Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i Občinska seja v Kranju Občinski proračun odobren. • Prevola prodana. • Računski zaključek Mest. hranit, odobren. - Poročilo kopališkega odseka I h) držala na zalogi določeno količino moke i tudi proti poznejšemu plačilu. Poročila iupunstra Na zadnji občinski seji, ki se je vrliia v petek 12. julija, je g. župan Češenj poročal, da je banska uprava potrdila občinski proračun za teto 1940/41. Spremenila ga je le v toliko, da ie do-olila pobiranje takse na vozila samo za avtomobile, ne pa za kolesa. Ker* v proračunu po pomoti ni bib kritja za din 100.000.—. je proračun banovina popravila in izravnala na ta način, da je črtala letno anuiteto za Prevolo, (ki je itak prodana) in šo nekaj drugih kreditov v manjših zneskih. Društvo hišnih posestnikov je prosilo, naj se rajon, v katerem so nave hiše 20 let davka proste, razširi na vse Kranju priključene va«i. G. župan je pojasnil, da morajo pred razširitvijo tega rajona priključene vasi biti proglašene za klimatske kraje. Od te proglasitve naprej bod« nove hiše 20 let uživale davčno prostost. Seveda pa bodo kmetje v teh vaseh potem podvrženi plačilu zgradarine, ki se no v normalnih primerih sukala okrog 200—300 din. Ukrepi za obrambo pred letalskimi napadi. Da se zavarujemo pred napadi iz sraka, smo morali marsikaj ukreniti. Kranj spada V eksponirano območje in bi se v slučaju vojne moral izprazniti. V proračuu je bilo za te svrbe in naprave določe nih din 280.000.-. Zlasti marljivo se je izvežbala in pripravila sanitetska ekipa. Tečaje sta vodila gg. dr. De Gle-ria in dr. Novoseljskij z velikim uspehom in so tečajniki zelo dobro izvežb^ni za nuđenje prve pomoči, pa tudi gasilska četa ima redno nedeljske vaje, zlasti oni člani, ki niso vojaški obvezniki. Tudi z deli za zaklonišča, se je že začelo. Eno manjše, zasilno zaklonišče se je zgradilo pri Majdiču, kjer se je, izrabilo staro klet. Z opremo bo veljalo din 12.000.—. Pod Pahovo skalo je naravno zavetišče. Tu je največ po-sla dalo odvažunje materiala, sedaj pa ko bo prostor očiščen, bo v olepšavo kraja. Predvideno je še eno zaklonišče nekje v mestu. Kraj še ni izbran, najbrže pa bo napravljeno na Gasilskem trgu. Gasilska četa ima tu Hojo ambulanto, pozneje pa se bo dalo porabiti za javno stranišče pod zemljo, saj v mestu sedaj ni nobenega javnega stranišču. Kranj spada med ogrožene kraje. Pripraviti se mora vse potrebno za primer evakuacije, vendar načrt za ta primer še ni odobren. Iz-selitveni kraj za Kranj so Trebnje, v brežiškem okraju, ki pa za izselitev ne bi prišel v poštev, ker so to pasivni kraji in pa brez posebne zaščite. Zato smo se odločili za predlog, da se Kranj izseli v vasi okrog Cerkelj. Ugotovilo se je, da bi se tam dalo po hišah pripraviti prostora za okroglo 1600 :>seb. Trebaj« bi prišle v poštev le za tiste, ki so hočejo že prej izseliti. Če je število teh preselinval-cev veliko motijo tudi premikanje čet. Po našem načrtu bi bilo treba preseliti okrog 1136 otrok do 16 leta. S tem bi seveda šli tudi starši. Od tega števila pa jih odpade kakih 500, ki so doma iz vasi in jih ne bilo treba izseliti, lahko bi ostali doma. Tako bi bilo potrebno poskrbeti za kakih 600 otrok ter za ostalo prebivalstvo in se 1m> za to porubilo v proračunu navedeni sklad, katerega je banovina že odobrila. Treba pa bo poskrbeti tudi za rezervno