi, posle opravljal „razen trške občine'. Ali se n , med drugimi ordinacijami podstopil in predrzni celo neki ženi obvezo odpreti, ter pregledati in . konštatirati, ali je drugi starejši zdravnik še le,-' pred 10 urami nevarno rano redno zašival in obvezal!? Mislimo da je dobil zato primerni,.j pouk, da se bo vedel v bodočnosti potem rav-, nati! Žižek in njegov pomočnik Prekoršek ii ._ Prekorja hočeta vse natanko vedeti, kaj dežr. odbor vojniško trškemu občinstvu uradno dopi- , suje, če tudi ničesar o temu ne zvesta, ampak . si le iz strasti in hudomušnosti vse mogoče do- ^ ^ miŠljujeta, in nepristransko pravrini Hrašovec " pa je njih zvesti poslušalec. Koneeno trdi imenovana trojica, da dež. odbor zato ni dal Branko Zižeku podpore 200 kron, ker stanuje v trgu,, _ namesto zunaj kje v 7 občinah. Zato pa ni _. samo dež. temveč tudi vojniški odbor imel za- •' dosta tehtnih uzrokov. Dočim je vojniški ob- , činski trg po večini nemškega duha, se je mlad; ,p Branček že kot dijak strastnega Slovenca ta zagrizenega nasprotnika Nemcev kazal, kar še sedaj, kakor že povedano, pri zasmehov našo ražiš ;e je li si .1 je .zla? ■. tol lovih arije la si i že eliki nje ve- iemo a, o imet hove nate bo v. rčke niča,' rtvo JO ezik. i za-ieka, dež. Istop: u za . clo-o in lovec :a in :t in j od 1}M in sramotilnih govorih in dopisih v zadevi „ pokojnega hrastiča" natanko dokazal, da, ako bi zamogcl, bi menda najraji z eno zaušnico vse Nemce odpravil, ali pa jih na žlici kisle juhe T pogoltnil! In tak človek je še skraja dež. in vojn. odboru hotel strogo ukazovati, da bi mo-^ral ravno njega tudi za trg in hiralnico namestiti, kakor je bil njegov oče. Dalej v spominu je še, kako je Branko Žižek z dvema zlatima zvezdama po Vojniku paradiral, pa le malo časa je to trpelo, kajti že so mu jih iz suknje izpa-rali, ali mu tako suknjo vzeli, ter ni bil več nadporočnik. Zato ne obleče nikdar več vojaške obleke. Ali še tak spomin velja za trg! ? Ali še bivši nadporočnik Branko ni čutil in slutil občno začudenje in pogovor o tej zadevi! ? Čudno ! Enake vrste je njegov sluga in pomočnik dijak Prekoršek; če tega obČeznanega dopisana' kak gospod na odgovor pozove, kaj je pisal v časopis, tedaj se na svojo visoko čast sklicuje'5n pridušuje, da on pač nikdar niti ene besede ni v časnike poročal! Kaj se hoče potem s takifa človekom početi ? Dotični časopisi so vsi v dokaz že shranjeni. Potem takem naj bralci sami sodijo, ali sta deželni in vojniški odbor res: ..krivično, nepostavno in pristransko" sodila, kakor trojica: B. Žižek, Prekoršek ter nju zvesti prijatelj Hrašovec po časopisu trobijo. Sladkagora. Dragi »Stajerc", gotovo te zanima, kaj je z našo volitev obč. odbora dtie 31. decembra minulega leta. V tretjem in drugem razredu so zmagali zaslepljeni klerikalci pod vodstvom našega č. g. župnika Kranjca in kaplana Jurkota. Ta zmaga pa ni bila častna ampak sramotna, posebno za ta dva imenovana duhovnika, ki sta v božičnih praznikih v cerkvi pela slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, zunaj pa našo slogo in mir kalila; toraj Herodež še med nami živi' ki našo bratsko ljubezen in slogo mori. C.'g. župnik Kranjc je že pred volitvi povabil na »fureš", na kašnate klobase svoje agente; Pa po nesreči so bile klobase neslane ter nevžitne in so jih toraj morali razdreti in nanovo napraviti. To je bila predpo-doba naše volitve, ki jo bode politfcna oblast vsled že vloženega ugovora gotovo razdrla. Naš č. g. župnik Kranjc mesa temu krompir-nemu stanu ni pripravil, pač pa jim je s sadjem in kruhom klobase nadomestil, zakar mu bodo vedno hvaležni. Tudi Č. g. Jurkota je veselilo da sme pod vodstvom svojega župnika do faranov Herodeževo ljubezen pokazati; tudi ta je svojo klet odprl ter s svojim po fari nafeh-tanim vinom volilce napajal in komandiral, kako naj volijo, katere pa tukaj ne imenujemo ampak c. kr. sodniji izročimo. Ker je tem »Ligurijan-cem" vsaka najgrša pot prosta, videli smo pri volitvi sami, da se je več glasovnic oddalo, kot je bilo volilcev, pooblastilo smo videli brez vsakega podpisa, ja še pred štirimi leti umrli volilec je moral dati pooblastilo, ker ni mogel sam priti. Ta pooblastila so bila č. g. Kranjcu gotovo znana ker je bil za njih pregledovalca v komisiji in so po njegovi milosti v poštev prišle. Mi bi 3koraj dvomili, da bi bil eden tak duhovnik božji namestnik, kateri med farani mir kali, hoče povsod posvetne vajeti v rokah držati, pri vsaki priložnosti in v spovednici zoper poštenega in nam priljubljenega »Štajerca" hujska, sam še pa na sveti dan k sosedu po njega pošlje; ker mu ga pa ta noče dati ker si misli za našo staro prislovico da na sveti dan še bik ima mir", pošlje drugi dan drugemu prijatelju pO' njega. Toraj le ni greh „Štajerca" brati, kar tudi nihče ne verjame, ker nobeden list se tako B ne izposoj uje kot naš »Štajerc", on roma od hiše do hiše. Naš č. g. Jurko se toraj zaman trudi, gazatreti, ako ravno vedno za njim voha; ja pred večimi leti ga je še v nekem stranišču izvohal. S tem potom svetujemo našim č. g. duhovnikom, naj naše kmetske zadevo in „ Štajerca" v miru pustijo, potem se jim našega »Štajerca9 ne bo treba več bati, sicer pa zob za zob! Sv. Barbara v Halozah. Liberalci in prvaki so tukaj imeli pretečeno nedeljo tombolo, na J kateri se je zelo hujskalo proti naprednim možem. Tukaj omenimo tudi, da se brez tepenja ni tombola končala. Mlečezobni fanti so napadali tudi z kamenjem in noži posamezno ljudi. Tudi pri polnočnici pri Sv. Elizabeti ko se je v nedeljo maša končala so se vročekrvni fantje — 3 — 'obeh občin stepli. Tu zdaj vidimo plod prvakov, ker večinoma vsi bero prvaške cunje. Tudi naj bo omenjeno, da večin6ma ljudi se zelo nedostojno v božji hiši v cerkvi obnaša. Najbolj pa ti prvaški fantalini. Ti se celo postopijo v cerkvi žugati z nevarno grožnjo proti drugim osebam. Omenimo tudi, da so prv: iški fanti dan Sv. Štefana spremenili v fašenk (pustni dari). Ti ničvredni fantalini so že tako predrzni postali, da si celo eden izmed njih postopi iz sam sebe ribrije delati in druge pobožne kristjae motiti v cerkvi, ker si je taisti bele hrvaške breguše nase navlekel in potem se v cerkvi iz vsega norčeval. Iz Rogaške-Slatine. Pred kratkim sem poročal, da je klerikalka gospa Marija Ogrizek, vulgo Ašganca obč. redarja na katoliški podlagi — pardon! na stopnicah od vzadi tako sunila, da je revček padel in si nos razbil. Obljubil sem tudi cenjenim bralcem „Stajerca", o izidu obranave poročati. Da< ostanem mož beseda, kakor smo vsi, ki nismo "klerikalci, naj resnici na ljubo sledi: Gospa Marija Ogrizek je bila- pri obravnavi pred c, kr. okrajnim sodiščem v Rogatcu dne 22. grudna p. 1. U. 500/8. krivim spoznana, zato da je dne 8. maja p. 1. obč. redarja obč. okolica Slatina, od vzadi sunila na stopnicah njene hiše, 'tako, da je on padel, si nos, ustnice in lice poškodoval z globo 50 K; redarju za bolečine 40 K. zdravniške stroške 15 K, za zdravila 1 K 11 v., za zdravniško spričevalo 4 K in 3 K drugi tožni stroški 12 K 32 v. in še neki drugi stroški pri sodišču v Rogatcu 2 K ker znaša skupaj 127 K 43 v reci eden sto dvajset in sedem kron 43 v plačati. Čudno je le, da se je o tej stvari pred obravnavo v merodajnih krogih govorilo da Ašganca ne bo kaznovana ker za hudodelstvo težke telesne poškodbe manjka hudobnega namena, za prestopek lahke telesne poškodbe pa, da je stvar zastarela. A vsa čast gosp. sodniku v Rogatcu; on je možato in popolnoma nepristransko postopal in ravnal, kakor je prav. No Ašganca! sedaj si za eno blamažo bogatejša. Klerikalci pa naj bodo ponosni, da imajo osebo ki od ozadi sune, na svoji strani; pri obravnavi se je pa hotela poslužiti prič, ki prav nič obte-žilnega povedale niso, zato jih je pa gosp. sodnik pred zaključkom odpravil. Sv. Lenart Si. g. Na zadnji lažnivi članek v »Domovini", ki je zdaj itak končala, sledeči odgovor: Zakaj skušajo nekateri prvaški hujskači ustanovitev nemške šole v sv. Lenarta preprečiti? Zakaj nočejo, da bi tukajšno kmetsko prebivalstvo nemško znalo, kar pomaga tudi kmetu do boljšega življenja? Nemščina je vendar jezik, katerega morajo i prvaški hujskači sami znati, ker morali bi drugače kot hlapci služiti. Ti surovi in lažnivi hujskači hočejo, da ostane kmet v večnem suženstvu, le