Leto LXm., št« 54« V Ljubljani, v četrtek 6. marca 1930 Cena Din 1.— Izbaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisa se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. ZAUPNICA TARDIEU JEVI VLADI Po burni debati je bila pozno snoci izrečena v francoskem parlamen t« zaupnica novi vladi Tardieua s 53 glasovi večine Pariz, 6. marca. Včeraj se je nova francoska vlada predstavila parlamentu ter podala svojo izjavo. Seja parlamenta je trajala pozno v noč in je bila nenavadno vinarna. Poslanci žc več let ne porranijo taiko burnih prizorov v zbornici in tako ogorčene borbe opozicije proti vladajočemu režiimu, kakor se je pokazala snoci. V zbornici je bil tak nemir, da je moral predsednik sejo ponovno prekiniti. Deklaracija vlade ni nikogar presenetila. Omejuje se le na aktualnejše probleme državne nolititke, omenja finančno reformo, izvedbo socialnega zavarovanja, najetje kolonialnega posoda ter zakon o amnestiji. Glede na ZBuanšo rx>'Ii+*ko Txrudania deklaracija potrebo nadaljevanja politike miru. Tandieu je končno izjavil, da vztraja vlada na sprejetju proračuna, kakor ga je predložna finančna komisija. Govorniki opozicije so ostro napadli vlado, tako zaradi nijenc sestave same kakor zaradi nezadostnega programa. Radikalni socialisti so napovedali vladi najstrožjo opozicijo. Pred prehodom k glasovanju je povzel besedo ministrski predsednik Tar-dieu, ki je izrazij svoje zadovoljstvo nad tem, da je opažati kljub razbijanju in grmenju opozicije pomirjenje duhov. Braneč sestavo vlade je med drugim naglasa 1, da so radikali doslej vedno glasovali z vladno večino. Le v letih 1924 do 1926 je podpirala sociali- Finančni položaj Ruitiunije Izjave finančnega ministra Madgearuja o Besarabiji in akciji proti finančni konsolidaciji države Bukarešta, 6. marca. AA. Na snoč= ni seji parlamenta je minister financ Madgearu ostro napadel zločinsko aks cijo, ki obstoja v razširjanju lažnjivih vesti o Besarabiji. Vlada jc ugotovila, da širijo take vesti politiki onih strank, ki jih je prebivalstvo obsodilo pri zad* njih volitvah. Sedaj so ti ljudje začeli akcijo proti finančnim razmeram v dr* žavi. Z vsemi silami skušajo izpodko* pati ugled domačih denarnih zavodov v inozemstvu. O tej akciji ima vlada že dokaj dokazov v rokah in zbira no^ ve, da bi mogla krivce prijeti z vso ostrostjo zakonov. Madgearu je z za* dovoljstvom opozoril na zadnje poro* čilo rumunske Narodne banke, ki ugo* tavlja, da so zadnje dni neodgovorni elementi skušali prirediti naval na do* mače zavode, da pa je Narodna banka smatrala za svojo dolžnost solidarizU rati s prizadetimi zavodi in preprečiti zločinske načrte proti državi in njene* mu finančnemu položaju. Govornik je zaključil svoj govor s tem. da je pri* pravljen predložiti parlamentu nove zakone proti takim krivcem, ako bi dosedanji zakoni ne nudili dovolj ostrih kazni. Identiteta Verner ja ugotovljena Vzroki umora dozdevnega Vernerja v Parizu še niso pojasnjeni Pariz, 6. marca. Pariška policija se še vedno bavi z zagonetnim umorom domnevnega jugoslovenskega novinar* ja Vernerja, ki jc bil umorjen pred trenji dnevi v hotelu »Pri zlatem me* tulju«. Pri preiskavi so našli v njegovi sobi dva listka, izmed katerih se je eden glasil na ime Josipa Vernerja, no* vinarja iz Zagreba, drugi pa na ime Ismaila Alikalfiča iz Sarajeva. Pri njem so našli tudi razne komunistične do* kumente iz katerih je razvidno, da je pobegnil iz Zagreba na Dunaj, odko» der je odšel v Berlin, kjer se je sestal z neko elegantno damo. Iz Berlina da* ljc je izginila za njim vsaka sled. Na* daljne poizvedbe pa so dognale, da je njegovo pravo ime Ilija Šumanovac, rojen I. 1901 v Trnjanu nri Brodu ob Savn. Ugotovljeno je, da je bil 1. 1926 zaradi komunizma obsoj:n na dve leti ječe. Kdo o*a je umoril in zakaj je bil umorjen, pa je še vedno zavito v temo. Silen požar na berlinskem kolodvoru Na glavnem berlinskem tovornem žar ogrom Berlin, 6 marca. Par minut po polnoči je nastal na glavnem tovornem kolodvoru v Berlinu nevaren požar, ki bi lahko povzročil nedbgledno katastrofo. Ogenj se je najprej pojavil v skladišču lesa ter se je z bliskovito naglico razširil na skladišče bencina in na sosedne delavske barake tako, dobili težje opekline. Strašna nesreča v italijanskem kinu Med predstavo je nastal v projekcijski celici požar, čegar žrtve so postale štiri osebe Chieti. 5. marca. V mestnem filmskem gle-dajtsou v Gh»>etft>u je nastal požar v opero/te-rj-evti oelioi, ko so predvajali neki pa-opasandind film. Med ps^scvtaamii 300 posetniiki je nastala zaradi ce-ga silna panaka, vendar pa so mogli brez večjih nezgod zapustiti dvora-no. Med tem se je odigravala v pffOocJioitiski ceiicd strasna tragednja. V njej so se nahajale »tiri osebe, ki so bite izpostavljene grozni usodi v svojem maijtmevn prostora, zeprrfem od zunaj. Iz filma so švign: imel senat sejo, ki bo posvečena spoortmj pravkar prermmrietga ministra Bfcandh-ilja. Uradirri Ms t objavlja zalkon o ustaaKJvjtvi prostovoljne milice za zračno obrambo. Nezgoda italijanskih letalcev Rim, 6. marca. AA. Italijanska letalca Co!'orr.fct'ano in MaMvecni, ki sta skušala doseči iz Rfcna Caotovvn s timstičram le-tu'o:n. sta morala prestati v oližfirri Addr-sabebe. Pri pristanku se Hma je letak) popolnoma ra-zfoalo. Pristopajte k Vodnikovi družbi ste, kar je do'kaz. da radikalna stranka nima nobene enotne limfie. Republikanski režim je elastičen in omogoča premostitev vseh težkoč, na katerih bi se strmoglavil vsak drugi režim. Socialistične- doktrina je tako močna, da ovira vsako vlado, ki jo socialisti sami podpirajo. Vlada nima povoda, da bi se -pokoravala manjšini, ker odločajo v republiki volitve in parlament. Vlada je voljna in odločna, da izvede svoj program do konca. Ob ogromni napetosti se je vršilo giasovan-je, pri katerem je bila vladi s 316 glasovi proti 263. torej z 53 glasovi večine izražena zaupnica. Seja je bila tajkoj nato ob pol 1. zjutraj zaključena. Carinska konferenca Ženeva. 6. inarca.- AA. Druga komisija na mednarodni carinski konferenci je končala snočj razpravo o projektu za bodoča gospodarska in carinska pogajamja, ki so ga izdelale skupno avstrijska, belgijska, hiiksembuTŠka in hohndska delegacija. Italijanski delegat De Michelds se je izjavil za to, da se ta projekt ;,z-rcči v nadaljnje postopanje gospodarsfcemu odboru, dočrim so drugi delegati kazali večje raizuinrevanje za pred'Icge, ki so se nahajati v tem p-rojetotu. Ož.M odbor bo izdelal poročcJo o tem vprašanju. Ultimat Ghandija Pariz, 6. marca. A A. -Ohandd je izročil ukimat. v katerem izjavlja, da hoče vendarle še enkrat apelirati na podkralja v Indiji, preden bo otvoril akcijo o civilni ne-poskišnos'ić. Gliandi smatra angleško gospodstvo za nesrečo in prokletstvo, proglaša pa istočasno, da ne goji oikaScin predsodkov napram Angležem kot tatom. Nada v uspeh konference med angilešikimi m indijskimi zastopniški je nečevna. Reši'tev je mogoča samo z izvršitvijo sklepov nacionalnega kongresa. Imenovanja Beograd, 6. marca. »Službene Novinec objavljajo ukaz, s katerim sta imenovana za upravnika Narodnega muzeja v Ljubljani v kat. I./3 dr. Josip Mal, za pomočnika državne biblnteke v Ljubljani pa dr. Josip Puntar. Novi zakoni Beograd, 6. marca. Današnje »Službene Novinec objavljajo zakon o zdravstvenih občinah, zakon v bolnicah, pravilnik za izvrševanje zakona za zaščito avtorskega prava, pra\ilnik za ustanovitev strokovnega sveta v avtorskih zadevah in poslovnik glavnega sanitetnega sveta kraljevine Jugoslavije. Vlom v zemunsko gospodarsko društvo Beograd. 