prehrano prebivalstva. Občina je že stopila v stik s Kmetijsko zadnjo, ki je zagotovila, da Ceste Kot znano grade skozi mesto modernizirano državno cesto. Ker delo počasi napreduje, so čujejo pritožbe. G. župan se je informiral in dognal, da je veliko inženirjev od „Sl'ograda" pri vojakih, ravnotako tovorni avtomobili. Ker . je velik interes tudi s strani banovine, da se cesta dogradi, je tvrdka ..Slograd" obljubila. ua bodo dela do jeseni izvršena. Poštna direkcija je sporočila, da bo položila k poslopju nove pošte kable. Enako bodo položile kable KDE, na kar se bo lahko nemoteno tlakovalo mesto. Poročilo finančnega odseka Občinski odbor je soglasna odobril računski zaključek Mestne hranilnice za 47. upravno leto 1939. Račun bilance za dan 31, decembra 1939 je znašal din 55,998.629. 90; račun zgube in dobička 3,205.994.21: splošni rezervni zaklad din 1,713.4701.15: pokojninski zaklad din, 1,192.242.37. Občinski odbor je odobril predlog fin. odseka, da se ob cesti na Kokrico proda Ivanu Grmeku 284 kv. m sveta po din 11 od javne poti med njegovo in drugimi parcelami. Po tej ceni so bila tam ocenjena zemljišča za cesto. Gimek in sosedje bodo svoje parcele arondi-ruli. Poročilo kopališkega odseka Poročal je obč. inženjer g. Brillv. Načrt za kopališče sta napravila g. arh. Vurnik in g-ing. Dimnik. Na podlagi tega načrta so bila težaška in zidarska dela, mizarska, inštalaterska dela, kritje s salonitom in tlak okrog bazena preračunana na din 1,389.097. V tej vsoti pa niso bilk všteta še razna dela potrebna za djvršitev. Ta načrt pa v podrobnostih ni bil izdelan in se je poverila poprava in izboljšava načrta 'ing. Mačku. Zunanjepolitični dogodki so lani poleti delo skoro prekinili in se je do jeseni betoniralo samo oba bazena. Po zimi je ing. Maček izdelal dva načrta, celotnega .ki obsega program vseh del, drugega pa, ki obsega najvažnejša delu to je: oba bazena, poslopje za blagajno, poslopje za filter in ogrevalne naprave in kabine. Kopališki cdsek si je osvojil ssal'išče, da mora biti tisto, kar je zgrajeno, napravljeno prvovrstno, drugo pa se bo lahko gradilo sukcesivno. Ta spremenjeni oziroma dopolnjeni načrt je Ml odobren mesca januarja, v tem času so se pa že zvišale cene materialu in delavske mezde. Kopališki odsek je sklenil, da se bazena, poslopje za blagajno in filter zgradi definitivno, kabine je pa nameraval napraviti začasno kar lesene, ker se je pa cena lesu zvišala in ni skoro nič manjša od cene opeke, se bodo sedaj tudi kabine definitivno zgradile, to je iz opeke. Na podlagi popravljenih načrtov je občina razpitiala licitacijo in oddala naslednja dela oziroma dobave za dovršitev kopališča: težaška in zidarska delu je dobilo podjetje ing. Pretnar za din 304.448.—; tesarska ing. Pretnar za din 171.122.—: dodatek za izvršitev kabin z opeko din 10.000. — ; vodovodno inštalacijo ,.što-re" za din 51.962.—; cevovod in kotlarno Korn za din 118.38": — : elektromotor in črpalko „ško-da" za din 25.965.—: skakalno desko ..Alpinn" za din 10350—: steklarska dela Hlebš za din 973.—; pečarska Oselji ze din 2.800.—; filter „Gefia" din 38.000.—: ključavničarska Martin-čič za din 23.000.— : mizarska Nadižar za din 57.5196.-: "kleparska Pa jer za din 42'.530.^-; pleskanje bazena Brunčič za din 30.000.- : pleskarska dela Grebenšek za din 31.000.—. izolacije, zračni cevovod din 11.000.