da se njih žakelj polni: V svoj lastni dobiček nočejo kmetu tistega dati, kar bi potreboval. Tukajšno prebivalstvo hvala Bogu ni tako neumno, da bi verovalo lažnivim prvaškim trditvam, zlasti oni, da bode ustanovitev nemške šole združena z velikimi troški. Vsi kmetje tukajšne okolice so o temu prepričani, da je poduk nemškega jezika za njih deco potreba, vsi kmetje zahtevajo, da se njih otroci nemščine priučijo. Kmetje vedo, da podarijo deci z nemščino lep zaklad in da je to njih dolžnost. To prepričanje tudi švindlersko postopanje nekaterih prvakov v trgu ne bode omajilo. Ustanovitev nemške šole ni za tukajšno prebivalstvo z nobenimi troškami vezana. Troške šolske zgradbe plača nemško šolsko društvo na Dunaju. Nekateri so priporočali, da bi naj se na že obstoječi šoli v sv. Lenartu raje več nemščine podačevalo. Omenimo, da se o uspešnem poduku v nemščini na tej šoli niti govoriti ne more. Učitelji na obstoječi šoli so fanatični prvaki. Noben otrok, ki je obiskoval to šolo, se ni nemščine priučil, ako mu niso doma stariši to dobroto storili. Zakaj pusti toliko slovenskih kmetov svoje otroke v nemških krajih služiti ? Da se tam nemščine priučijo, katere jim ni dala domača šola. Sicer pa niti učitelji na obstoječi šoli nemščine niso toliko zmožni, kolikor bi bilo treba za učitelja. Priporočali bi torej prvakom, da naj na obstoječi šoli le slovenščino poduča-vajo. Potem se vsaj ne bode več tako kakor že večkrat zgodilo, da se otroci na tej šoli niti slovenskega jezika ne naučijo. Mi vemo za slučaje, da taki otroci, ko šolo zapustijo, niti slo- venskih kuharskih knjig Magd. Bleiweiss ne znajo citati V omenjeni številki »Domovine" popisani gošpOTJe gotovo niso postali na tukajšni šoli doktorji'. Svoje znanje in svojo službo so si pri-dobifl'^ha nemških šolah. Ko bi nemško ne zn.iTi, bi tudi ti gospodje ne bili to, kar so. Ribničani pojejo pravilno: „Ko b' nemško ne znali, bi osli ostali . . ." Dopisun v »Domo-vini" bi bil gotovo tudi še pastir, ko bi ne znal nemškega. Nemci in nemški jezik so mu dali priložnost, da postane kaj boljšega. In zdaj jim izkazuje z lažmi svojo hvaležnost. — Zakaj hočemo nemško šolo? Na mesto prejšnih utrakvi-stičnih šol stopile so zdaj slovensko-narodne šole, iz katerih se je pregnalo sleherni nemški poduk. Zato tudi mladejša generacija v nasprotja z gg. dr. Kronvogel, dr. Petrovič, dr. Leščnik itd. ne razume nemščine. Kdor prizna torej potrebo znanja nemškega jezika, ta mora biti za nemško šolo. In nemška šola v sv. Lenarta se bode ustanovila vkljub lažem prvakov v blagor in korist temu okraju! Fram. „ Slovenski Gospodar-Fihpas" je v zadnji številki 52. od 24 dec. prav lep naslov prinesel, namreč: „Framski fajerber". Dobro bi bilo, da bi se še izšolal, ker takšne besede niso za slovenske časnike, Nemci jih pa tudi ne za-stopijo. „Fihpas" piše, da se je framski »Feuerwehr" pripeljal v framsko okolico s tremi vozovi; res je, da smo se peljali pa ne v framsko okolico namreč iz Frama v Podovo in Bresule; če smo spili dva soda pive, mislim, da »slovenska kultura" je k temu malo pripomogla. Kaj se Zagavec, gostilne tiče, moram poročati: Res je, da smo prišli po našega ada, kateri sliši v društvo („Verein") pa ker so »narodna" dekleta in fanti takšne »inteligence", se je društvo odločilo, da bi se odpeljali; pa žali-bog, »hauptmanovega konja ni »slovenska kultura" mogla pri miru pustiti. Kar se pa tiče našega društva, smo vsi za ednega, eden za vse. Zatoraj ne bodemo pustili našega haupt-mana v sili med takšnimi »narodnimi" fantami. Jaz pa mislim, da bo sodnija bolj spoznala, kaj ohdeluje, kakor nam neznana oseba katera se je iia »Fihpas" obrnila. Framska požarna bramba bi prosila tisto osebo, katera nas tako ljubi, za račun; bi prav radi poravnali, ker se začne novo leto . . . Prihova. Bil je veseli večer, prvega decembra, so pokali ali streljali iz možnarjev, goreli so kresovi. Drugi dan je bilo ljubljeno leto ali šestdesetletnica vladanja našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I. Ko se pa ozrem na Pri-hovški hrib, ni bilo ničesar videti in tudi ne slišati kakšnega strela iz možnerjev. Ko se je pa izvolil kandidat Pišek za poslanca, tedaj se je Prihovški hrib tresel. Se je slišalo, da je nekdo daroval za smodnik. Kaj pa sedaj ni bilo nobenega takšnega, da bi bil daroval za smodnik. Saj se je pobiralo in beračilo za smodnik, kakor isto leto, ko se je za Pišeka streljalo. Farani so bili nevoljni, so rekli kaj takšnega še ni bilo na Prihovi. Ja se lahko strelja! — Tistemu, ki je prosil za smodnik po fari, se je dalo listek z imeni in mu naroČilo, da ne sme iti z nabiralnikom k tistim kmetom, ki ima napisane. Ko se je pobralo po fari za smodnik, so g. župnik oznanili iz prižnice, da se je nabralo dvanajst kron več, kakor druga leta, češ če eni niso nič dali, so pa drugi več darovali. Neki kmetje dejal: prav radoveden sem, kako bo pri pšenični berji, ali bo dotičnik tudi dobil zraven malhe imenik, h kterim hišam ne sme iti ?! J?a žali Bog. Varal sem se, tebi meni nič; prišli so kakor druga leta. Žatoraj vas vprašamo prijazno in vljudno, kam da je romalo tistih dvanajst svitlih kronic. Ali SO padle v tisto malho brez dna? Letos na velike Gospojnice dan, ko je pri nas po navadi žegna-nje je bilo slabo vreme, in tudi ni bilo mogoče streljati, kakor druga leta. Vprašamo Vas zopet vljudno, kje pa je tisti smodnik ? V našem okraju nam je Bog blagoslovil vinske gorice z obilno trgatvijo. Slišalo se je tudi bobnenje možnerjev, ko so g. župnik trgali. Dragi bralec,., ne strmi in se ne čudi temu dopisu. Sv. Martin pod Vurbergom. (Tatu se je prišlo^ ria sled.) Dne 2. dec. lanskega leta to je na dati cesarskega jubileja bili so naši veterani v lepem številu zbrani pri božji službi in potem so imeli veselico v gostilni gosp. Pichlerja. Ravno ko se je obedovalo se je tudi streljalo na čast našemu vladarju. Ko se je zastreljalo, pa so prišli strelci tudi v gostilno da se jim je nekaj podelilo za zamudo ; možnarje se je pustilo zunaj ležati. Ravno medtem žel je Franc Goleč, oženjeni najemnik (ofar) iz Dupškiga vrha za vozom svojega gospodarja in ko zagleda tam več možnarjev ležati, naenkrat pograbi najboljšega in ga vrže na voz ter zamota v odejo. Ali prišlo se mu je na sled. Lastnik možnarja pa gre k njemu z eno pričo in najde možnar v njegovi hiši za skrinjo in ga vzame. Tat se naj sramuje temu kar je naredil na takšen veličastni dan, ko se je za cesarja čast skazovala in tak hudobnež pa tak škandal naredi. Naj bi mu slavna c. k. sodnija smolnate roke umila da se mu ne bi nikol več kaj njih prijelo. * * * Jesenice na Gorenjskem je kraj večnega boja. Boj proti mirnim tukajšnim Nemcem, boj proti svobodi, boj za gospodarstvo, boj z raznimi političnimi strankami itd. Človek bi mislil da živi v deželi revolucije, ako bi se še ne zavedel kot dobrega avstrijskega patrijota! — Revež si pa ako nisi radikalni revolucijonarni Slovenec. Vse te zavida, insultira in zaničuje kakor kakega razbojnika in vse to, ker se nočeš vkloniti našim brezverskim izkoriščovalcem ljudstva! — Nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom, nič večjim ni sveto na svetu, zahajajo pod farškem varstvom zakotni pisači, falirani kroš-narji, falirani cerkveni miši na Jesenice, da nahujskajo mirno ljudstvo proti gospodarju. Hijene v človeški podobi, te tu razmesarjajo in razkolejo do drobne košiče! In marsikateri že danes poprašuje: Kako daleč bodemo prišli ? .Ta kako daleč bodeš ti dragi moj kmet, delavec prišel, ti že lahko danes povem; ako bodeš tako vestno ljubljanske zapeljivce in izkoriščovalce ljudstva poslušal, kakor jih danes, je gotov tvoj pogin že za tvojimi petami. Kmet in delavec, oba sta danes molzna krava, s katere pomočjo brezvestni popje, brezvestni izkoriščevalci voditelji raznih političnih strank, na površje pri-deti kočej ! — Ali jim je mogoče mar, kako da živita delavec in kmet ? — Ali res misliš ker imajo vedno grozno sladkih ust za te, da s teboj tudi tako in pošteno mislijo ?! — Mogoče da si že videl konjača ali šintarja, kadar pse lovi ? Ali nisi večkrat zapazil, kako šintar če se psa boji, da bi ga ne vgriznil, lepo gladi in se mu hlini in prikupuje, ko pa domu pride, za-turčae psa ob zid in ga vbije^! — Taka žrtev brezverske politike boš ti enkrat. Iz kmeta boš postal berač in iz marljivega in pridnega delavca, hujskač. Ako hočeš pa marljiv in samostojen kmet postati, skrbi za tvojo zemljo, skrbi za tvojo živino, delaj in moli in ne zahajaj v pijana društva, ako pa hočeš vestni delavec ostati, delaj vestno in pomagaj # tvojemu gospodarju, da 2amoreta oba živeti. In če bodeš tako živel, postaneš vredni član največjega, to je človeškega društva! Gotovo te bode potem vsak čislal in spoštoval. Ker politika samo žepe polni raznim farjem, dohtorjem in raznim sumljivim eksistencam, hočemo od danes tem ljudem vrata pokazati. Kajti dovelj imamo tega hujskanja. Na Jesenicah smo mi gospodarji in tu imamo mi za govoriti. Sedaj je mera polna. * * * Iz Nemčije (Westfalen). Kot prijatelji ?