6. marca. AA. Neznani vlo-msfoi so udrti v prostore gospodarskega društva v Zemunu in odnesli blagajno v nadi. da bodo našli v njej večje denarne zneske. Blagajno so vzeli s seboj na nek prostor iizven mesta in jo tamkaj razbili. Zaenkrat še ni znano, kolikšne vsote denarja so bile v blagajnr. Policija je uvedla strogo preiskavo. Namestnik ministra pravde Beograd. 6. marca. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsedniška ministrskega sveta in ministra notrsmiih zadev imenoval za namestnika mčirlstra pravde dr. Srskića, dokler bo le ta v inozemstvu, ministra brez 'Portfelja NiikoJo Uzunovića. Kriza albanske vlade Tirana. 6. marca. Predsednik zbornice Van^eli je dobil mandat za sestavo nove vlade Novo zasedanje čsl. parlamenta Praga, 6. marca. Jesensko zasedanje češkx človeških žirtev se je tekom včerajšnjega dne zvišalo na 600, a še vedno prihajajo poročila o novih človeških žrtvah. Samo v vasi Moissac je utonilo nad 200 ljudi. V Montaubami so potegnili iz vode doslej 100 trupel, še vedno pa pogrešajo okrog 200 ljudi. V Montaubanskem okrožju je utonilo skupno 400 Ijjndi in porušilo 1500 hiš. Samo v Moissacu je poruŠenib 500 hiš. Od naselbine Rennes so ostale samo razvaline. Poplave so se razširile sedaj tudi že na Bordeaux, kjer neprestano dežuje. Reka Garron je na mnogih krajih (prestopila bregove in poplavila okolico. Na stotine hiš ie pod vodo. Poginilo ie mnogo živine iin voda odnaša razno tramovje, ki priča, da je opustošenih na stotine naselbin. Ves promet je ustavljen. V poplavljene pokrajine je vlada poslala pomožne oddefce vojaštva, ki imajo nalogo, da pomagajo nesrečnemu prebivalstvu pri reševanju imetja in da skrbe za prehrano beguncev. Organizirani so bili posebni pomožni vlaki, s katerimi dovaža?o živež in prevažajo begunce, ki jim je poplava jiničila vse imet'e. Urejena so posebna šotorna^ taborišča za begunce, kjer jim vojaštvo kuha hrano. Izkazalo pa se je že, da je podpora v znesku 100 milijonov, ki jo je določila vlada za prvo pomoč po-plavlrencem. mnogo premajhna. Škodo, ki io je povzročila poplava že doslej, cenijo nad 1 milijardo frankov. Uničene niso samo cele vasi, marveč je porušenih tudi neštevilno mostov, razdrte skoraj vse ceste in železnice v poplavljenih pokrajinah in uničeni vsi posevki. Poiia so zasuta z naplavinami, tako da iih letos sploh ne bo mogoče obdelati. V nekaterih krajih, kjer je prišla poplava preko noči, je poginila vsa živina. Vse zaloge živil so uničene. Med prizadetim orebival-stvom vlada panika in obup. Vlada si na vse načine prizadeva, da omili bedo in najde sredstva za obnovo opustošenih pokrajin. Ker pa deževje traja dalje in je tudi reka Tam, ki je včeraj že začela upadati, znova narasla za en meter, obstoja nevarnost, da bodo zavzele poplave še večji obseg. Pariz, 6. marca. Snoči so vode pri Tarnu in Bourgu narastle za meter. Zrušijo se je več hiš. Ubitih je bilo več oseb. Ker je nastalo lepo vreme, upajo, da se bo naraščanja povodnji ustavilo. Utonilo je 14 oseb, 22 oseb pa je že dva dni odrezanih od ostalega sveta in se nahaja na strehah. Nekaj ljudi so rešili gasilci iz Toutosainsa. Vas je skoraj popolnoma razdejana. Prav tako je obupen položaj v Hameauju de Mouiis, kjer so rešili včeraj 64 oseb gotove s/m rti. Rešenci iz SainteraffrTia in Nohica so skoraj vsi oboleli, ker so bili 4S ur v vodi. Položaj v Moissacu je sleOkoprej zelo resen in se ne ve, kaj se tam godi. Včeraj popoldne so letela nad poplavljenim ozemljem letala, da u goto ve položaj. V okraju Vil-lerrnur vode še večino naraščajo. Montanban. 6. marca. Kakor poročajo, je pri povodnji v južni Franciji utonilo najmanj 300 oseb. Po vodenj }e razdejala veliko ozemlje in škoda je neprecenljiva. Celi okraji so popolnoma odrezani od ostalega sveta in boje se. da ie število smrtnih žrtev zelo veliiko. Usoda poplavljcnccv jc zelo tragična. Vode polago-ma rušijo hiše in vsak trenutek izgine kaka hiša v valovih. Doslej se ie, kakor računajo, podrlo nad 500 hiš. SnoČi so našM mnogo trupel, ki so jih vode odnesle. Neki 60 letni čomar ic rešil 160 oseb, nakar jc sam izginil v valovih. Povodenj je uročila mnogo vinogradov. Težiko je prizadeto mesto Mazamet, kjer jc zelo razvita volnena industrija. Pomladanski sejem v Osjeku Beograd, 6. marca. Generalna direkcija dr-iMmh žekaiMc :e odobrila 50odst. pojws:rr:--e stranke prčobčuje čJamke o fašistnčnih silah v Ka-labrij-i, Braziltikati, SioLlčji, Sardegnd io v kolonijah. Vsa poročila opozarjajo na znake socialnega, mora-inega in gospodarskega odadravltjenta fruinh i talijanske h pokrajin. Nova udejstvovanja prevračajo in odstrarrja'jo stare navade in slabe ostamke preteklosti. Monarhistična zarota na Portugalskem L i shema. 6. marca. Po vsem Portugalskem so razširjene govorice o skorajšnjem mona prvi prezid eni češkoslovaške republike, simbol borbe za svobodo bratskega naroda, politik, državnik in mislec velikega formata, izpolni jutri SOJeto svojega plodonos* nega življenja. Dolga borba v življenju človeka, tem daljša v življenju moza, ki je vodil cel narod skozi najburnejšo in najtežjo dobo njegove zgodovine. Menda ni samo golo naključje zaneslo mladega Masarvka v šolo h ključavnh carju. Usoda, ki je tako modro usmer= jala njegovo pot v žMjenje, je morata že vedeti, da bo dobro zanj, še bolj pa za druge, če se nauči piliti. In mo* ral je biti v dobri šoli, kajti okove rob* s+va na rokah svojega naroda je pre: pHil tako temeljito, da so ga občudo; vali celo kovači, ki so jih bili skovali. Pred 80 leti so položile rojenice dvornemu kočijažu in njegovi družici, dobri češki materi, v zibelko sinčka, ki je dobil pri krstu ime Tomo. Dobre rojenice so mu zapele uspavanko, skrbna mati ga je zazibala in prvi sen je legel na nedolžne oči novega člove= ka. In ko se je ljubeče materino srce zasanjalo v prvo noč komaj začetega sinčkovega življenja, so zaškripala vrata in v izbo je stopila Parka. Stisnila se je v kot in nad mirno spečim dete-tom je šel mimo matere njen samo-govor: »Spavaj, dete! Dolga je moja nit. daleč segajo njeni konci. Kraljem sem jo predla pred teboj in bila je vsa s srebrom in zlatom pretkana, ne kakor tvoja. Od zibelke do prestola in od prestola do groba sem predla nit kra; ljem, prestvigla sem jo in strohnela je. Tvoja pa ne strohni, ker ni prepletena s srebrom in zlatom. Tudi ti boš fcra-Ijeval, tudi ti boš sedel na prestolu s krono na glavi in žezlom v roki, pa ne boš kralj. T\*oja krona bo misel v mo-gočnem poletu, tvoje žezlo v delu za sočloveka prečute noči. tvoj prestol ljubezen in hvaležnost legijonov mladih sinov