—. Vsa ta dela so se oddala za skupno vsoto din 959.130.03. Obračun s podjetnikom Kavko za začetna dela to je betoniranje bazenov in napravo kanalizacije izkazuje din 496.750.— izdatkov. Skupno se je porabilo za zemljišče, komisije, takse in izdelavo načrtov z gornjimi po podjetju Kavka izvršenimi deli vred din 597.880.—. Če k tej vsoti prištejemo še stroške za zgoraj navedena dela oddana na licitaciji, vidimo, da bod) vse kopališke naprave skupaj stale din 1557.010.03. Za polnjenje obeh bazenov se bo porabljala voda iz vodovoda v množini 1820 kub. m. Staln > se bo prečiščevala v filtru brez izpraznitve bazena. Dnevno se bo dovajalo še 100 kub. m sveže vode. Stroški za črpanje vode v filter so predvideni na din 27 dnevno, poraba električnega toka, kemikalije in desin-fekclja pa na din 100.—, skupaj din 12'.'.— dnevno. Po tem podrobnem poročilu je obč. odbor soglasno sprejel navedene spremembe in oddaje del. Odobrila se je parcelacija zemljišč: Grašiču vulgo Blažunu na Klancu, ki bo napravil več manjših parcel za delavske hiše, odstopil je tudi potreben svet za ceste; Klemencu Antouu na Jezer, c, ki je prodal del vrta indiharju, Celestinu Ladislavu v Struževem v 3 parcele; na Planini bo parcelirala Folak Ančka, ua Klancu pa Majdič Marica še preostali del zemljišča. Poročilo policijskega odseka v domovinsko zvezo je bil sprejet Trdla Bj-liuslav, V potrdilo predloženi novi tržni red je banovina vrnila v popravilo, češ da mora biti izdelan po vzorcu, ki ga je banovina predložila. - — Dne 18. avgusta bodo volitve v Kmetijsko zbornico. Na kranjsko občino odpadejo 3 volil-ci. Te mora izbrati obč. odbor. Ti volilci se morajo pečati s kmetijo. Občinski odbor je izvolil dosedanje 3 volilce: Strupija iz Čirčič, Fiiarja iz Rupe in Novaka s Primskovegn. V zadnji točki dnevnega reda je obč. odbor sprejel pravilnik za osnovanje fonda za protiletalsko zaščito. O pijančevanju, podoknieah in še kaj V zvezi s poudarjanjem naše narodne zrelosti in odpornosti se mnogo govori tudi o treznosti, o kateri ponovno trdijo vsi, ki jim je bodočnost naroda mar, da predstavlja aaj večjo rano na našem narodnem telesu. Imeli smo celo treznostni teden ki je imel namen, da med široke ljudske sloje zanese misel o pobijanju alkoholizma med nami; naši narodni predstavniki in ostali javni delavci so izrazili željo, naj ne ostane le pri besedah, temveč da čimprej besede postanejo dejanja. Prav v teh negotovih dneh se često poudarja in podčrtava ter opominja naše ljudstvo, da bomo le moralno visoki, trezni in razsodni mogli prenašati vse tiste težke dni, ki nas morda še čakajo. Zato se nam ne zdi odveč, če kratko opozorimo na neko dejstvo, ki je v zvezi z morebitnim dvigom naroda in v zvezi z našim proslulim pijančevanjem. Marsikje obstoja pevski zbor bodisi fantov, bodisi mož ali pa obojih skupaj; marsikje se tudi boljši pevci zbero po lastni inidativi v kak kvartet ali kaj podobnega. Oboji pa imajo običajno tete namene; enkrat pojo nevesti, drugič komu, ki gre k vojakom, tretjič zopet komu za god: tako bi te podoknice ne bile nič napačnega, če bi le pri njih ostalo. Oni pa, ki so mu peli, se mora izkazati in pevce seveda povabi na kozarec vina.. Tako se podoknice nadaljujejo ob bolj ali manj obilni pijači in jeduči najprej v hiši sluvljencu, končajo pa se često v gostilni šele pozno v noč, če še ne proti jutru. Vino pa seveda ne ostane