Štajerca^, Vam naznanimo, da smo se tukaj slovenski rudarji naveličali tistega klerikalnega lista »Domoljuba", ker ga večinoma vsilijo. Tudi se najde osebo, ki ga dobi brezplačno, to tudi ni dobro za tukajšne duhovnike, ki nas morajo iskati po stanovanjih z listom. Mi smo pa večinoma toliko izobraženi, da vemo kdo poganja slovensko ljudstvo iz domovine. Saj je pa tako večim znano kako je bilo tudi v štrajku v Trbovljah. Ne bomo objavili tistih psovk, ko jih je ta list prinašal, ki smo bili sami ubogi delavci, lačni za zboljšanje plače se borili, je ta druhal pomagala, da smo morali zapustiti stariše, domovine in si v najhujši zimi z malimi otročiči v tujini delo in kruh iskati. Ti klerikalci so tudi hudi sovražniki nemščine, in sami si pa le služijo z nemškim jezikom med slovenskim ljudstvom ne kruh pa pečenke. Ko bi ti, „slovenski voditelji" nemško ne znali, bi mogli tudi s krampom robotat. Mi pa svetujemo vsem našim rojakom: delujte za nemške šole, ker s tem bi si mi dobili _ 4 - boljše čase v- bodočnosti za svoje naslednike. Vsaki pametni človek izprevidi, da je kod napredni list „Štajerc" najbolj potreben za kmetsko in delavsko ljudstvo. Zato bomo mi zanaprej rajši »Štajerca" brali in se pozneje še bolj naročili. Več rudarjev. Lincoln v Ameriki 18/12 1908. Cenjeni gosp. urednik ! Dovolite mi nekoliko prostoro v Vašem ljubljenem listu. Nimam Vam sicer poročati kaj ugodnega; vkljub temu da so se predsedniške volitve ugodno končale, imamo še vedno slabe čase. Kedaj bode boljše, se še ne ve. S tem odsvetujem vsem rojakom se seliti v Ameriko, kajti delo je jako težko za dobiti: Vam tudi naznanjam, da že tukaj G mesecov ni bilo dežja in že po nekaterih mestih stane galon vode po 13 centov; kakor dokazano že 100 let ni bilo tak malo vode; radi te napake stoji tudi veliko tovarn radi pomanjkanje vodne sile. Kinematograf imate na Ptuju? Videl sem že veliko enakih kinematografov, ali do danes je imel vsak edino napako, da podobe preveč trepečejo, kar se je pa Vašemu strokovnjaku posrečilo preprečiti. Toraj priporočam vsem rojakom, oglejte si to iznajdbo, je jako zanimivo. Konečno želim vsem rojakom in rojakinjam, srečno novo leto! Tebi pa ljubi „Štajerc" veliko naročnikov in predplačnikov! John Debelak. Ga-lenastret 715, Lincoln 111. N. Bm. Ali si že ponovil naročnino za ..Štajerca"? „Štajerc" naj bode v vsaki izobraženi kmetski, delavski in obrtniški hiši, ker je edini list na Slovenskem, ki ne razširja narodnjaško gonjo, temveč se bori edino za zboljšanje bodočnosti. Novi zakon glede zatiranja kužnih bolezni. Kakor smo. posneli iz uradnega poročila, je predložila vlada poslanski zbornici nov načrt zakona, tičoč se zatiranja kužnih bolezni pri živalih. ,. Potom zakona, ki je stopil v veljavo dne 20. februarja 1880, se je doseglo sicer glede zatiranja kužnih boleznih prav povoljne uspehe, vendar ne odgovarjajo v zadnjem času določila tega zakona napredku živinozdravske vede in razvoju prometa z živino. Poleg tega pa je, odkar obstoji ta zakon, cena domačim živalim znatno poskočila, oziroma je šlo mnogo živine pod zlo in se je promet živine oviral, ker so moralo oblasti poseči vmes, da so preprečile splošno zlo. To je povod, da so se kmetijski krogi in oni zaupniki, ki so imeli nalog ta zakon proučiti, zevzeli za to, da se ta zakon spremeni. Ker se pa pri varstvu živine ne gre le za koristi posameznikov, ki se bavijo z živinorejo, temuč tudi za splošni ljudski blagor, je bilo neobhodno potrebno, da se tozadevni zakon temeljito predrugači. Po tem predlogu, ki se ga je izročilo zbornici, so določila glede varstva domače živinoreje pred zanašanjem kužnih bolezni iz inozemstva natančneje opisana in prilagodena sedanjim prometnim razmeram. Da se ne bodo razširjale kužne živalske bolezni in da se jih na primeren način zetre v okolišu, ki je podvržen zakonu, se predpisi glede doprinaŠanja živinskih potnih listov razširijo, uvede se živinozdravsko nadzorstvo nad živinskimi trgi in tudi živinozdravsko pregledovanje živine na železnicah in ladijah se bo natančneje izvajalo. Uvedejo se tudi zakonite določbe glede cepljenja ali vbrizgavanja, dalje glede priskrbova-nja zdravil in končno glede uničevanja oziroma podelovanja živalskih trupel in posameznih delov istih. Uvrsti se med kužne ali nalezljive bolezni, o katerih se je moralo doslej takoj sporočiti pristojni oblasti, tudi goveja sušica ali jetika določene vrste, kuga pri govedi in divjačini in garje pri oslih, mulah in mezgih in poskrbi se ilr. naf ''i za to, da se bode ravnala od strani živinozdr^ skih nadzorstev po načinu, ki bo odgova4von10! današnjim modernim zahtevam. • k0 b Ker se je pokazalo po dosedanjih izkušnja |"r, da se zatro kužne bolezni najlaže : ko pobije in uniči bolne in sumljive živali, zato^ kaj ima pravica do tega od strani države v t|v. 1 smislu razširiti. jmalci Ako se pa to uvede, razume se samo§n0sti! sebi, da se tudi tozadevna dosedanja odškodnin Usod strani države poviša na podlagi splošno &0 pro znanega pravila, da se škodo, ki se. jo je poinds še mezniku na njegovem premoženju prizadelo, tl^j bre od strani države povrne. [Jj , Doslej se je izvajal ta racionelni način„,■;,-. j, pri goveji kugi, sušici ali jetiki. prešičji knei uhljem v določeni meri tudi pri smrkavici. Odslej palc_ Tal razširi tako ravnanje tudi na vsaktero kuitatku bolezen in omogoči s tem, da se ho smelo pntiko i primerni odškodnini in v posebnili slučajih [h-žim, biti tudi one živali, ki imajo bolezen v gob. Dal; ■ n tudi za to, kar je iz zdravstvenih ozirov zl važno, da vsakdo takoj naznani pristojni obUujj ako zboli živina na vraničnem prisadu ali gnil, bulah, ker se s tem ne le prepreči razširjatetih 1 bolezni, ampak tudi zabrani, da ne pride magavan sumljivih živali v promet. Skrbeti se hoče to,,,,. n za to, da se podeli v gotovih slučajih nagrafimo ' onim, ki bi pravočasno naznanili kak slučaj ;rat z vinske kužne bolezni, da bodo zamogle pristojfa ali oblasti takoj ukreniti vse potrebno. Razkuževaifatijo. se bo izvrševalo na državne stroške in povit; tuč se prizadetemu tudi škodo, ki bi mu nastal prot na predmetih vsled razkuževanja, kar je dosl&kanji posebno hudo zadelo male živinorejce. spodn Ker se je dognalo po sedanjih izkušnjainapre da je poseben način vbrizgavanja pod kožo listers cepljenje najboljše sredstvo zoper posamea kužne bolezni, odškoduje se — kakor že om bodi njeno — tudi tako žival, ki bi vsled obriz; vanja pod kožo po oblastveni zapovedi na ta Ob poginila. MVr,a Dasiravno se je moralo pri zatiranju nala Smo ljivih živalskih bolezni strogo držati pravila, dko iz se ima nastopati strogo in energično, vendar i 0bja je oziralo v tem predlogu tudi na to. da se uft,m. \; dejo olajšave povsod tam, kjer dopuščajo v Izdaj živinozdravske policijske okolščine. §rai Tako na primer se imajo živinozdravnišjtrjjskj predpisi takoj omejiti, ako ni več nevarnosti, teges takoj zopet dovoliti promet z živino. Prav tabore se bode v bodoče preprečilo pobijanje vseh on\ je č psov, ki tekajo za časa izdane prepovedi okninorej brez nagobčnika, ter se to v posebnih slučajnost pod posebnimi pogoji lahko opusti. doval Uvesti se imajo tudi glede kazenskih dokmici čeb nekake spremembe, /oper lahke prestopljposla no bo. nalagala kazni sodnija, ampak političiftava oblast iri določiti bo kazen na podlagi iiatančnjj jm preiskave t. j. določiti, kako velik je prestope^ s o ■ Ako se ta predlog vzakoni, dosegla je na važnejša kmetijska stroka veliko zaščito in