in hčera češke zemlje, ki jim boš vzor m vodnik. Predla bom tvojo 72/7, mnogo solza in krvi preteče, pred: no jo spredem do konca, kri bo nama-kala mater zemljo in človeške kosti jo oplode, da požene iz nje krepko drevo lepše bodočnosti. Orkan bo besnel nad tvojim čolnom, a ti boš stal krepko pri krmilu in kljuboval valovom do varne; ga pristana. Dolga bo tvoja nit in predao jo prestrižem. boš videl bogate sadove serVe svoje krone in svojega žezla. Nobena kaplja krvi ne bo prelita zaman, nobena solza gorja in bridkosti ne kane iz očesa, da ne bi prikli= cal a iz tal solza radosti in sreče. Glej, moje oko gleda iz neskončno; sli v večnost. Dolgo nit ti predem, a prekratka se bo zdela njim, ki jih po= pelješ s krepko roko izurjenega krmar; za iz robstva v svobodo. Ze vidim v duhu milijone rok, kako se željno pro= žijo kvišku, že slišim mogočen zbor, proseč v en glas: Ne prestriži te niti, preveč je nam prirasla k srcu, varno smo se je oprijemali, bila je nam zve; zda vodnica v najtežjih časih; In ušli? šana bo prošnja, predla bom tvojo nit do skrajnih meja človeškega živ* ljenja . . .« Masarykov curriculum vitae V arhivu bivšega a^trijskega prosvetnega ministrstva je našd znani Masarvkov biojrraf dr. Jarormr Doiežal zelo dragocene podatke, katere je bil priložil mladi doktorand filozofije Tomo Masarvk svoji prošnji za doktorat. Ta »cumcuJum vitae« je iz 1. 1875, pisan je bil neposredno brez koncepta, nekatere besede so prečrtane, med besedilom se pozna celo kaplja črnila, toda dr. Dodažal smatra to listino za najvažnejši biografski dokument prezidenta Masarvka. V tem dokumentu je ves Masarvkov značaj kajti pripombe, ki zapolnjujejo vrzeli roedinih podatkov in faktov so zelo zavorne. Masarvk pripoveduje, da jc bil rojen v malem moravskom podeželskem mestu (Hockmvmi) 7. marca 1850 in da ga je v zgodnji mladosti skrbno vzgajala in negovala dobra mati. katere požrtvovalni ljubezni se ima zahvaliti za vse. »Sladke ui^ domače ljubezni m miru mi bodo ved«no najprijetnejši spomin. Ljubezen do mojih roditeljev in dveh bratov mi je bila često v težkih urah edini, roda bogati vir notranjega 7adovolj-siva.« Kot oietni deček je začei hoditi v šolo v Cejkovicah, kaer se je nančil v trivialnem razredu »začetnih teme&ev modrosti«. Tu s« je po sreorcem naključju naučil privatno tudi nemćerne, čital je Naerrtzove in ^Cihmidtove mladinske spise, na drugi strani je pa vzbudila podrobna zgodovina CeŠke in Ogrske že takrat v njem ljubezen za preteklost domovine, »katero sem dobro poznal iz zadostne statistike in deloma zastarelih atiasor«. V tem času je mali Tomo baje sestavljal tadfi nekak jezik yl števaik, ki pa naj bi bfl dobro razimtfirv. N 9. letu je izgubil Ma$aryk svojega dragega mladega prijatelja, s katerim se je v fjrostem časa zelo rad igraJ. V (šoli je bil ta čas v veliko veselje roditeljev najboljši učenec >Mekoč smo pri ispitu čitali članek .Nad zvezdami' in jaz H ga bfl moral po-jasnšii. Spoojn na mojo umrlo sestrico mir je pa žalil oCS s solzami tako, da nisem mogel govoriti. Gospodu \tzitaiorjD, častiwed-nemu dekanu, je to ugajata. Po izpitu je pcfc&cal k sebi moto mater ter pnosfl zame, naj mi starši dovotto -poetati podežefski n&eJj*. Posledica te*a je hfla. da sem pri-Sd v ta leta na neafioo v Hnstopeč.« V tem čašo sf Ae niafi mnos že začel > son^SpSkt- SfeEft&ao mn je priSta v roke knjižica »Obrazsozjianstvo za učitelja«, r kateri je bilo baje tudi marsikaj nezmi-selnega o spoznavanji človeške loban-je. To brošuro je znal kmalu ^koro na pamet In potem ni bilo človeka, ki je šel rmmo njega, da bi ga ostro ne opazoval in primerjal njegovih potez, prstov, brade in delov loba-nie s podatki v omenjeni brošuri. »In posledica je bita, da nisem mogel najti nobenega prnateHja po s*6$om okusu in da so se me vsi zaradi tera čudaškega početja ogibati.« Po dveh letih realke se ie vrnil Masa-ryk rz Hustopeča domov k »praksi«, poučeval je otroke in sam se je učil pri podeželskem učitelju glasbe. Bilo mu je 12 let in čakati bi bil moral do 16. leta, da bi ga bili sprejeli na učiteljišče. In tako se je šel učit k umetnostnemu ključavničarju na Dunaj, kamor ga je spremila mati. Toda ta dva meseca na Dunaju med neotesanimi tovariši sta bila prava muka. Končno mo je nekdo ukradel celo knjige, med njimi tudi »Obrazoznanstvo«, zadnjo uteho teh težkih dna, kakor tudi Stietenjev atlas, v katerem je vsak večer, predno je Sel spat, ves objokan poiskal kotiček daljnega rojstnega kraia. To je bil zadnji udarec, katerega po- sledica jc bila, da je mladi Masaryk takoj zbežal rta Moravsko k roditeljem. Oče je bil ves iz sebe od jeze, ker je smatral sinov pobeg od učenja za veliko sramoto. In poslal je Tomo v šolo h kovaču, da bi mogel biti pozneje sprejet v /ivinozdravniški zavod. Pri kovaču je bil šest mesecev in duševne in telesne muke z Dunaja so se ponavljale. Mojster ga je zmerja! in pretepal. Nekoč, ko je šel z ve-dTorn po vodo, je zagledal v bližini stoječega gospoda, ki ga je molče in z zanimanjem opazoval. Spoznal je svojega profesorja glasbe z realke v Hustopeču. Postalo ga je sram, pustil je vedro pri vodnjaku m zbežal. Toda slučajno srečanje ni ostalo brez posledic. Cez 14 dni se je že zopet učil pri profesorievem očetu, ki je bil tr3-teii v Cejkovicah in je vzel Tomo za •^praktikanta«. To je bila zadnja postaja na poti k Ma-sarvkovim nadaljnim študijam, katerih potem ni več opustil. Kot učiteljski praktikant je študiral privatno latinščino, priglasil se ie kot hospitant gimnazije v Stražnici, med počitnicami si je nekaj prislužil in odšel s šestimi cekini v žepu »s svojo dobro materjo v Brno, da se vpise na nemško gimnazijo.« Prvega pol leta je preživel v nepopisni bedi, proti koncu leta je bil pa prvi v razredu — »ki od tistega časa se mi je godilo dobro, često zelo dobro.« V svojih dijarUrih letih se Masarvk ni preveč pajdašil z brnskimi študenti, oči-vidno zato ne, ker med njuni ni našel tovariša, s katerim bi bila postala dobra prijatelja. Sošolci so se mu zdeli premalo zaposleni s studiranjem in očital jim je, da se preveč brigajo za tuje zadeve. Ta čas se je naučil francoščine in študiral fe tudi slovanske jezike. S prevodi iz ruščine m francoščine je zaslužil toliko, da si je mogel kupiti najpotrebnejše knjige. >V docela prostem času sem pa lepil tudi pesmi« — priznava Masarvk — »posebno v soli med poukom.« — To je bfto nedvomno bolj iz dolgega časa, kajti svoRib takratnih profesorjev na gimnaziji ne hvah. Razen enega so biti baje slabi, pač pa je brl dotični tako redka izjema, da si je po njeni ustvaril pravo sliko dobrega učitelja. V takih razmerah mu je postala šola težko breme, toda premagal je odpor in se pridno učil, kanti to mu ie bilo neobhodno potrebno sredstvo za dosego cilja. Od zanimanja za prrrorloznansiho sem prišel počasi do filozofije, <: pravi Ma«aryk. >Teda!j me je privedlo kočiSivo vprašanje darvinizma v središče filozofskih vrtincev, brez vodroka in brez krmila sem veslal po razburkanem mori« naz+ranj.