brez vpliva na človekovo osebno razpoloženje; spravi ga v dobro voljo, ki jo vinjeni kaže na zunaj s precej glasnim govorjenjem, vpitjem, rjovenjem in razgrajanjem. S tem pa tisti, ki je še pred kratkim v svečanem razpoloženju pel podoknico, moti nočni mir in krati ostalim soprebivalcem nočni počitek. Taki in podobni slučaji pa predstavljajo velik vpliv alkohola na človeško družbo in njeno delovanje: ker so namreč take podoknice pogosto na vrsti, kajti jubileji oz. priložnostni dnevi niso redki. Zato se ie navada dolgotrajnega popivanja, bučnega razgrajanja ter kaljenja nočnega miru že precej posplošila, seveda na škodo našemu narodnemu napredku in ugledu sploh. V času, ko toliko ljudi prestaja žalost, preganjanje in trpljenje, v času, ko bi morali popolnoma trezni in razsodni zreti v bodočnost, taki primeri, ki se dogajajo povsod, v mestu, trgu, vasi ter mrd vsemi sloji, — glasilo kličejo in nazorno kažejo, da smo še premalo zreli kot kulturen narod, da s taki'mi dejanji rušimo narodno skupnost, povezanost, in moč, da v nas ni prave miselnost; in pravega gledanja na svet in na vse, kar se na njem dogaja. Ko na eni strani zahtevam^ toliko in toliko svoboščin v javnem in političnem življenju sploh, ko se zanašamo na svojo moč in podjetnost, pa na drugi tako neumno in otročje dokazujemo svetu, da nikakor nismo zmožni resno voditi in zgrabiti dela in nalog, ki so nam zaupane. Se bolj žalostno pa je to, da je moči najti med takimi podokničarji celo javne kulturne delavce, ki zaradi svojega položaja v družbi postanejo v večini slučajev celo organizatorji. Mislimo, da taki, ki so vendar v šolskem in v izven šolskem življenju slišali toliko vzpodbudnih besed o protialkoholnem delovanju in so vsekakor imeli kdaj možnost opazovati ža lostne posledice ravno v takih primerih, nikdar ne bi smeli zavzemati mest, ki jih imajo ; med takimi ne bi smeli nikdar opaziti kakega učitelja ali drugega pedagoga sploh, ki v šoli govori mladini o idealni borbi zoper alkoholizem, v dejanjih pa se izkaže drugačnega. Kako neki more mladina spoštovati takega predstojnika, če se zaveda, da se niti on noče ravnati po besedah, ki v šolski sobi tako lepo zvene. Zato proč s takimi, ki niso mladini za zgled. Misli, ki smo jih navezali, je možno še naprej razpletati. Hočemo nakazati le pot čišče-njn v tej smeri. Treba bo vsekakor še temeljitega m korenitega de!a„ veliko moči in še mnogo besed in ukrepov, da se take razvade polagoma zatro in odpravijo. f Muri Ignacij Na Jezerskem je v nedeljo umrl v visoki starosti 84 Tet veleposestnik g. Ignacij Mari, ki je bil daleč okrog poznan kot dober gospodar in ugleden mož. Pol stoletja je gospodaril na Murijevi domačiji, ki je že več sto let v posesti tega rodu. Njegov brat bivši deželni poslanec je postavil Kazino ob glavni cesti, ki stoji na-Murijevem zemljišču. Fokojni Ignacij Muri je bil dolgo vrsto let župan in cerkveni ključar. V srečnem zakonu s soprogo Magdo se mu je rodilo (6 otrok, od katerih je še 10 živih. 