ljudskih krogih se lahko z novimi močmi popi) mejo živinoreje. Stvar vsakega posameznega naj bo, da se bo strogo držal odredb, ki jih navajal zakon in da pojde na roko predstojr oblastim, da se lažje obvaruje naša živina pp kužnimi boleznimi jt^korist vseh brez izjeme. ..Tiskovno društvo" „Štajerčevo" ima namen, razširiti in izdajati čimveč napr nega pametnega tiska. Posamezni deleži, ki dobro obrestujejo in vrnejo, stanejo 10 kroj Vsakdo pristopi temu društvu! Novice. a so vensl faštvi -i, na e se „S Našim dopisnikom! Nekateri naših dopisntenam kov imajo v gotovih zadevah povsem napačnP, pc nazore. Zato hočemo enkrat resno besedo o drž; razmerju med nami in našimi dopisniki ter Boamo. trudniki izpregovoriti. V prvi vrsti naglašamo, ditnejž naš kakor noben resni list ni zato tukaj, da tej m: smel vsakdo karkoli se mu poljubi vanj čečkilih v riti. V vsakem resnem listu mora urednik od?a vs ločiti, kaj spada v list, kaj ni tako važno i:-li ve rav~I ij naj roma sploh v koš. Kajti kdo bi mogel irjal jJtQvomost pred javnostjo in pred sodnijo prev-i, ko bi vsakdo pisaril karkoli se mu poljubi 'jah. ili-st. 1'redništvo mora imeti — to bodi zopet iikoj Ljkrai glasno povedano, — popolno prostost v 0 se fcn. kaj in kako naj sprejme doneske sotrud-■tov. Tisti pa, ki so samo zato naročniki ali ieina'.ci lista, da bi v njem svoje malenkostne > ob febnosti raztrobili. naj si poiščejo drug časopis. r"nta ioben list ni dal in ne daje svojim odjemalcem pri- fcj^o prostora kakor mi, — zato se ne sme osa; Id nas še več zahtevati. Naš list ni zato tukaj, brez političnega vzroka brskal po osebno- ,___ Mi ne moremo prinašati romane iz raznih iišč in kanclij. mi se ne moremo vtikati v ubljone doživljaje brezzobnih farovških ku-ic. Taki slučaji postajajo za nas šele v tem mutku zanimivi, ko se dotičnik vmešava v tiko in sploh v javno življenje. Drugače pa držimo gesla: Vsakdo naj po svoje v nebesa 3e . . . Mi nismo zato tukaj, da bi bojevali bne boje. Ne, mi hočemo ljudstvo buditi, izo-evati, k resnemu delu opominjati in s tem i, da si pridobi boljšo bodočnost. Mi ho-10 — in to smo menda dovolj odkrito tekom [vetih let dokazali, — ljudstvo braniti pred isavanjem, izkoriščanjem in zatiranjem! Ali ibne malenkosti ne spadajo v resni list! Zato iimo tiste svoje sotrudnike, ki si hočejo do-at z objavami v našem listu le šalo proti u ali onemu nasprotniku dovoliti, naj to itijo. List je glasilo resne stranke in mora aj tudi resen biti! Proti bojkotu, temu najbolj brezvestnemu ijskanju, ki so ga vprizorili prvaški zaslepljenci spodnjem Štajerskem in Kranjskem, je govo-naprcdni poslanec Malik pri vodji justičnega dsterstva. Poslanec je označil natanko proti-zne itavno ravnanje prvakov. Vlada je obljubila, bode z odločnimi sredstvi proti tej gonji topila. Smo radovedni! Ob priliki izdajstva prvaških poslancev, očega se postave glede uvoza srbskih vol, do- siiio od strani Pišek-Ježovnikovih volilcev iko izrazov ogorčenja in jeze da jih ne moremo objaviti. Veliko razburjenje vlada med ljud- §?om. Vbogi volilci! Kakor ste se postljali, tako zdaj ležite . . . Sramotna tabla. Kakor znano, sprejela je atrijska državna zbornica t. zv. ,F,rmiichti- ngsgesetz", to se pravi postavo, po kateri vlada sklepati trgovinsko pogodbo. S >nih j je državna zbornica prizadela naši domači r°g inoreji hud udarec. Postava je naperjena na- aJ'" most proti kmetom in bode ravno kmetijstvu >dovala. Za to postavo se je dobilo v državni °1°" »rnici edino en glas večine. Ko bi tedaj le poslanec ne glasoval za klerikalno vlado, bi ičnaBetava padla. Slovenski kmetje ! Zapomnite si cn< ej imena .sledečih vaših poslancev, ki niso a s o v a 1 i za kmeta, katere ste pa vendar kmetje v državno zbornico poslali: 1. Pišek. 2. J e ž o v n i k. 8. Bon. 4. Gostinčar. 5. Gregorič. 6. Hočevar. 7. Krek. 8. Povše. 9. Pogačnik. 10. Šuklje. 11. Susteršič. 12. Žitnik. 13. Hribar. 15. Ribar itd. itd. Ti zastopniki kmetskega slovenskega ljud- a so glasovali proti kmetskim težnam istega venskega ljudstva. To je ravno dvojezičnost kaštva. Doma vpijejo da bodejo kmetu poma- na Dunaju pa ga prodajo. Kmetje! Zapom- Ite se ta imena! Slovenija", — kaj je to pravzaprav ? Mi sni- znamo Avstrijo, poznamo avstro-ogrsko monar-ične jo, pozuamo Štajersko, Koroško, Kranjsko, — o državo, ki se imenuje »Slovenija", ne po-so- amo. No, naši prvaki so na vsak način pada. stnejši, da, pravi modrijani so ! Zato so izdali t bi aj marke,, ki kažejo „Slovenijo". Ta v zagri-čka- nih možganah prvaštva živeča ,,Slovenija" obod- ga vse dežele med Spielfeldom in Trstom ter I i veliki del Ogrske . . . Zadeva je pravza- i in i s& ižno noti po-bcu,| belo zelo isti, lilih i "je 1OS0 tudi; rade žil jjn. "'j ,rni bila >slej j ah, ali une zga tem ilez . da r se uve^ 7 tO iški . in pek naj i i .pri P' bo niiii »red Štajersko red-i se ron prav resna, ker je misel, na kateri temelji, na1 ravnost veleizdajalska. In vendar je cela stvar tako hudo smešna. Ko bi bila smešnost smrtna bolezen, bi vsi prvaki že davno počepali kakor muhe v jeseni. »Slovenija", to bi morala biti država, ki združuje vse Slovence sveta. Ali Slovence nimamo samo na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Kranjskem, temveč tudi sirom sveta. Na Nemškem (zlasti na Westfalskem) živi tisočero izmučenih slovenskih knapov, ki jedo tam nemški kruh, katerega jim domovina ni dala. Istotako na Ogrskem. V Ameriki je skoraj že več Slovencev nego pri nas . . . Kako so prišli ti Slovenci v tujino? Nesrečna prvaška politika, ki se je vedno brigala edino za narod-njaško gonjo, nikdar pa za gospodarsko delo, je te tisoče Slovencev posilila v tujino. Po celem svetu je raztrosena nesrečna »Slovenija", nesrečno ljudstvo, ki mora v inozemstvu robotati, ker so ga doma izsesali prvaški farizeji . . . Iz Spodnje-Stajerskega. Hofrat Ploj, ali ste gluhi ali nemi? Vzemimo navadnega kmetskega pastirja. Fant ni študiral, ni trgal hlač po šolskih klopeh, ne nosi črnega fraka in ne zahteva, da bi se mu vsakdo odkrival. Ali nekaj ima, — primitivno svojo kmetsko čast. Reči brez vzroka takemu kmetskemu fantu, da je lažnik ali obrekovalec. Odgovoril ti bode, pa če ne drugače, vsaj s pestjo ... Po našem mnenju ima tak kmetski pastir, ki brani v pravem trenutku svojo čast, več pomena kakor ta ali oni škric, ki je sicer lepo oblečen, katerega značaj pa ne diši posebno lepo. Vzemimo n. p. hofrata Ploja. Mož je c. k. dvorni svetnik, nadalje doktor, član najvišjega sodišča, deželni in državni poslanec in bogve kaj še vse. In vendar nima niti toliko primitivnega čuta do poštenosti, kakor preje omenjeni pastir. Navadni, bosonogi pastir se brani, ako se napada njegova čast, — hofrat Ploj pa jegluh innem, ako s e m u vrže v obraz očitanje laži in obrekovanja. To bodi pribito ! Naš list, nadalje okrajni zastop ptujski in »nemško politično -društvo" v Ptuju so hofrata dr. Ploju javno v časopisju očitali, da je lagal in o b r e k o v a 1 na najpod-lejši način sveta. To se je zgodilo že pred nekaterimi tedni. Do danes pa c. k. hofrat Ploj še niti besedice ni odgovoril. Do danes še niti mezinca ni ganil, da bi se tega očitanja opral, da bi obrisal pečat laži in obrekovanja. Ploj je nem in gluh! Za vsakega poštenega človeka se je mož s tem sam obsodil. Ako nima niti iskrice časti več v sebi, potem — naj vendar že enkrat izgine iz političnega površja, potem naj se skrije, skrije, naj očisti zrak javnosti . . . Ali mi poznamo tega Ploja! Oj mi ga poznamo! On ne izgine iz političnega površja, doklor se ga ne bode van — vrglo! On se požvižga na poštenost, čast, na vsa ta rahla čustva . . . Ali mi vprašamo poštene prvake: ali se vam dopade, sedeti ob strani tega človeka? In mi vprašamo najvišje sodišče, kateremu mora biti poštenost in čast največji vzor: ali je to pravilno, da sedi tam tudi Ploj. ki se ni in se noče oprati madeža laži in obrekovanja ? Upamo, da bodejo drugi ljudje poskrbeli, da se bode temu lažnivemu hofratu položaj pojasnil. Non olet! Beseda pomeni po slovensko povedano : .ne smrdi". In tega gesla se držijo pobožni očetje minoriti v Ptuju. Kadar zagledajo svitle kronice ali lepe bankovce, takrat si mislijo : »non olet" in že stegnejo svoje prste po njih ... To se pa lahko dokaže. Cel koš dokazov bi lahko prinesli, da