« Šfadentovska leta bata 1#72. fe maturira! dn se vpisal na fiBoaofefco faJkndtefao dutnaljske univerze, kSer je^študčraJ Masičrno ftitologšjo in filo-7>o*Fjo. 2e kot študent (je nrnogjo ranprSfcđ m ridegov rrdadfi inteJeklt se rti mogel zado-voSjfrtf s strogo odmerjenim poljecn razvoja, marveč je se&aJ liz močnega lastnega nagfea rprefco vseu-cn'fri'SSriJi stadij in ModM zo$u že po prviti korakih odprta pot v svet. Borec za pravice malih narodov Srečno nakfc}učje je ht?tek>. da je postađ domač? ufitteH in potoval s svojimi učeneeim po ka*:(fc in Nemčiji, kjer se je seznanil s svojo poznejšo soprogo, hčerko odlične ameriške rodbine Gaurricke. Kmain je odpotoval v Ameriko, kjer sta se poroola. Leta 1977. se je vrnS na DunaO in že leto dna pozneje ga vadimo kot docenta dunajske unt^eurze. Cez štfri leta se je preselil kot docent na praSko undverzo, kjer je prri-šei niiegov čredno močan intelekt do po-poinega razmaha. Začel je iiricfjatvno in intenzivno posegat v javno žovljende ter obravnavah v modernem duhu narodne, soriaJttie in verske piroMeme. Kot popularen vseučalLSkd profesor in odlačen publicist je postal kmalu idejni vodja takratne mladine podjarmljemih slovanstkih narodov, igrati je važno \'^ogo v pripravah za ndiho-vo osvobo>enje izpod avstro - ogsrskega janma in svetovna vojna ga je našla kot prvega borca za pravice ne samo slovan-SUb, temveč vseh maJfli narodov sploh. Masarvk de posegal v javno m politično žavijenje že tudi pted vojno, toda njegov politični in državniški genij se je mbcel raOTiaflinciti v pohn meri šele po usodnih saraaevskfii strelih, ko ie potegnila .^'stsro-Ogrska na pobudo nemškega mfii'tarizrna meč. da idbrtše z zemfcev%da junaško Srbijo in pokopi e s tem vsako nado na lepšo bonočnosi zasužreemh s4ovans4«h trmcodf&s'. Borba proti Avstro-Ogrski Začetek svetovne vojne je presenetil Masars'ka v Nemčiji. Kakor mnogi drugi politiku jc tudi on pričakoval vojne. Odločilno pobudo za politiko med vojno mu je dalo vedenje čeških vojakov v avstro-ogrski vojski. »Ko sem videl,« — je pripovedoval 1. 1917 v Kijevu, — »da se začenjajo naši vojaki ravnati po našem narodnem, slovanskem programu, ko sem videl, kako se Avstrija maščuje na naših, ljudeh, da je bil na Moravskem ustreljen mlad mož samo zato, ker je imel pri sebi proglas Nikolaja Ni kolaj eviča in da je bil drugi in tretji ustreljen zopet samo zato, sem si moral reči: »Ti ne moreš storiti manj, nego delajo vojaki. Sklenil sem pridružiti se onim, ki so se borili proti Avstriji.« Zahtevo po obnovitvi češkoslovaške države je izražal Masarvk kot spodarsko društvo za vodmatski okraj, Pevsko društvo »Ljubljana«, Sokol I., Sokoi II., Ljub-Sdanski Sokol, Vodmikova družba, Zveza kulhiruih društev. Slov. Matica. Društva, ki se še niso pris*lasrla, naj se nernudoma pri-j avijo. Masarykova proslava v gledališču. Drevi se bo vršila proslava 80. rojstnega dne predsednika CSR. T. G. Masarvka. Operni orkester pod vodstvom opernega ravnatelja g. Poliča zaigra prediiigro B. Smetanove opere »Labusa«. Nato bo inie! slavnostni govor bivši nrinister/ predsednik 2-Liige« dr. A. K r a m c r. Sledi drugo dejanje »Hasanagrmice« z go. Thierrv, gig. Grbo in Gostnčem, ki poje prvič partijo Kadili a m dngn". Dalae se uprizori prvo dejanje »Prodane neveste c z go. Ribičevo, g. Betet-tom kot Kecalom in c. Kovačem kot Jankom. Predstava se vrsi izven aborrma. Sokolska župa Ljubljana. Članstvo ljubljanskih sokolskih društev se poziva, da se v polnem številu udeleži proslave 801etnvce br. T. G. Masarvka, predsednika CSR, ki jo prirede v Ljubljani: Jugočeška Liga, Sokolstvo in druge kulturne organizacije. Svečana akademija se vrši danes 6. t. m. zvečer v operi po že objavljenem programu, jutri 7. t. m. pa obhod po mestu, kjer sodeluje tudi godba Sokola L — Članstvo v civilu z na ko m. Pokažimo ob tej priliki, ila znamo ceniti velike zasluge br. T. G. Masarvka. Zdravo! — Župno starešinstvo. Sokol I. opozarja opetovano svoje članstvo, da je zbiTaftšcc brat. in sester za slavnostno povorko v petek 7. t. m, zvečer ob 6. uri na Taboru v civilu z znakom. Šišenski Soko-j poživlja svoje članstvo, da se v petek 7. t. m. udeleži sprevoda v proslavo Masarvka. Zbirališče čflauscva ob 6. zvečer pred čatakiico. Sokol na Viču proslavi SOletnšco predsednika CSR. br. dT. T. G. Masarvka v nededjo 9. t. m. točno ob 11. dopoldne v dvorani Sokolskega doma s slavnostno aikadttpiiio. Na sporedu so pevske točke, predavanje o br. Masarvku, deklamacije fti živa sl'ika. Vabimo bratsko vse članstvo, naraščan in deco ter vse prebivalstvo viške občme k polnosteviini udeležbi. Vstop prost. P. t. hišne posestnike uljudno prosimo, da v nedeljo razobesi jo v znak proslave državne zastave iiP svojih poslopjih. Narodnemu delavstvu v Ljubljani! Narodna strokovna zveza poziva delavstvo Ljubljane, predvsem člane NSZ, da se korporativno udeleži svečanega sprevoda in bakliade v petek zvečer na čast predsedniku Masarvku, velikemu prijatelju narodnega delavstva. Zbirališče ob 19. uri ored Mestnim dornorn. Narodno delavstvo, pokaži svojo velako ljubezen do našega slavnega Masarvka! Vojaška godba na Masarykovi proslavi. Godba dravske divizijske oblasti bo imera danes ob 19. na Gradu koncert. Program: Hubt »Pod p-raporem červcnob51ym<; Fanfare iz opere «Dalibor>; »Teče voda. teče«, pesem; Libuštno proroetvi; dr. Cerim Fanfare za štiri trornpete; >Kdož jste Boži bojovnici: Sekstet iz opere >Prodana nevesta«; Mej Slovani. Program za petefc ob 11.30 pred češkoslovaškim konzulatom za časa recepcije: Vačkaf: »Osvobozcni«, poofiod; Tiri: »Slovaška uvertura«; &tolc: »Noše Tato«, slovaške pc$rnj; Cerui »Mi-Ijenci*, slovenske pesna; Boh. Leopold: »Praha«, češke pesmi; Muhvić; »Srb, Slovenec i Hrvat- koračnica. V petek zvečer pred mjifflstratom. ko oride sprevod do Mesfcnesa trsa: Boh. Leopold: >Slavnosu« koračnica« posvečena pfdsedaHa Masarv-ku. Dirgent vv kapdM dr. Joolp Cein. Socaoi! 1'deležate se pnlMitlli illl i slavnostnega sprevoda po tntstu v prosi r vo 80 letnice predsednika češkoslovaške rer piibfckc dr. Toma Masarjica. k; bo v petek ob pol 19. ZbiraM-šče na ocio ftaančne direkcije točno ob IS. Dobrovoljci se kxwix>rarivno udeleže obhodi pni Masarvfcovi prosbv v pcteK 7. t. m. Zbtraliršce: Krekov trs; pred Košakorii ob ooi 19. — Odbor sreske organizacije dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Pevci »Grafike', udeiežtte se / -slavnostnega sprevoda ob priliki Masary« kove proslave, /zbirališče pred Kosaknm ob 18. uri. — Predsednik. (Relexm KOLEDAR. Danes; Četrtek. 6. marca 1030: IcatoMea-ni; Fridoiin; pravoslavni: 21. februarja. 1 mote j. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Masarvkova proaUva. A'ino Matica: Snging Fool. Kino Ideal: Dnevnik razbojnika. Kino Ljubljanski ZX»orr Ljubezen kneza Menjšikova. Rokoborbe v hotelu Union. DEŽURNE LEKARNE. l>anes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Kop se vnovič spoprime z Italijanom Ljubljana, 6. marca. Snoci sta kot prvi par nastopila ljubljanski amater šotlrr in Marorez Budru«. Sotlcr je sicer močan, vendar nevajen rokoborbe. Mnogo močnejši Rud rus je unc! lahko opravilo. Vrgel ga je na tla, parkrat >poribalc po tilnibu in jfa že t četrti mt-nuti položil na hrbet. Tu bai Kopa, ker je ves čas gledal, da ne bi prUel Kop preko začetne masaže. Tako je potekel prvi polčas, drugi in se je že vršila borba brez odmora do konca. Zamorec je postajal čedalje bo4j upehan in ko je v 50 minuti tvegal nevarni bočni prijem, ca je Kop položil na hrbet. Publika je obema priredila viharne ovacije. Preden je izklicatelj napovedal borbe za drevi, je izjavil, da je časopisje pisalo, da je bila Kopova zmaga nad Italijanom slučajna (veh'k nesmisel, »slučajno« je končno vse, o tem je pisal le »Slovenec«. Opomba poroč.). Da je bila Kopova zmaga zaslužena, ve prav dobro onih 3000 gledalcev, ki so prisostvoali rokoborbi. Do Kopa še ne premagani Italijan je ponudil Kopu revanžno borbo do odločitve in naš gentlemanski Pero jo je sprejel. Tako nastopijo drevi naslednji pari: Johnson Afrika) : .Mrna fSflovaška), v odiočilni borbi Doberl (Celje) : Sof/er (Ljubljana), v odločilni borbi v prostem ameriškem stilu, pri katerem so dovoljeni vsi prijemi Bu-drus (Mazurija) in VTehrarn (Nemčija) ter v revanžni borbi do odločitve Kop in Equatore. Današnji večer rokoborb bo potemtakem najzanimivejši. Stanje: Wehram (4 (2). Kop 4 (1). Equatore 4 (1), Mma 3 (2), Johnson 2 (1\ Budrus 1 (1). Doberl 0 (1), soffer 0 (!)• Z dinamitom na • blazneža Iz Dcflance v ameriški državi Ohio poročajo o pretresljivi tragediji blaz* neža, ki je pobegnil iz umobolnice. Zatekel se je v bližnjo hišo, kjer je umoril neko žensko. Truplo je odvlc* kel v podstrešno sobico in ko jc pri* spela policija, j c začel srdito strelja: ti. V hiši jc namreč našel puško in z njo se je zabarikadira] v podstrešni sobici. Policija je morala obstreljevati podstrešno stanovanje s strojnico, da bi nevarnega blazneža pregnala ali ubila. Ker pa tudi to ni pomagalo in ker jc blaznež neprestano streljal, jc položila policija pod hišo dinamit in pognala hišo z blaznežem in njegovo žrtvijo vred v zrak. Od navadne marketenderice do mogočne ruske carice! Car Peter Veliki poroči bivšo ženo švedskega dragonca! Monument atm vele««. V sL v*>ri UL DA G OVE R. LJUBEZEN KNEZA MENJŠIKOVA Pride: Pri*- Pri*; KINO LJUBLJANSKI DVOR Dnevne vesti — Sprejemi pri banu in podbanu. Zaradi f^ečaoosta ob priliki SOrojstnesa dne pred-sedn&a češkoslovaške republike Masarvka C ban inž. Semec in e. pomočnik bana dr. Hrkcnjaver jutri dopoldne ne bosta sprejemala strank. — Akademija na čast pesnika Damjani ca y Ljubljani. Zagrebški Iiss*ti poročavo, da priredi Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu v petek 14 t. m. v ljubljanski operi svečano akademijo na čast hrvatskemu pesniku Dragutinu Domjaniću, članu jugoslovanske akademije umetnosti in znanosti in predsedniku zagrebškega Pen-kKi-ba. Namen prireditve je kulturna propaganda in medsebojno spoznavanje. Osnuje se poseben častni odbor, v katerem naj bi bik ban dravske banovine ing. Dušan Ser-noc, ljubljanski škof dr. Jeglič, cfrvizijonar Sava Tripković, ljubljanski župan dr. Din ko Puc, rektor univerze dr. Metod Dolenc, intendant Nar. gledališča g. O. Župančič, pisatelj Fr. Finžgar in SI. Matica. Vsi so že naprošeni, da sodelujejo v častnem odboru. Svečan govor naj bi imel pesnik Oton Župančič. Na sporedu so izključno kompozicije po besedilu Domjaničevih pesmi. Sodelovala bi orkester in solisti ljubljanske opere ter kompletni zbor Glasbene Matice pod dirigentom M. Poličem. Zvočni velefilm! Pride! Kozaška pesem — jagoslovenski akademiki t Brnu. Po konsrresu dijaške Male antante v Pragi so priredifli udeleženci ekskurzije po večjih češkoslovaških mestih. V torek ie prispelo v Brno iz Zlina 330 >ugoslove«rsfcili študentov 4n študcnrtk. Po prisrčnem sprejemu na koiodvoru so s* ogledali cnesto in njega zjrka-mecntosti. 1\> ulicah so prepevali narodne pesmi* ki so vzbujale med prebivalstvom faplošno zanimanje. — Iz državne službe. Premeščen je šumarsko - ireženjerskn pristav Josip Miklavže od banske uprave moravske banovine za Gumarskega pristava in okrajnega šuma^rskega Teferenta k okrajnemu giavar-srvu v Mursflco Soboto. — Slovenci na mednarodni razstavi verske umetnosti v Anversu. Podpisani izjavljam, da sem dobil povabilo na imenovano razstavo direktno vz Antwerpna in ne iiz cerkvenrišh krogov. Itrtjormiral sem sicer tudi d-ruige svoje kolege, a kakor je videti, so sprejemal* le vabljene inozenr cc na razstavo. — Tone Kralj. — Hrvatski planinci na Donački gori. Hrvatsko pJaminsko društvo >S'Hieme« priredi v nedeljo za svoje čUane skmpm izlet na Donačiko goro pri Rogaški Slatini. — Tečaj za avtogengko varenje. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TO I opozarja kovinarske mojstre in pomočnike, da se vršita v Ljubljani dva tečaja za avtogensko varenje. Prvi Leča j, ki bo samo za začetnike in manj izvežbane varilce, bo trajal od 114. t. m. do 5. aprila celodnevno. Drugi tečaj za že docela izvežbane varilce, osobito one, ki so že obiskovali kak tečaj, pa bo trajal od 7. do 12. aprila. Oba tečaja ee bosta vršila v kovinarski delavnici Tehniške srednje šole v Ljubljani. V začetniškeoi tečaju se bo poučevalo varenje enostavnejših predmetov, predvsem železo in jeklo, v tečaju za izvežbane varilce pa se bo poučevalo komplicirano varenje v različnih kovinah, med drugim tudi v aluminiju m bakru. Varenje je tolikega pomena za kovinarske obrtnike, >sobito za ključavničarje, mehanike in kovače pri raznih popravilih na poljedelskem orodju in na strojih, na avtomobilih itd., da je neobhodno potrebno, da ga >bvlada vsak boljši kovinarski mojster, odnosno pomočnik. Pristojbina na mojstre in delovodje znaaa v začetnižkem tečaju 100 Din, v dopolnilnem 150 Din, za pomočnike pa 50 Din, odnosni) 100 Din. Rok za prijave * taja do 14. marca t. 1. — »EPA.« Mednarodna razstava predmetom krznarske stroke bo letos od konca mafla do konca septembra v Lipskecn. S to razstavo bo zdroržena tudi mednarodna lovska razstava in se bo vršil obenem tudi konsrres zastopnikov vseh krznarsfeh strok. Ob tej prifefivi bodo prirejena tixft razna strokovna predafvapja in modne reviae. Svojo uddežfoo $e praiaviro že mnogo tvrdtk i*z skono vseh evTopskih držav. Rjurciaiđiske tvrdke so že doslej najele 300 m* prostora, bedake 100 m7, poljske nameravajo za« sesti 300 m* ?td. Od za v iz JfEOSlavije je Wi doslej minimailen, pa se zafco opozarjajo vsi, ki se zanimajo za razstavo, da si čam-prej za*jotowo prostore, da ne bo prepozno. — Prostovoljno gasimo in reševalno društvo v Kranju bJagoskrva v nedeljo dne 4. maja Ob 15. uri na Glavnem tr©u novi sa-mtetni avtomiobfl za Gorenjsko. Nj. Ve!, krati ie hlacr/vo*;!! odobrita, da prevzame pokroviteljstvo nad svečanostjo NG. V*s. kraljevič Andrej. Društvo naproša, nad se društva na Gorenjskem ozirajo pni razpo-ie»arou svojib priredkev na ta dan. — Druifei sv. Cirila in Metoda so poslali fsledeča denarni zavodi podporo: Okrajna posrjjginica Ormož 100 Đftn, HranaSnica m pomSfošca v Vozenšci 100 D%n, Hrani!ndca in rx)SO>ilnica v Slivnici 300 Din, Posojilnica v Kranjski gori 30 Din. Iskrena iivala! 