6 fantov ir, 4 dekleta. Vsi so dobro preskrbljeni in na uglednih mestih. Od sinov je eden duhovnik, drugi inženir, tretji je poštar, dva gospodarita doma. Hčere so večinoma poročene, najmlajša Magda se je rani poročih z odvetnikom g. dr. Megušarjera iz Kranja. Posebna značilnost za pokojnega Murija je bila ta, da je hodil vsak dan z žen:> k sv. maši, če mi: je le dopuščalo zdravje, oziroma delo. Pred nedavnim časom je posestvo izročil sinu Ivanu in je sam užival zasluženi pokoj. Naj dobri, verni mož počiva'v miru, sorodnikom naše globoko sožnlje. STRAN 2 V desetih'đmeh t ov 2e dolgo nfB?1« žetev smrti na JeJMOh tako obilna kot v zadnjem tednu. Čeprav ima župnija okoli 7000 duš in je velik del Jeseničanov zaposlenih v železarski ali drugi jeseniški industriji oziroma obrti, ki nudi vsekakor veliko možnosti nesreč, da se lahko smatra rodovitna njiva smrti, je vendar sečem smrtnih slučajev v desetih dneh za take Jesenice neobičajno veliko. Sicer se pa nobeden teh smrtnih slučajev ni pripetil pri delu. Kdor se je udeležil ali vsaj opazoval teh sedem pogrebov, kdor se je zamislil v ozadje vzrokov leh smrtnih slučajev, je mogel ugotoviti, da so Jesenice svet v malem: karkoli dobrega ali slabega je na svetu, srečaš od vsega tega nekaj tudi na Jesenicah: izmed sedmih smrtnih slučajev imamo dva izmed vrst častitljivih Jeseničanov, ki so po svoji poštenosti, značajnosti, vernosti in delavnosti bili obče znani ih spoštovani. Njihova lepa smrt je bila primeren zaključek dobrih del polnega življenja. Odšli so v vednost, da prejmejo plačilo blaženega miru,, ki so si ga zaslužili z zvestim izpolnjevanjem svojih dolžnosti. Na dnu naravne žalosti, ki se nas polasti ob ločitvi od dragih, je vendar ob taki smrti tudi občutje blažil ne tolažbe, krščanske sreče in veselja. Izmed sedmih smrtnih slučajev smo imeli tudi dva najžalostnejša slučaja: samomor in u-mor. Nihče nima pravice soditi, ker si je sodbo po besedah sv. apostola Favia obdržal Bog sam. Zato tudi mi ne bomo sodili. Po besedah sv. pisma je Bog sicer neskončno strog m pravičen, toda je po istem pismu tudi usmiljen nad vse. Apelirajmo tudi v teh slučajih na to neskončno božje usmiljenje. Bilo bi pa zelo napačno, če iz teh žalosfriih slučujev ne bi povzeli koristnega nauka. Morda je božja previdnost pripustila oba nesrečna in žalostna slučaja, da nas posvari in opozori na vzroke, ki privedejo do takih strašnih zaključkov človeškega življenja. Nikar ne tiščimo po nojevo glavo v pesek, da ne bi videli nevarnosti. To nas ne bo rešilo. Ni treba, da bi tu navajali vzro- .ke teh *trašnih— dugodkav. Vi.ii k količkaj pošten in nepokvarjen jih bo našel1 sam. Vsi jih poznamo. Kar pomislimo: zakaj je pa bilo življenje Cuntdrove'Mince in g. Tancerja — na katere'^va smo že. zgoraj misliti —'nezdružljivo nfn z lahno mislijo o kakem samomoru ali umoru? Od ostalih treh smrtnih slučujev sta dva otroka, ki sta umrla kmalu po rojstvu. Zadnji slučaj smrti se je pa pripetil pri športu. Ugasnilo je življenje v najlepši mladosti pri ne- I srečnem skoku pri kopanju. Odprta noč in dun so groba vrata al' dneva ne pove nobena prat. j ka'. Tudi šport, ki naj bi bil vir zdravja, je j lahko vrelec smrti. j Drobne novice % Jesenic j Nož je pe5 minulo nedeljo zgodaj- zjutraj na Cankarjevi cesti pred kasto. Družba vinjenih j moških in ene ženske se je vračala iz Kazine. Pred kasto se je za trenutek odstranil od j te družbe tov. delavec Pintur Anton. Kmulu je zuvpil na pomoč in dostavil: ,.Nož poje!" Nož je Pintarju presekal glavno žilo in je kmulu ' nato v bližnji bolnici izkrvavel. Policija je are-' tirala vso družbo in takoj drugi dan ugotovila I krivca. Tudi morilec je tovarniški delavec in 1 kakor umorjeni — družinski oče. Jeseničani z 1 