očetom ninoritom denar ne smrdi. Ali za danes hočemo omeniti en sam slučaj: Pobožni očetje minoriti so gotovo dobri sinovi edino izveličevalne katoliške cerkve : oni so zelo pobožni in kdor ni rimski katolik, ta je in mora biti zanje brezverec. To je naravno! Ali kako se strinja to prepričanje z dejstvom, da so ptujski očeti minoriti pri zadnji svoji bernji f e h t a r i 1 i tudi pri ■— protestantih. To je remica, ki jo lahko pod prisego pred vsako sodnijo dokažemo. Ptujski rimsko-katoliški minoriti so fehtarili darila pri članih cerkve Martina Luther, pri protestantih . .. „Non olet", — denar ne smrdi . . . Minorit Vavpotic" pri delu. O temu pobožnemu gospodu, ki se sicer pri vsej pobožnosti prav lepo redi; moramo zopet enkrat besedico izpre- govoriti. Mož je že večkrat prav čudne vloge igral. Opozarjamo le na njegovo delovanje v času državno-zborskega volilnega boja, opozarjamo na njegove čedne romane z ženskami in. testamenti itd. Tudi kot dopisnik v časnikih se» je oče Vavpotic že večkrat odlikoval. Ali zdaj je pričel tudi z grdo gonjo proti nemškemu narodu. Oče Vavpotic naj bode za svojo osebo Slovenec, Francoz, Kitajec ali karkoli hoče. To je njegova stvar in nikdo mu ne bode vzel niti drobtinice od njegovega »slovenstva", čeprav ga kot duhovnika vsa politika prav nič ne briga. Ali to ne gre, da bi Vavpotic hujskal. Iz popolnoma zanesljivega vira smo namreč izvedeli, da je šel Vavpotic šele pred kratkem k nekema obrtniku in mu dejal, da mora ta nemški napis na svoji firmi sneti ali izbrisati. Tu se pa že vse neha. Ko bi bili mi na mestu dotičnega uradnika, bi mu Že pokazali, kje je zidar luknjo v hiši pustil. Da bi zdaj minoriti pričeli ednako na-rodnjaško gonjo, kakor jo je svet doživel v Ljubljani, to pač ne bode šlo. Drugače bodemo morali z ednakim orodjem odgovarjati. Vavpotic naj nikar ne pozabi, da krožijo o njemu pikantne govorice in da je svoj čas znal prav lepa pisma pisariti . . . 0 ptujskih dogodkih. Kakor znano so bili svoj čas radi dogodkov v Ptuju razni gospodji obsojeni, med njimi tudi naš urednik K. Linhart. 13. t. m. se je vršila prizivna razprava v Mariboru. Pri tej je bila prva obsoda našega urednika razveljavljena. Razprava se bode torej še enkrat vršila in zaslišane bodejo tudi Linhartove priče. Potem bodemo natanko poročali o celi zadevi. Brezvestni napadi, ki so se zgodili po sep-temberskih dogodkih v ptujski okolici, so že rodili svoje plodove, ki za udeležence seveda niso posebno prijetni. Kakor smo svoj čas poročali, so napadli nekateri nahujskani fantalini dne 10. oktobra p. 1. v bližini Gomilškove gostilni v Jurovcu pri Ptuju nekaj mirnih nemških izletnikov. Pijani in zaslepljeni fantje so metali kamenje in tudi streljali. Roka pravice pa je su-roveže dosegla. Te dni so se imeli pred mariborsko okrajno sodnijo zagovarjati. Bili so obsojeni i. s.: 21 letni vžitkarjev sin Martin Malek na 5 mesecev težke ječe, 22 letni kmetski sin Franc Muzek na 3 mesece, 21 letni kmetski sin Johan Rozman na 3 mesece in 31 letni delavec Vincenc Furman na 4 mesece težke ječe. Zdaj se bode surovežem pač kri ohladila. Glavni krivci seveda so prosti ostali, — namreč tisti zločinski hujskači, ki gonijo nezrelo mladino v nesrečo! Prvaki, vi imate te obsojence navesti! Več volilcev drž. poslanca Ježovnika nam piše: Mi kmetje smo bili vedno pravi napred-njaki. Razumeli smo, da more le kmet kmeta zastopati, kakor nas je to »Štajerc" že skoraj deset let sem učil. Zato smo pri zadaj ih državno-zborskih volitvah kakor en mož oddali svoje glasove za g. V. Ježovnika, ki je bil tudi proti klerikalnemu profesorju izvoljen. Mislili smo, da bode Ježovnik dane svoje obljube tudi izpolnil in da bodemo imeli vsaj enkrat poštenega bori-telja za naše doslej zanemarjene pravice. Ali krvavo smo se zmotili, krvavo smo se varali. Na slabe nasvete celjskih prvaških doktorjev in faliranih študentov se je Ježovnik v državni zbornici boril edino za prvaške uradnike. I z-voljenje bil od nas kmetov, zastopal pa je uradnike, ki ga niso volili. Najhujše pa nas je zadela zadnja vest, da je namreč poslanec Ježovnik glasoval za srbske vole, torej proti naši živinoreji. Mi se poslancu Ježovniku za to izdajstvo javno zahvaljujemo. Poskrbeli pa bodemo, da ne bodejo dohajali na Dunaj več možje, katerim je dohtarsko-študentovska politika več vredna nego kmetski položaj. Sicer pa bi moral Ježovnik sam odstopiti, ako bi imel kaj kmetskega ponosa v sebi! Izginite, Ježovnik! — Izdani volilci. „Slov. Gospodar" opira Pišeka. Že marsikatero podlo laž tega mariborskega lista smo morali pribiti. Vkljub temu, da se dela ta list vedno za najbolj pobožnega izmed pobožnimi in bi moral vsled tega vedeti, da je laž obsoditi, —, rabi ravno to sredstvo najraje v politični svoji borbi. »Gospodar" se pač zanaša na politično nevednost in duševno revščino svojih čitateljev, ki mu slepo sledijo in katere tudi lahko nafarba, da je sneg rdeč in nebo zeleno. Pravi »Fihpos* je to in slovenski kmetje so zadeli v ,čmo, ko bo dali temu staremu jezuvitu to ime. . . Zdaj pere „Slov. Gospodar", pravzaprav „slov,>farbar" ali „slov. slepar", zamorca poslanca Pišcka. Pri-bili smo namreč v zadnjih številkah svojega,lista t nebo kričeče dejstvo, da ta dični kmetski poslanec ni glasoval proti postavi, ki omogoči srhskn pogodbo in ki škoduje vsled tega občutno naši kmetiji. „Gospodar" pa hoče to zdaj vtajiti in čečkari v svoji zadnji številki, da je Pišek proti dotični postavi glasoval. Ces. kr. oficielna glasila so prinesla vest, da Pišek ni ne „za" ne „proti" glasoval in tem glasilam verujemo vendar še več kakor „Fihposu". Pišek ni in ni in ni glasoval proti za kmete, za nje-gove lastne volilce tako nevarni in skrajno škodljivi postavi. To je dejstvo in proti temu dejstvu ne pomaga nobeno 'zavijanje jezuvitskega lista v Mariboru. Najne-umnejši izmed neumnimi čitatelji »Fihposa" bodejo morda kratkomalo pobožnim lažnikom verovali. Ali resni ljudje nikdar ne. Pišek, sam kmet, sam mož, ki se je moral kot posestnik truditi v potu svojega obraza za zeleno grudo, — ta kmet Pišek je kot državni poslanec i z-dal svoj stan in to na komando tistih dvojezičnih prvaških politikov, ki doma kmetu vse obljubujejo in vladi žugajo, na Dunaju pa kmeta križajo in prodajo, vladi pa kot ponižni kužeki roko ližejo. Ako ima Pišek torej le iskrice Imetske časti in kmetskega ponosa v sebi, ako ni izgubil v klerikalni družbi tudi zadnje ostanke časti, potem se mora v javnosti oprati. Povedati in dokazati mora, kjeje bil v tistem trenutku, ko je bilo treba zastopati kmetske interese in nastopati napram proti-kmetski politiki vlade. Ako tega ne stori, potem mora Pišek Odstopiti, kajti drugače mu bodejo njegovi lastni volilci pokazali hrbet! Občinske volitve v Sladkigori. Poroča se nam : Zadnje občinske volitve v Sladkigori so bile zelo zanimive. Častiti g. župnik je moral celo stradati, ker ni imel časa iti h korisu. Eden naprednih mož mu je tudi očitno v obraz rekel: Vi, gospod župnik, danes si boste pa nebesa zaslužili, ko morate stradati in se tolike; mučiti in truditi . . . Potem bi naj kdo trdil, da so naši gospodje duhovniki vedno isti. To je laž ! Kadar je kakšna volitev, takrat najbolj stradajo, ker nimajo časa ne jesti ne piti . . . Naši klerikalci so jako pametni fanti. Mi Sladkogorčani smo lahko ponosni, da imamo take modrijane. Med občinskimi volitvami sem imel priložnost, poslušali nekatere črne podrepnike, ko so se pogovarjali: Katerega si pa ti volil ? — Kaj me vprašaš, saj veš da nisem „iberalc", jest sem izvolil šest ta velkih in pa tri racmane", — na mesto da bi dejal, 6 odbornikov in 3 „erzacma-ne". Le tako naprej, kmalu bodemo imeli pri nas na Sladkigori same racmane v občinskem odboru . . .! Hahaha! Bela zastava, znamenje, da ni nikdo zaprt, vihrala je te dni iz poslopja sodnije v Slov.-Bistrici. Pred 10 letimi je bilo to zadnjikrat. Pomanjkanje krme. Kakor znano, je povzročila lanska suša velikansko pomanjkanje krme, kuterega so čutili naši kmetje občutno. Vsled brezdelavnosti prvaških poslancev se seveda za ljudstvo ni ničesar zgodilo. Dovoljena sredstva so bila tako mala, da niso v nobenem ozira zadoščala. 