178n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho po megri deknrta oblačno vreme. Nasr >Tgra ternperatura je znašala v Skopju 19, v Zagrebu, Snfctu in Sarajevu 16, v Ljc-b-Ham m Beogradu 14. v Marfooru 13 stotimi- Davi je kazal barometer v Ljubrjani 7ftP.4 mn% temperatura je znašala 0.5. — Novorojenčka Tr«-a v vodnjak. Zatesniva razprava se je te dot vršila pred sraJSčem v Tttrii. Radi deftomora se je morala zaijaDvanjati Joka Zanič, ž njo vred pa ie sedel na on*oznfi Jdopi tudi nfcn brv^. IWbwnec OMco Atttrović iz Žabara. Joka je imela lami fidba'voo ratamerje z Gjokooi. Ko pa je fant zvedel, da wna dekle rado tadE druge farne, jo rri maral več. Cee ne-fcatj mesecev jc Joka rodBa dektico, katero je tafcofi po porodn vrgla v \-odn(5ak. Rttta je preprStana, da z4oon ne bo odkrit. To- da novorojenčka so našli. Ker se je po vasi govorilo, da bi ute^iJa bm otrokova mati Joka, so jo orožniki pojdi mi zasfiSali. Prizna-ia je detomor jn dejala, da ie oTroko: oče 0>oka Mitrović. Orožniki so Gšoflco za-siršan" in iamr je priznal, da je imel res razmerje z Joko, da pa ga je vaaa-Ia z drugimi in zato io ni maral več. Tedaj k dekle skiemllo osveti»td se mu. Dejala je, da je bil Ojoka pri porodu navzoč in da je sam vrgel otroka v vodnjak. Seveda so fanta aretirali in te dni sta se z dekletom zagovarjata zaradi detornora. Pri razpravf se :e Joka zapletla v protfehovia ki sodtfšče se Je prepričalo, da je G&oka nedolžen in da gre samo za osveto. Mjfcrović te bil oproščen, d očim je bila Joka na podlagi -notesa zakona obsojena samo na dva meseca zapora. — Povišana nagrada za razbojnikoTo glavo. Banska uprava v Spfftu je povišala nagrado na Ubegflega zločinca Medica od 10 na 50.000 Din. Kakor smo že poročali, je bil Medic zaradi raznih zločinov v Se-vern-i Dalmaciji uUaojeu na smrt na veša-Hh. Posrečijo se mu ie pa pobegnit* rz ra-pora in sedaij se zopet klala po Dalmaciji Nedavno ga je zalotila orohBh patrutra, v borbi pa je Medic enega orožnika ub?! in pobegnil. — Končno veljavna obsodba babe An ujke. Včeraj se ie pred kasactjsk^m sodJScem v N^ovem Sadu vršila razprava proti zloglasni banaski zastrupi j evalki babi Anujki in njenim sokrivcem in izrečena je bila končnoveljavna obsodba. Zločini babe Anujke so znani. 931etna starka je s pomočjo Stane in Sofije Momirov ter Lju-binke Milankov prodajala strup kot zdravilo. Baba Anujka je delala baje z dozdevnim »lekom« sijajne kupčije. Lani v maju so prišli njenim zločinom na sled in so jo zaprli. Oblasti so uvedle preiskavo in ugotovile, da je v okolici Vladimirovca več se-1 j ako v umrlo zagonetne smrti. Njihova trupla so odkopali in ugotovili, da je bila večina zastrupljena z arzenom. V preiskavi in med zaslišanjem na sodišču so bili zločini babe Anujke in njenih sokrivcev dokazani. Baba Anujka je bila obsojena na 15 let težke ječe, Stana Momirov na dosmrtno ječo, Simo in Sofija Momirov na 15 let in Ljubica Milankov na 8 let težke ječe. Kasacijsko sodišče je te dni potrdilo obsodbo okrožnega in apelacijskega sodišča, samo Ljubinki Milankov je bila kazen zvišana za dve leti. — Strašna smrt ftetnega otroka. V 5n- botici se je 61etni Pero Jovič igral z vžigalicami in zažgal hlev. V gostem dimu otrok ni našel izhoda. Ogenj so sicer pogasili, toda nesrečnega otroka niso mogli resiti. Našli so ga vsega opečenega in obžganega. I Zvočni velefilm! Pride! I 1 pesem | Iz Ljubljane —Ij Prihod odličnega japonskega gosta v Ljubljano. Na povratku v domovino pri-«iaqa danes v Lj-ubJiano japonski zoolog g. Tohru Ucbida z gospo soprogo. Japonski učemiak študira specialne japonske meduze in se je v zadnjem času mudil v Monako-veni. Odlični gost s: bo kot ožjii sitanovsk! tovariš ogledal zoološki institut v Ljubljani. —ij Dr. Illner Fran, mestni potieftski zdravnik v Ljubljani, je včeraj popoldne po večletnem bolehansju umrl za sklerozo. Bil je rodom Cehoslovak iz šachra pri Trutno-vem, kjer se je narodi! 4. avgusta leta 1844, tako da bi biil letos poleti dosege* svoje 86. leto. Medicinske študije z doktoratom je absolviral leta 1872 v Pragi, bi! leto dn] sekundaTij v bJaznica v Pr&gii. nato sekun-dartj v deželni botaicd v Celovcu, okrajna zdravnik v Slov eno em Gradcu in od 1. novembra 1878 mestni policijski zdravnik v LfcfbiiairM. Pred tremi leti je stopil v pokoj Po 551etnem izvrševanju zdravniške službe. Pokojnik ie bti najbolj znan zdravnik v našem mestu, saj je prišel kot mrliški ogleda pač opetovano v prav vsako ljubljansko stanovanje in kot poncidski zdravnik vsak dan v ječe in zapore. Nfjegova služba je bfla torej zelo težka in nepriuetna. Vendar si je do visoke starosti obranil ljubezniv ltfumor in jekleno flegmo, s katerima iuistnosuna je zenagoval najhujše nepri-iet-iiosli svo>ega človekoljubnega poklica. Bil je izredno družaben mož, ki je hnel med Slovenci in Nemci same prijatelje in menda nikoli nobenega sovražnika. Za poi*tfčno ki strankarsko živ$errje se rti nikoli zanimal ter je govoril poleg češčlne in nemščine gtfadko tndi slovenščino. Umrl je brez potomcev in zapustil ženo, ki mu je zadnja tri leta stregla z neskončno požrtvovalnostjo. Blagemu zdravniku najčasmej&i skomin! — Smrt odličnega športnika. V torek je *ztpga4a neizprosna smrt pz vrst našrh športnikov vnetega in sioipaafronesa šport' n*a g. Eda Rakoša, ki je prernfcnul po kratki in muorri bolesni, star komaj 23 let. Pokojni je b* dolgoletni član SK Slovana, za katerega ie opetovano nastopal. Za kfcib je to sedaj pred slavno ifosometno senono hud udarec. Bodi poko.nermi o.irarpjen časten spomin, preostalim na«še soža*ie! — Nesreče in neznode. Jožefa Gams iz Mekinj pri Kamniku je padla in si ztomtfa desno nooo — Milan Peenik. s*i sprevodnika državne železnice ie Ljubljane, je pade* in s* atomU desno roko. Oba ponesrečenca so rjrepefjaii v bolnico. —Q Občni zbor OrkestraJneca društva. Sooči »e je vršil v Glasbeni Matici občni zbor Orkestralnega društva. Po kratkem nagovoru predsednika dr. Ivana Karlina so podari poedmi fuokcijonaji poročila o dru-štvenem delovanju v preteklem letu. Profesor Rupel j se je nato v vznesenih besedah spominjal neumornega predsednikove-ga delovanja dolgih deset let ter mu je v znak priznanja za njegove zasluge izTOčtl krasno plaketo, delo mž. arhitekta Deva - Costaperarie. Plaketa vsebuje posvetilo: Dr. Ivan Karlin je bil izvoljen na X. občnem zboru Orkestralnega društva Glasbene Matice za častnega člana v znak priznanja za lOletno vodstvo društva. Ljubljana, 5. 3. 