gnusom obsojajo ndvraten zločin, ki je omadeževal vso okolico. Pogreb Cirila Novaka. Pred dvema tednoma je napravila vajeniška šola KID zlet v Maribor, katerega se je udeležil tudi absolvent te šole Ciril1 Novak. Pri kopanju v Dravi je Ciril tako nesrečno skočil, da si je zlomil vreteno v tilniku. V petek dne 12. juliju je v Mariboru umrl. Naslednji dan so ga pripeljali na Jesenice, kjer je bil v nedeljo popoldne pokopan s kar najlepšo pogrebno svečanostjo. Krekovo prosvetno društvo in funtovski odsek in dekliški krožek so se udeležili pogrebu tudi z zastavami. Na zadnji poti ga je spremila vsa vajeniška šola z učiteljstvom. Igrala je godba Krekovega prosvetnega društva. Na groba so se poslovili od rajnega Cirila ravnatelj vajeniške šole g. inž. Bandel. g. Fl'orjančič y menil obratnega delavstva, g. Poženel Riko > imenu igralcev, g. kaplan Fogirolec po kot duhovni vodja funtovskegn odseku. C. kaplun je podčrtal iz Cirilovega življenja njegovega verskega duha. Cirilovo Versko življenje nns navdaja ob njegovi smrti s krščanskim veseljem in smemo soditi, da ga je Bog vzel k sebi, ker je bil v nevarnosti, da bi ga kdo odtujil od Boga. Ciril, počivaj v miru in bodi iz nebeških višav v pom:jč svojim dragim domačim in priprošnjik pri Bogu tudi za svoje tovariše! Dijaki igrajo v nedeljo dne 4. avgusta zvečer na odru Krekovega prosvetnega društva. Razor' dijaški odsek Krekovega prosvetnega društva, pripravlja že dalje časa Cankarjevo dramo ..Jakob Ruda". Na imenovano nedeljo jo odigra' pred jeseniškim občinstvom — Ra-zorali so letošnje počitnice močno razgibani. Poleg priprav' za igro imajo tudi redne študijske sestanke s predavanji. Fantje — mladci so v nedeljo dne 14. julija nameravali napraviti na Jezersko izlet s kolesi. Radi pogreba brata Cirila Novaka so pa šli samo do Preddvora, da so se mogli pravočasno v miti. Zlet Dekliške Marijine družbe se vrši prihodnjo nedeljo (21. julija) k Sv. Joštu nad Kranjem. Odhod z Jesenic z vlakom ob triče-trt na šest zjuraj. Po prihodu bo na vrhu sv. maša. k---^ U.OKKNJECt ' f Davorin Tancar. V torek dne 16. julija i zjutraj so Jeseničani z začudenjem opazili na j hiši znane Tancarjeve gostilne v bližini kolo-I dvora črno zastavo. Prešnji večer ob osmih je j zatisnil za vedno oči g. Davorin Tuncar. Na i smrt je bil že daljo časa pripravljen. Prejšnjo I jesen jo je kar nekam s sigurnostjo pričako-' val. Toda močna gorenjska naruvu se je močno upirala. Celo nekam zboljšalo se mu je, da je 70 letnico še kar nekam Idobre volje obhajal. V torek zvečer je pa nenadoma izdihnil. — G. Tancar je bil po rodu revnih staršev, toda s pridnostjo in poštenostjo iti ko se je poročil, ob pomoči svoje žene je napredoval tudi v blagostanju do uglednega položaja. Ljubil je zlasti petje. To se je videlo tudi pri pogrebu dne 17. julija. Njegovi pevski tovariši ih učenci so še pridružili množicam njegovih znancev in prijateljev ter se s pesmijo poslovili od njega in mu s pesmijo želeli večni maj in večno pesem! Naj v miru počiva! Spoštovani družini naše sožalje. Počitniške kolonije vajencev. Vodstvo kolonije jeseniških vajencev obvešča vajence, da j je zaenkrat na razpolago 1500 din za kolonije. I To je seveda veliko prernulo. Nekaj vlog za podporo je. še nerešenih. Zaenkrat slabo kuže. ' Vendar še ni izključeno, da ne bi mogli uspeti, i Vodstvo. Se o nesreči pri Jeperci V nedeljo