7. t. m. se je vršila v c. k. namest-ništvu zopet tozadevna konferenca. Sklenilo se je, da se porabi tudi ostalo svoto 580.000 K .znašajoče podpore in od štajerskega deželnega zbora dovoljenih 50.000 K za nakup cene krme, ki se jo bode oddalo po znižani ceni kmetom. V svrho oddaje krme se je izročilo okrajnim glavarstvam : Celje 25 vagonov mrve in 28 vagonov krmilne slame; Konjice 8 vagonov mrve in 8 vagonov slame; Maribor 26 vagonov mrve in 52 vagonov slame; Ptuj 12 vagonov mrve in 71 vagonov slame; Brežice 16 vagonov mrve in Slov. Gradec 10 vagonov mrve ter 30 vagonov slame. Skupno se je dovolilo doslej 367 vagonov mrve in 644 vagonov slame. Ali vse to je še veliko premalo. jH^JU Požar v Rovišeh pri Konjiškem. Piše se nam: Dne 3. 1. 1909 je zgorela Jah^zu Kak užitkarju in Marjeti Koršenik, užitKaftČi 'hiša, ker oba sta 'stanovala pod eno in istov^6reho. Hiša je bila s slamo krita. Janez Rak je'"bil zavarovan, Koršenik ni bila zavarovana.'^Ali še 9 nekaj hujšega: Koršenik je bolana na smrt. Gospod zdravnik Smirmaul iz Reihenburga je zapustil hišo bolnice; kmalo za tem se zasliši zvon, znamenje ogna in vpitje „ogenj". Kako je ogenj nastal, se ne ve; sploh se vsako človeško srce ognja prestraši, koliko hujši smrtno bolani človek, ko nad njemu ogenj gospodari. Vas Roviše pa je precej velika in skoraj vse s slamo krito in prav na gosto vse navskriž stavbe stoje. K veliki sreči ni bilo nič sape, ljudstva od blizo! in daljnih pa je bilo dosti v pomoč. Samomor požigalca. 50 letni poses^ik Stefan Molch v Šoštanju se je nahajal v zapora, ker se ga je požiga sumničilo. Zažgal je baje svojo hišo, da dobi zavarovalnino. Mož ni dočakal sodbe, temveč se je v zaporu z jermenom obesil. Samomorilec zapušča večjo družino. Lep bratec. Brata Suhel iz Pekorja pri' Celju sta podedovala nekaj denarja. Jaka Suhel je v par mesecih svojih 1200 K zapil. Potem' je ukradel bratu hranilnično knjižico in zapil zopet 400 K. Ali policija ga je zasačila in zdaj bode v zaporu — vodo pil. Iz Save so potegili mrliča kovača Martina Stepčič z Brega pri {Celju. Baje se mu je gmotno slabo godilo. Poiskušeni samomor. V Celju se je hotela zastrupiti kuharica Tercza Koller, baje iz strahu pred kaznijo. Ubilp je v Mariboru 18 letnega zidarskega učenca Štefan Ertl iz sv. Marjete dr. p. Nesrečnež je imel opravka pri zemeljskem delu. Odtrgal se je velik kos ilovice in ga zagrebel. Bil je takoj mrtev. Tat. Nekemu krojaškemu mojstru v Ptuju je ukradel njegov pomočnik suknjo za 100 K ter denarja 36 K. Potem jo je popihal. Iz Koroškega. Preveč denarja imajo menda vkljnb slabim časom nekateri kmetje. Iz Borovelj se nam n. p. piše, da se je čisto na tihem 26. decembra tam ustanovila podružnica prvaško šolske družbe. Glavno besedo je^ imel seveda znani slovenski advokat z nemškim' imenom dr. Miiller iz Celovca. Samoumevno, se je na shodu-hudo huj-skalo proti dvojezičnim šolam. Zakaj, — no, to pač že vsak otrok ve. Pravi namen shoda pa je bil, da se zbranim kmetom čimveč denarja iz žepa vzame, ki se ga bode potem v namene prvaške politike porabilo. Ko so pametnejši kmetje to opazili, so jo seveda raje popihali. Ali nekaj kmetskih kalinov pa je le ostalo, ki so krvave svoje krajcarje prvakom izročili. Trije posestniki so darovali po 20 K, več drugih pa' po 5 K. Zaradi nastaki zaslepljenci denar lahko skozi oken mečejo. Morda bode njih deca tega denarja še zelo potrebna . . . Prvaki na delu. Prvaki, nahujskani od kranjskih privandravcov, pričeli so zdaj v doslej najmirnejših krajih s svojo gonjo. Tako so priredili pred kratkem tudi že v Kottmansdorfu najprve za babe in otroke ,, teater", potem pa za zaslepljene moške „shod", na katerem se je pridrušal neki tuji šoštar. Domačini so priredili istočasno protestni shod, ki je bil tako dobro obiskan, da so prvaki raje mirni ostali. Ali se bode res tudi na Koroškem kranjska gonja udomačila? Korošci, na noge, dokler je čas! Nesrečnež. Pri železniški zgradbi v Moll-brucku uslužbeni Columbo je dobil iz Messine žalostno vest, da so izgubili pri potresu vsi njegovi sorodniki svoje življenje. Grozna nesreča. V stanovanju g. Ziegler g Beljaku so bili trije otroci sami. Pri temu se je vnela postelj in vsi trije so dobili težke opekline. Eden otrok je umrl. Mišje gnezdo v bankovcih. Neki kmet iz okolice Paterniona je skril 400 K v papirju v neki mali kišti. Ko je te dni enkrat v kišto pogledal, opazil je prestrašen, da si je zaljubljeni parček miši naredil iz bankovcev gnezdo in pri temu seveda ves denar uničil. Na saneh sta se peljala v Seebodnu posestnika Egger in Lagger. Konj se je splazil.in je bil Lagger pri temu tako težko ranjen, da je umrl. Po svetu. Gora odtrgala se je na cesti od Celle v Albissola na Italijanskem. Skale so zagreble 10 ciganov, od katerih so bili 6 takoj mrtvi, Cerkev v razvalinah. V vasi Rax (Svi<% ieta se je podrla med mašo cerkev. V razvalii 50 h našlo 30 oseb svojo smrt. Več kot 50 J Zil bilo težko ranjenih. emstve Ljubi ,,Štajerc"! Neko vdovo se jevpi, posa, ali se čuti kaj zapuščena in osamljena, t so ji moža pokopali. — „Oj ne", je nrW vdova, „jaz imam papagaja, ki preklinja, 1 -. afno, ki cika tobak, in tudi mačko, ki sel KO cele noči zunaj doma okoli ..." , 13'|s letni morilec. V Pragi so zaprli.Il p letnega fantiča Jos. Skala. Deček je troje q , deklet z nožem umoril. V zaporu je pni , ■ . da je to samo zato storil, ker je mor ,. ' videti. V ,v!f ___________________•■:____________________10 dob ianjko' Dnevnik. il mar hočejo prvaški nasprotniki ■/. novim letc'ri sl spodnjo Štajersko ustanoviti. Vkljub tenj™var« še danes ne vejo, je-li bode zamogel ta dir10 izhajati in troške plačati, — vendar že P° I nabirajo denar, tvu pi Mi se za to delovanje v splošnem ..selej nimo. Koliko denarja je pred pol letom 1 dr. Benkovič in vendar ni izšel njegov di'me. „Straža". Morda se gre i sedaj edino za'u |;l se ljudstvu vsili misel, ki ni realna, da se>. Je tuje denarje napačno porabi. S svojim dnevnikom e olja dobi -likih mislijo prvaki vse : uničiti, kar je naprel Pa ne bo šlo! Tudi mi imamo dovolj naroe1 in tudi dovolj denarja, da bi lahko pričeli"2.0' »Štajerca" vsak dan izdajati.. Ali tega mi ne storimo. Kajti mi vemo prav dobro, da ljudstvo, 0] delavno kmetsko, obrtniško in delavsko ljudi sploh nima .. J ^ ■« . oci p ne časa ne denarja, ali s plačati in citati vsak dan svoj list. Naše ljni-i"1 si' vzame od nedeljskega počitka toliko čaj?*'. ° zamore prebrati t e d e n s k i 1 i s t. In to,. I litr doda sod zadostuje. Zato bode „Stajerc" tudi v bor.' letu izhajal le enkrat na teden. * ž Ali izhajal bode redno in bode vedno zagovornik gledali bodemo tiranju. ljudskih pravic „Štajerc" dobiček. vse a 10-iusti as p se z. proti vsakemu izsesavanju. izkoriščanju icj na; sni s rjene Na pa bode v bodočem, letu tudi veliko več prim-se d Tudi slike bodemo listu pridjali, sau.širok ugodimo Ako ljudski želji. Kajti to smo že opetovano naglašali in tudi'a na kazali, da se nam nikdar ni šlo, ne gre in --e' ne bode šlo za J' ' Olje nlesTi Vsakdo, kdor ve, kaj košta papir, tisek, sta - nje, znamke itd., ta mora tudi vedeti, da j^jn01 „Štajerc" na pol zastonj^] In zato poživljamo že danes vse prijatelje. flpulo somišljenike, da naj pridobijo 5> ve čimveč novih odjemalc£aj' našega velepotrebnega lista. Mi bodemo i »akat prej prinašali gospodarsko potrebne stvari, ^ed litično merodajne dogodke, zanimive domačJ8ete tuie novice, leposlovne spise; — vedno pa itane „Štajerc" i™, nevstrašljivi bojevnil^l za naše pravice. Naročujte se tedaj, razširjajte list! „Štajerc" izhaja vsak teden na najmanje 8 velikih stnE*^ in košta za Avstrijo za celo leto 3 K, za pol ^ Od aprej! D let. je povi loral atom emu, dne1 ne i n dri zato! , nam lju leta razmerno; za Ogrsko (v zaprti kuverti) 50 h za celo leto; za Nemčijo 5 K za celo za Ameriko 6 K za celo leto; za drugo feemstvo razmeroma. Naročnina se plača na- Posamezne številke koštajo 6 vin. Vsi na delo! fako se odpravi iz vina \u\\ po plesnivcu in žveplu? 