1930. Plaketa bo razstavljena pri Ketteju na Aleksandrovi cesti. — Občnemu zboru so prisostvovali poleg članov Orkestralnega društva tudi člani Društva kon-servatoristov. * Ginulvo pesem »Sonny boy<, ki ie po vsem svetu navdušila milijo«« dobite le pri tvrdki »Gramofon« A. Rasberger. Ljub. liana. Miklošičeva cesta 34. —9\ Cesar Franck: Simioniia. Znarrwkove okusne brenov-ke- ki jih je občinstvo pridno zalivalo s prav dobrim Sttepicevim vimom. V dvorana so bili nameščeni še Vidmarjev} dežniki, ki so nudfia prijetno senco onwn nosetnikom, ki so se umikala sinaju žarometov. Vrbutega so pa P. Simencove cvetficc glasno protestfrale proti uvedbi robčkov. —h Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pripraviti a za svoj prihodnji koncert, ki se bo vršil v najkrajšem času v Ljubljana, slavno dek> če&kega skladatelja Vvcpaleka: Kanta>to o poslednji,! rečen človeka. To delo se ie z najveo*mn uspehom izvajalo na glasbenem festivalu v Pragi, za tem po raznin mestiih Evrope, v zad-njjecn času v Parizu in se bo ponovno izvajajo v Pragi koncem tega meseca. Deto je pisano za zbor, sopran in bariton - solo ter orkester. Poleg V>xpaiekovc kamtarte bode na programu tudi še simfonična skladba Josipa Stolce rja - Slavonskega Balkanofo-nija za veliki orkester. Obe deli, ki se prvikrat izvajala v Uubjjaflii* dirigira zborovodja Matičnega zbora, operni ravnatelj g. Mirko Polič. —Ij Seja zbora župnih načelnikov sokolske župe Lddbžjana se vrši v nedeljo dne 9. marca L 1. ob 9. uri dopoldne v prostoriji LjuhlLvanskega Sokola (Narodni dom, uliod z Blei\veiega prebivalci so znani po tem, da zelo radi gledaio burne prizore po irlicah, pa tudi sami se radi udeležujejo manifestacij, demomstraarj in sploh vsega, kar obeta obilo trušča. Cim več je eksotike. tem večja je udeležba. &pan pridno skrbi za zabavo svojih občanov in če zabl>odi v New-york ta ali oni veljak, ga prav gotovo sprermijo v slavnostni povorki od Bat-tery po Broadwayu pred magistrat in ljudje mečejo skozi okna nebotičnikov na udeležence povorke stare tiskovine, odpadfke papirja in telefonske sezname. To spada k ofici'jelnemu sprejemu vsakega odličnega gosta v Newyorku. Sličen eksotičen prizor je videl Newyork pri pogrebu komunista Ka-fcovisa, katerega je ubila policijska kro-g:la med nedavno stavko uslužbencev ž^vitekih trgovin. Komtniishčna stranka je porabila to prrfrko za demonstracije, da bi se Neu-yorrk zavzel svooe stališče in iz zbadljivk, klicev in žviž-ganda je bMo raz>vidno, kako sodrjo radovedneži o demonstracijah. Vsi so po-zabHi. da gre prav za prav za pogreb, za kar so biti odgovorni on-i, ki so iz-premenrR pogreb v politično demonstracijo. Komimisti so hoteli spraviti sprevod za vsako ceno do gornjega dela Broadwaya, da bi bil kontrast čim večji, toda poTpcija >im je prekrižala račune. V pripadajočih stranskih ulicah so feflj pripravkjerti močni oddelki policije u Zvočni velefilm! Pride! i na konjih, ki je imela strogo povebe, da ne sme pustiti demonstrantov v zapadni del mesta. Kdor pozna ameriško policijo, ve tudi, da ne pozna Šale. Tako so moraii demonstranti kreniti po stranskih ulicah in finančni magjnati so imeli v svojih nerx)tični'krh in razkošnih palačah mir. Vendar je bil pa glavni naanen dosežen. Vsi listi so pisali o demonstracijah in Newyork se je res prepričal, da bivajo v njem komunisti. Kratka statistika nam pa pokaže, da je komunistov v Ne\vyorkn razmeroma zelo malo. Prvotno je štela komunistična stranka v tem ameriškem velemestu okrog 35.000 članov, leta 1923 je padlo njih število na 20.000, zdaj jih je pa komaj še 5000. S tem je povedano vse. Pa še v tem neznatnem številu so všteti čBarri treh sovražnih frakcij komunistične stranke, katerih vsaka trdi, da je edina prava komunistična organizacija. Zdaj se vrši kampanja za pridobivanje novih članov in stranki se je res posrečilo pridobiti jih okrog 3000. Tudi med omenjenim pogrebom so delili komunisti letake, v katerih so vabili prebivalstvo, naj se jim pridruži. Ce primerjamo težak boj za eksistenco komunistov v Ameriki s položajem njihovih idejnih tovarišev v nekaterih evropskih državah, moramo priznati da se jim v Ameriki res ne godi dobro. Kozaška pesem | Iz gledališke pisarne Drama 'Glavni dobitek.« Opozarjaaku, da se dobe v»;opaice za preinoejro Lipahove kotrved m. »Glavni dobiieik« od petka da$c p-r: Uncvrr. bra-gajn-i v opernem sflcdaSiš&u. Ker je zaabrnanje za io izvirno in zabavno domaće- premi«ero zck> >vefikoa se pniporoča ceoj*:oe*rai občiiusfcvu, da si nabavi vstopnice po inožnostii ie v predprodatu Premijeru bo v sobo-to S. t. ni. izven abonmana. Keir j« povpraševanje po vstopnicah že sedaj zelo veLiko. se penovš komed-rja takoj na^lcdivi dan v nedeljo 9. t. m. Cene so običajne dramske. Opera Gostovanje »T eternseerje v« v lasem £le-daUsčD. V pe:ek, dne 7. t. m. se vrsi d.ruco 20-sMr\-an>e bavarskega l.ud-sfkega odra »Dic Te-semseer«. V^pritori se komedlija 'a ljudskega lh-Tenr;a >TriJe vaSki s«%'etniki<. Med posameznixm dejanid se bodo plesa 1-i karakte«s»icw al-psk« plesi, natopi! bo pa tudi ins^nument^lni tercet Te-geiTBseerjev. ZačetteJc predstave }e toono ob po! 20. uri, konec ob 20. ur.. Proslava hrvatskega pesnika Dragotina Domjaiiića v Ljubljani. V petek 14. t. m. sc bo vršila v opernem jleda*iščw s^-ečana akadeemija v počastitev hrvatskemu pesnika Dragotirm rw>nWanaću. Akadezrrijo priredi pod pokrovrreF-vrvom nar^*«?* slovenskrh funfecijoiiarjen' Slovenko prosvetno društvo v Zasreoo, ki je izredno mastno izvedlo tri proslave naših nmotoiskih prvakov v Zagrebu in acer je prirediko s*ove«sk« druš*\o ZopanScevo proslav, Canlsanjevo in Jakopičevo prosbrvo. Teh proslav se je ude kiM \es Zagreb in prepričani smo, da ho v v^kem pojlcdu 'izvrstno uspela tudi prva počastitev hr-vaitskega pesnika v našem mestu. Naftaačm spored javakno v pnhodndSb dneh. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, drre 6. marca 1930 Stev. 54 Edgar Wallace: ti Vrata izdajalcev Roman Pniloiniast)iJ je v sobo Bobbia Long-fella ki zdramil zaspanega tovariša iz črtarrja športnega lista. — Da si iTKj zdrav! — je dejal. — Ko je pa prečrtal vabilo na recepcijo, se .je namirzail in pripomnil: — Upam, da ne boš hotel, da se še enkrat sastanem s to pnistmodo. Dick sc je zasmejal. — Ne vem, zaikaj mu ipraviš pri-srnoda. misfrl som pa. da bi ne bilo napak, če se udeležiš recepct'e tudi ti. Grtovo se bodo tam strahovito dolgočasili. — Blazen je! — je vzkliknil Bobbie. — Komaj sem prišel v to utrjeno gnezdo, že me 'je prosul, naj mu pokažem kraJjev^ike znake. O zakladnici nimam nsti pojma, toda neM sta.rček v uniformi iz časov kraljice ElOzaibete — — kako se jim že pravi? — Beefeater, — ie odgovoril Dick. — Torej eden teh starčkov me je ozn a-č11 im mor a I som koJo v r a ti ti • p o grozni'h hodmOkih in pokazali mu kraljevske znate. Prvič sem jih videl in priznati moram, da prizor ni bil napačen. — A zakaj misliš, da jc blazen? — je vprašal Diok. Bobbie g'e srdito majal z glavo. — Nori za dragulji. Od kraljevs/kih znakov ga nisem mogel spraviti. Visel je doslovno na mreži in ari na dragulje. Svojemu spremljevalcu je pravil nekaj zelo zanimivega. Žal nisem razumel, kaj priiDO'veduje. Govoril je hrndo-stansiko. Takoj sem pomislil, da bi bilo dobro, če bi bil ti z nami. Njegov shi-žabnak mi je povedal, da princ obožava diamante. V Kishiastaniu ima baje sobo. v riffi pa toliko dijamanitov, da bi jih ne dal rtrti za deset milijonov fuinttov. A ko je stopil iz zakladoice, je bil tako raztrurjen, da se je kar trese!. Hotel mi je dati za spomin dragocene uhane, pa sem mu dejal: — Dragi radža, uhani pri nas ie mnogo let niso v mod,'.. Dicflt