0 tem piše g. R. Dolenc v „Wein Zeitung" ednje: V vseh vinorodnih krajih je bila letos iz-no dobra vinska letina. Iz tega vzroka je anjkovalo povsod vinske posode in primoran lil marsikateri, da je posegel po starih sodih, iri so ležali že več let prazni in napolnil v kvarjeno posodo svoj mošt. Zato se bo !o v marsikateri kleti letos vino, ki bo smr-p po plesnivcu in žveplu in bi ga vsak zelo popravil. Iz moje dolgoletne prakse v kle-itvu priporočam zlasti dva načina, ki sta se vselej izvrstno sponesla. Zoper duh po ples-priporočam lino namizno olje, katero pa ime imeti nikakega duha. Preden se vino iravlja z oljem, treba ga je najpoprej preskuse toB' ^' Je P"merno toplo. V ta namen naj se.. ine steklenico od ene četrtinke ali pol litra, r se jo napolni z onim vinom, kateremu se jje olja eno žličko za kavo' in se vse skupaj jrednt v dobro premeša. Ce je olje, ki se zbere po iročnil cou'cm uran na površini yiaa, tekoče, ni vino x i: mrzlo, ter je sposobno za. to, da se ga po-tvi. Ako se pa zbere olje vrh vina v obliki erov ali zrnc, potem je vino prehladno in po-I Ki se mora v tem slučaju s popravljanjem prihodnje spomladi, dokler se primerno ne j Be. S plesnivira vinom -ravnati je potem na deči način : Najprej naj se pripravi eden ali zdravih sodov, ki drže vsi skupaj toliko, or je pokvarjenega vina. V te sode naj se toči potem vino kolikor mogoče hitro z brcn-j£a? i ali škafi, nikar pa no s smrkom ali pumpo , ]:|1(]sj zliva naj so med pretakanjem vanj večkrat ^sa' 'oliko olja in sic.or toliko, da, pride na vsak n t^'. itoliter 025 1 olja, toraj na 20 hI. vina o bodoč ^ ''trov. Ko je vse vino pretočeno in mu je a dodana primerna množina olja, vtakne naj v sod skozi luknjo na vehi snažen kolec in ,. ša Ž njim vino tako dolgo, dokler se ne raz- i vse olje po vinu. Pri večjih sodih naj se ia 10—15 minut, na to. naj se sod zaveha pusti popolnoma pri mira blizu 3 tedne. Ko čas preteče, ločiti je treba olje iznad vina, r mp zgodi najlažje na naslednji način : Krog ju in £ naj se napravi nekak jez iz ila, pustivši eni strani nekak odtok, (kifeljc iz ila v obliki snjene podkve) in položi krog luknje na vehi. Na oni strani, kjer je jez' (kifeljc) odprt, prinaB se doge soda omije in podstavi pod sod na samo E široko skledo, da bo teklo olje iz soda v Ako se vtakne v luknjo na vehi tak lijec, se podaljšuje spodaj v dolgo cev in naliva i njega vino v sod, izpodrine vino olje, ki na površju vina iz soda. Da gre to delo ijše od rok, troba je potolči med naliva^em^ v sod večkrat krog vehe z lesenim batom. Olje, ki odteče iz soda. ima prav malo duha ilesnivcu in porabi se ga prav lahko za za-I iz vina pa se odpravi duh po plesnivcu Inoraa. T Da se odpravi iz vina duh po žveplu (gnilih "nj «|cih), ki se rad pojavi v vinih, ki se jih je .nilo v sode, katere se je žveplalo redno zi več let, toraj v take, ki niso plesnjivi, je ©Ijše, ako se naliva vino v sod z bakrenim, ij nepocinjenim lijem. Vino pa se mora kati s škafi ali brentači, nikar ne s pumpo ed pretakanjem naj se lij recimo po vsakem setem brentačn odrgne s platneno ruto, da ne zopet svetel. Na enak način naj se ravna ki so dobila ta duh od žveplanega idja. 3mo, tudi 3 in da Ije, čla al O 1 ;vari lomač« i pa b| — 7 — cesarica Si-Ling-Chi, pa je uvedla med tamošnjimi prebivalci pouk v sviloreji, o motanju in tkanju svile. Od tam se je pozneje sviloreja razširila po Japonskem, Osrednji Aziji in Indiji in odtod tudi po Perziji. Pripoveduje se, da sta okoli leta 550 po Kristusu prinesla dva redovnika sv. Bazilija skrivaj majhno množino svilo-dnega semena v Evropo in sicer v tedanjo cvetočo bizantinsko državo. Na ta način se je razširila sviloreja iz Azije po Evropi. Naprava kislega zelja. Zeljnate glave razložiti je v suhem prostoru nekaj dni, da nekoliko uvenejo. Predno se denejo v nože se prerežejo v dva dela preko srede a štrkelj je nato odstraniti. Razrezano zelje dene se nato v snažne sode ali kade a vsako plast zelja je posoliti in z lesenim batom potlačiti. Na 100 kg zelja deti je 1 do 3 kg soli. Čim bolj solimo, tem bolj kasno ze zelje skisa. Če hočemo imeti toraj v kratkem kislo zelje, moramo manje soliti. Kedar solimo, bodamo zelju lahko tudi druge dišave, kakor čebulo, kimelj, brinjeve jagode itd. Zadnjo plast zelja je nekoliko bolj posoliti, da se tako lahko ne skvari. Zelje se pokrije nato s čistim zeljnatim listjem a vrhu tega se dene kolobar, ki se zbije iz desek. Na ta kolobar deti je prej lesene čokiče a na te težko kamenje, ki bo zelje v sodu stiskala. Kamenje se ne sme močiti v zeljni vodi, ker bi mu jemalo kislino. Kedar stavimo zemlje v sod, tlačiti ga je tako, da se z lastno vodo pobrije. Če to ni mogoče, priliti je, ko smo sod napolnili, nekoliko vode, kateri se je dodalo na 100 1 3 kg soli. Vrenje (kisanje) zelja vrši se najboljše pri 10—15° C, zato je skrbeti, da ne bo dotični lokal premrzel. — Mlečna kislina, ki se pri tem napravlja, ovira, da zelje ne gnije. Po vrenju se mora motna voda vrhu zelja odliti in z novo vodo, v kateri se jo raztopilo nekoliko soli, nadomestiti. Zaradi varčnosti pri krmi je treba, dase krma reže, ker se zrezane krme po navadi manj zavrže kakor cele. Največ zjedij dela živina pri celi krmi, ker pušča vse v jaslih, kar je debelejšega in manj okusnega. Pri rezanici pa to ni tako lahko mogoče, ker živina rezanice ne more tako izbirati. Veliko se zavrže pri nas zelene krrne, če je že prezorela in če živini več ne diši. Zato pa na večjih gospodarstvih tudi zeleno krmo režejo in jo po potrebi mešajo med slamo in drugo suho krmo, da jim bolj zalaže. Da ohraniš jajce sveže, pomaži ga z lanenim oljem, ki brani, da se jajce ne skvari in ne posuši. O tem se je napravil sledeči poskus : Deset jajec pomazalo se je z lanenim, 10 z makovim oljem, 10 pa se je pustilo nenamazanih. Jajca so se shraniia na pesku šest mesecev in nato so se tehtala in potem podrla. Nena-mazana jajca so tehtala za 18°/0 manj nego prej, pri tem pa so se popolnoma skazila. Jajca namazana z makovim oljem izgubila so na teži 4|/,%, ko so se odprla, so bila polna in imela so dober okus. Konečno so se preiskala jajca namazana z lanenim' oljem; imela so težo in okus kakor sveža. Radi tega Sfe more to sredstvo za hranjevanje jajec najbolj priporočati. : • Poh. Sredstvo proti goltančnemu katarju pri prascih. — V spomladi in v jeseni, ko se vreme navadno najbolj spreminja, pojavi se večkrat posebno pri mladih prascih nekako vnetje (katar), katera bolezen napade žival ravno v grlu pri požiralniku. Bolezen ss opazi v tem, da žival težko požira, nekako hrope, ima nekak suh kašelj in težko sapo. Proti tej bolezni svetuje se obliž od goršice. Gorščino zrnje se izmelje v mo'od dobrimi pogoji v trgovini z mešanim blagom Ad.ilf Orel t Šoštanju pri Celju.^koj sprejme. Posestvo za prodati z lepim krasnim gospodarskim poslopjem tik cerkve, se tudi lahko hiša obrne, primerno za vsaki obrt, zraven lepi sadni vrt, 7 oralov zemlje, v hiši 3 sobe, cena 9000 K. Vcf pove upravništvo »Štajerca". 8* Gostilna s koncesijo v neposredni bližini Celja se Uikoj proda ali v najem da. Cena 14.500 K.y Več se izve pri upravi „Stajerca." 32 Kupil sem 4.000 ur-budilnic od falitne firme; preje K 4—, zdaj K 240 komad s 3 letno garancijo. Pošlje po naprej- SlaSilu (tudi marke) M»T Biihnel unaj IV. Margaretenstrasse štev. 27/27. 7B2 Prodam zemljišče (Banlierrn-firiind), obstoječe iz gozda, njive, travnika, hiše in gospodarskega poslopja, pri memo za' celjskega voznika. Več pove g. Prani Pet«chnch v Celju. 20 Oženjeni viničar so takoj sprejme pri g. Franc Kossi, krojaški mojster v Ptuju. 31 Viničar z i delavskimi močmi se sprejme pri g. Bniilermann, Gams pri Mariboru. 24 Lepo posestvo obstoječe iz travnikov, njiv, sadonosnik, gozd in gospodarsko poslopje pri glavni cesti v občini aatnarkcjva pošta, Sv. Lenart, Slov. gor. se po ugodnih pogojih proda. Vefi pove Juliana Sollack, posestni ca tamkaj. 30 Ženitna ponudba! Samostalni trgovec na deželi 45 let star želi so sprosto deklino ali pa vdovo 30 do 40 let stari z nekaj gotovine oženiti. Ponudbe prosijo se na uredništvo „Stajcrca" pod „R«ra)ca 5000." 88 Takoj se proda " prav lepo posestvo na Trc-sternici pri Mariboru, obstoječe iz njiv, travnika, sadonosnika, vinograda in gozda z lepo zidanim in gospodarskim poslopjem vse v najboljšem slanu se takoj iz proste roke zavoljo družinskih razmer proda. Natančneje poizvedbe odposestnice Marie Breza k, podS'nidbaucr na Trcsternici pri Mariboru. Pridna svinjska dekla v starosti proti 30. leti se lakoj sprejme pri gospe PosatichiicK na Urcgu pri Ptuju. 27 2000 kil sladke krme se po ceni proda, Kje, pove upravništvo „SUjerca". 23 Več partij tesarjev in delovodij, zanesljivih, pridnih, se sprejme za dela v režiji in akordu. Ponudbe z zahtevano plačo pod „Nuchtern und tiichtig" upravništvo tega lista. 25 pred osleparjanjem I Opozarjam cenjene čitatelje tega listo, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo n*r vadne plebnate ure, ki se jik dol p»-vsod po K 3'—, kot prave „iele»iik* RoskopP'. Prave „zclezniške Roskopf -ure, katere prodajam že mnogo let v polno zadovoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druj« naznanila navadne sleparije. Moja originalna „železniska Rsskopf"' košta brez sekundnega kazalca K 7"—, s sekundnim kazalcem K 8'—. 8 leta garancija. Se pošlje po povzetju Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 nrar, sudn. zaprta, eenilnik in strokoYiJ»k Katalog s 6000 slikami zastonj in pe-štnine prosto. 692 za rjuhe in obleko priporoča vedno v veliki zalogi trgovina Brata Slawitsch r Ptuju (pri mostu Wagplatz)._________6% T ptujskem mestnem soparnem kopališču •t dobijo odsihmal kopale 8 hiapensm po sledeča j*ko »nižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri pepeldan in vsake nedelje in vsak praznik •I VsH uri predpeldan za 60 via.., (30 krajcarjev.) ^ Vsistve ptujskega mestnega kspsMča (Patt&nsr ______________BadesnatsttV_______________ Meščanska parna žaga. Ni Mvem lentnen trgu (Lendplatz) v Pfanji mv«a klalnke in piiiwnke hide postavljena j* seva param žaga vsakemu v porabo. Taakema se les hlodi, itd. po zahtevi lakaj ras-taga. Vsakdo pa sme tudi sasa oblati, vrtati m spahati i. t. d. » 5ooo ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. Roak. kron k. pat- s— ,. Rook. 6-— k. Ros. 7— i. dvojni italj 8*- kron kron kron Budilniea . 2'40 J. budilnica 6*— Ura na pen-Svella tiler. S-— ..Schlagw." »-— del] 70 cm. V— Stolp. avon. 6'— Godlia . . 10'— Slolp. zvon. 9*— kuhinj, ura S.— 8 valčkov. 13-— Zbudilnico 10'— Z godbo. . unoriginal Omega, Schaffhansen, Glashutte, Helios, Amalfa, c. k. izkušeno, od K IS*—; srebrno in zlato blago po originalnih fabriikih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj. Max Bohiiel, Dunaj XV. Margaretenatrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi cenitelj in strokovnjak. Največja, in najstarejša tvrdka. Osnovana 1. 1840. 6000 tiik-katalog zastonj in poštnino prosto. 694 Vzdržanja zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstr&njcnju neprijetnega za-maSenja (Stuhlverstopfiiggj. Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apelu in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice tezmernesti, ispavne ai-Jete, prehlajenje, zamasesje, sestava preobilne kislina n. p. gSodbrennen". napenjanje itd. in krene bolečine odstrani ia zmanjša dr. Rosa balsam za želodeo iz apotek« B. Fragner v Pragi. C varilo I V"' '*'■ "vi,ka """J0 v*- \----------- stavuo deponirano varstvene Barko. -----—- — Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e. kr. dvorni liferant „zu«i schwarzen Adler" PRAGA, Kleinselte 203 kot N«ru.i»ct,. MC~ Poštna posiljatev vsak dan. ~W 1 rela steklenica 2 K, '/, stekl. 1 K. Po posti proti naprej poiiljatvi K 160 se 1 malo steklenico, K 2-80 «_^ _ pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8'— | kast I * velike, K 22 — 14 velikih steklenic franko I *• vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti [ v anotekah avstrijskih. S&crtni/eč v c&m&riho yfaU'ri xeiijo d&bro, po veni in Jtxi/nesl/ivirpotovali nt// se obrnejo v Jftubf/cini t/čblodvorske uiic02&. "Osa/tovrs/nalftyasnilci ikf/osebreyi/acnil „Triunipf" Brez konkurence I Ni bazarsko blago I Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res ranljivo in zanesljivo električno žepno lantpo, znamka „Trinmp(" kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi (3 mesece. Tisočkrat najbuljse dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. 707 absolutno brez nevarnosti se lahko in brez težave v žepu nosi. Neodvisna od vetra in vremena. Se lahko rabi; baterija se da izmenjati. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lampe..............K 3 — 3 komadi...................K 810 Z povečevalno linzo 1 komad.............K 4"— 3 komadi...................K 10-80 Dvojno-miifnc nadomestne baterije komad.......K 1 — Z trajnim (Stell-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4 — in K 6 — Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad.............K 6'— in K 6'— Edina razpošiljatev proti povzetju samo po „Export-Union" Abt. 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tudi vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franko Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Ceno perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 2'—, na pol belega K 2i K 4-—, prima mehke K 6—, visoko prima, najboljša vrsta K 8-—, peresje (daunen) sivo K 6'—, belo K 10'—, od 5 kil naprej franko! Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inleta (Nanking, ena tuhna, velikost 170X'H6 cm. z 2 glavnima blazinoma, 80X§5 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim perjem K 16—. Napol-daune K 20—, daune K 2i—, tuhna sama K 12-—, 14-—, 16-—, glavne blazine K 3—, 250, 4—, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10— naprej franko 728 Max Berger, Deschenitz št. 229, BChmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj aH izmenjava. Cenik zastonj in franko. 824 na Kanci (Gams) pri Mariboru, 5 oralov, zelo dobro, se da s 1. prosincem 1909 v najem. Dopisi na g. M, L i p p, Gams 35 bei Marburg. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici corap. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot adpeljajode, Izvrstne in bolečine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1*40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljfth z nafto varstveno znamko „Ankeru, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr, Rlcbter-jeva apoteka ..zlati lev" | ^ v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 69 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin k Dangl's nasled. t Gfci (Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje ra rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-Mer^ za kornzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, •troje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične Ereše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdnick ifferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo ■ajveč tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Giustahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas ia garancijo. — Cenik zastonj in franko. Tovarna za poljedelske stiojcf- (1 Prosch-a v Celof 782 pelek nas Naroi priporočit viiale (G, miatilnit z najnovejšim™ (lagerji) lahko 3 Dalje stroje za nico delati, triji mline za šifl Kupcu se postavi vsaki njegovo teleznično i zninc presto. Prodaja obroke, ceniki se po štnine prosto in j ništve Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof |S i UPuškell Lancaster od K 26-—, flobert-puške ol K 8*50, pištole od K 2, samokres od 5"—. Popravljanje po ceni. ■ = Cenik s slikami franko. == F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. I 8 Predno men d osebe izrazi njali prvak dušer visna znjej( Prvič in dr vpelji prosite za osebno, hipotekama ali reals [; n sMT posojilx zahtevajte brezplačni prospekt sedel Meller L. Egyed, Budapobtož XI. L6nyai-utca 7. — Telefon interurban 46- pj^v, | prvaš I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno- glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo pobrano okvirje, meri 30 cm. = K 6-50 = 3 leta garancija. Posiljatev po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenatrasse 27/27. Katalog s 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 stolpu res e fflranilnica (Sparkassa) = Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni denarni zavod Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke priporoča se glede vsa- Ihmhbbhis« V GradCU' kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. !■*■»"■■»■ Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Uradne ure za poslovanje s »trankami ob delavnikih od 8-12 ure. Otčenje z avst. ogmko baKko. Ravnatelj stv oblake razvali par st slanec trii de ležal i smrti mrliči, slana, pitno oddal Tiskal: W. Blankc v Pi