se je nasmehnil. — Zato boš navzlic vsemu fant od fare in pojideš drevi z menoj v Anrrdo, i— je dejal. -— Prosili so me, naj bom z Njegovo Žfxcellenco zelo prijazeai. Toda pri aidem ostaneva kvečflem»u pol ure. Bobbie je vzdilunil, odložil je novine na stol in se pretegnil. — Ali naj vzamem drevi biserno ogrlico ali zapestnico z rubini? — je vprašal ironziano. — A zapomni si, da doprinasani veliko žrtev. Z najlepšim dekletom pod solncem sva bila namreč namenjena drevi v gledališče. — Saj ni nikjer rečeno, da ne poj-deta, — ie dejal Dick. — V Anridi ostaneva samo pol ure. Ko sta prišla zvečer v hotel, je bilo stopmsce v prvo nadstropje polno gostov. Ves London je bil zbran tu: člani parlamenta, bivši .ministri, o katerih je bilo že leta in leta znano, da se ne vrnejo na mrncstrske stolčke, in zato jim je bilo dovoljeno nastopati povsod brez strahu, da izdajo svoie nazore, dame, katere naiđete povsod, samo na d»voru ne, starejša inrivjski častniki, novinarji in eden ali dva pisatelja. Dick in Bobbie sta poznala z redkimi izjemami vse. — Tu je tudi Diana Martvuova, — je dejal Bobbie nepričakovano. Dick se je ozrl ipo stopnišču in zagledal Dia-no. Nagibala se je čez ograjo in govorila s Collev Wanring,tonom. Ko je šel mimo nje, se je nasmehnila. — To je nepričakovano presenečenje, Didk, — je dejala samozavestno. Dick se je večkrat čudil, je-M res. da je b'A nekoč zaročen s tem flegmatičnim, lepim dekletom in trnu je brlo hudo, ko se je zaroka razdrla. Zdaj mu je bila lanski sneg in mimo je občudoval njeno razkošno obleko, verižico debelih smaragdov okrog vratu, ne en o lepo poHt in srepe oči. Diana je bila lepa ženska. — Kaj še niste oženjeni? Zasmejala se je svojemu vprašaJijn. — Še ne. — je dejae stal radža v svileni,, svetlo vijoličasti halji, prepasani v pasu s široko srebrno šerpo, a okrog vratu je imel večkrat ovito verižico iz najčistejših biserov. Toda Dicka ni presenetilo razkošje prinčeve orijentalske obleke, temveč vitka deklrska postava v beli obleki. Bila je obrnjena s hrbtom proti Dicku, toda spoznal jo je kljub temu na prvi pogled. — Bože moj! — je zašepetal Bobbie. — Saj to je tvoja Hope, mar ne? — Ne razumem, kaj misliš s to »mojo Hope«, — je dejal Didk nervozno. — To je gospodična Jovnerjeva.. Ko se je bližal Dick dotični skupini, da se pokJoni princu, se je dekle obrnilo in nasmehnilo. — Pozdravljeni, sir Richard! — je dejal princ leno in sladko, četprav ga njegove oči izpod gostih trepalnic niso nič kaj prijazno pogledale. — Upal sem, da se bova videla v Toweru, pa vas ža! ni bilo tam. Ali poznale gospodično Jovn-erjevo? Dick se je nasmehnil dekletu, — Če se ne motim, sta stara prijatelja, — je nadaljeval princ s prikritim ogorčenjem. — To je za vas res visoko odlikovanje. Sfhiga je oznanil nove goste in Dick ie odvedel dekle v kot — Kaj za boga počenjate tu? — je vprašal začudeno a Hope se je tiho zasmejala. Kdor oglašuje, ta napreduje! Vpliv mode na zdravje Moški bodo kmalu fizično zaostajali za ženskami, pravi profesor Friedberger. >D!aia psa tebra pozimi sacno \A% cclofrK za pletenje v vretencih v vwh barvaš 1 ks Dhi ltO—11*. Bombaž v vseh debeftnah, mercniran in raskan, Mirov- m barvan, po dnenraih cenah. Vzorce pošljemo mi z ohtevo bropJafino po po&ri. Veletrgovina m proizvoda)* pieteata Braća Hlršler, Zagreb, Gajeva ul. 3/ . 1064 Brovnitig pištole floberte, lovske puške, pištole za strašen je psov, lovske in ribiško potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KA1SER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Vsaka bcaeda SO par. Plača, m* toliko taa% v Za od&ovor znamko! — Na vprašanja hram ^mmm nd^ouarfama. - NajmanJU *4la» Wm Samostojna gospodinja sredrtfh let, sposobna vsen gospodinjskih poslov, se sprejme k starejšemu gospodu. — Ponudbe s sffiko na upravo pod »Periefana« 1926. 1066 Odeje blazine, vaito, vokio. pu-h, izdelovanje, popravita: Rožna ulica 19. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju ki dru-srm težkocarm želodca priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. ; S7-L Kuharico popolnoma samostojno, prvovrstno. z letrani . spričevali tz mjbo&ših hiš, z znanjem nemščine, sore?mem tafco<) za Beograd. — Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Gosp. Dr. Jovana Čeiebonovit*. Beojrrad. Vilka Kar«4iica 22. 1067 M O D R O C E Ia afrik močno blafo Din 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Pozor, gostilničarji in trgovci! Novotridaoa hiša. gospodarsko poslopje, roetškia, trgovin-a brez Joon-feoreaoe in 18 oralov zemlje, tri četrt ore od kolodvora poceni naprodaj. Pojasnila daje: Cerniavič. št. n| pri Maribora. : 1066 20% kronske bone kupute nat^odneje Pavd Vrtačnik, splošno krojaštvo. Lju-bdjana. Du-na-jska cesta šx. 47, ter se obenem topio priporoča za ceoi. aaroella oblek aa|aw»Jeraa|la iacoac.-- ferotam se sprejme VAJENEC iz dobre hiše. Likanje moške ali damske obleke 18 Din Moško, damsfco carderobo najhitreje zHka, kemično čisti, teme-l/*o poSve, na želo naprav« novo poddoso. budi obrne VVALLET EXPRESS, LJUBLJANA Stari tre 19. Po obleko se poStje na dom. 1070 Velika izbira usnja vsakovrstnega, za spomladansko in letno sezono.. po najugodnejša ceni. Se priporoča tvrdka Prane Erjavec, Stari tre 11 a. 1010 Zagotovite »I obstanek! ^ JEDI" šola za Irine in dgoo lepote ^ v Gradcu (Graz) Vam nudi priliko, da se priučite modernega ženskega poklica prihodnosti. Vprašati na: Frilsdtaloi Redi. Graz. Sporiase 17. L. Mikuš UU5UANA Mestn. tro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — 20 odstotne kronske bone kupnje v okviru svoje potrebe po dnevni ceni ali ne pod 72% PUCKA STEDION A, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Poturite se! Mramornato steklo v različnih barvah hi velikostih. 6—S mm debelo za obložitev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda. ialnih lokalov itd. ie novost za Slovenijo. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo se izgubi barve. Potrebne luknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev gladkih sten se vrši s specijalnim klejem ali se pa pritrdilo plošče z vijaki. — V zalogi Ima in tozadevna dela izvršuje 99 KRISTAL" o. d tovarne ogledal in brušenega stekla. Ljubljana Vil (tel. 3075) — Centrala Maribor (tel. 2132) — Split Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 5 H do 8 znm debeline v vseh veličinah, tudi v merah 300 X 200cm in već, brušena stekla z okraski (ornamenti) ter upognjena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zaste-klenje izložb in portalov z zrcalnim steklom 6 do 8 mm, s specialnim steklom 5 do 6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen), izdeluje pultne plošče Iz 8 do 10 nun debelega zrcalnega stekla. — Ima na skladišču v vseh veličinah zrcalno steklo 5 12 do 8 mm, tudi nadmoćno 8 do lOmm debeline, specialno steklo 4 do 6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov. — Zahtevajte ponudbe! Urejuje Joap ZopanOč. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeseršek. — Za upravo io taseratni del tista: Oton Cbristof. — Vsi v Ljabttani.