dne 26. junija 1940 popoldne okrog 6. ure se je peljal' Kuralt Anton ml. delavec doma iz Godešiča po betonirani cesti v smeri iz Medvod proti Jeperci. Približno v sredini lega odseka se nahaja na desni strani *ik gozdička mula branjarija, kjer se prodajajo sveže jagode. Tum je mladi Anton opazi! svoje prijatelje in je imel namen istim se pridružiti. Pričel je svoje kolo obračati iz desne strani ceste proti sredini, da bi s tem lažje zuvil iz ceste. Ravno v tem trenutku je privo-zil za njim v isti smeri iz Medvod z osebn'in avtom, g. Demšar Dušan sin posestnika in gostilničarja iz Ziri z veliko bizino, ki je najbrže imel namen prehiteti mludega Antonu, katerega je v tem trenutku njegov avto zadel od zadaj in ga v sled brzine vrgel tako, du je mladi Anton padel na sprednji del avtomobila in mu pri tem polomilo rebra, usodni udarec pa je dobil na zudnjem delu glave. V trenutku nesreče je pihal močan veter, V sled šuma drevja v gozdičku ni mludi Anton slišal za njim prihajajočega avtomobilu, avtomob list Pa j tudi ni dal nikakega signalnega znaka, da bi s tem opozoril kolesarja. Mladi Anton je takoj po nesreči izdihnil. V nedeljo moto-dirke na Jezerski vrh Za'gorske 'dirke- rra 'Jezerski vrh. katere pri-reja '• Gorenjski Moto-klub in ki se vrše v nedeljo dopoldne, vlada veliko zanimanje. Do-sedaj je prijavljenih 36 vozačev. Avto-klub Ljubljana bo dal 6 vozačev. MK Hermes 8, MK Ilirija 6, pričakujejo se pa še prijave MK Mariboru in I. Hrvaškega Moto-klubu. V odmoru se više dirke kolesarske sekcije T. GMK. Ođ prvega vlaka, ki prihaja v Kranj ob poli sedmi uri, bo vozil na Jezersko poseben avtobus. Vožnja semintja bo stala 25 din. 1. Gorenjski moto klub bo postavil na start 15 vozačev. Vozil bo lanskoletni prvak Vinko Bar in letošnji prvak na dirkah k Sv. Križu Ko-ritnik. Precej ostra borba bo med Šiško in Cihla-fem. Šiško je predlanskim zmagal s časom 4 minute 23 ita dve petinki sek -d-. S tem si je pridobil prehodni pokal, katerega pa mu je lani vzel Cihlaf od Avto kluba Ljubljana, čeprav je bil njegov čas za 5 sekunde slabši od Šiškovega. Kolesarjev bo tekmovalo 2^. Razdelitev nagrad bo popoldne ob 5 uri v hotelu „Kranjski dvor" v Kranju. Govorice, da j je avtomobilistom dostop na Jezerski vrh pre-! povedan, so neosnovane in je dostop vsako-! mur svoboden. Ivan Oman: 6 SIROTA MARTA p i ' •' (Dalje) : i Vrt je bil ruzkošen kot miza zu svatbo pripravljen. Strmela je Marta in se čudila. V božajočih sapah so se pozibavali rdeči nageljnovi cvetovi in kot odprte rane krvaveli v soncu. Rdeča preproga čez gosposko mizo pogrnjena. Tum dalje tulipani vseh vrst in bogate hiacinte za njimi: cvetoči grmi v soncu pa so pozdravljali gosta z vabljivimi pozdravi opojnih vonjav. Marto je vse to zelo prevzelo in skoro upu in ni dalje. Stari vrtnar pu se je dobrodušno smehljal, ko je videl, kako je Marta kar na mestu opazovalo te grede pisanih cvetov. Potem je požugal Sašu, ki je hotel trgati cvetove. ..Morda bi se tule res privadila." je dejala Marta sama pri sebi in se nasmehnila v srcu. Fotem je hotela med grede, pa je gospa klicala h kosilu. Zu Marto je bil pripravljen obed na posebni mizici v kuhinji. ..To je torej tvoj prostor, Marta," jo je gospa veselo nagovorila. ..Krasen vrt imate, gospa." je Marta oživela. ..Kajne, da je lep," je pritrdila gospa Vrbni-k iva in odšla v obednico. * Odduliiii'i'u se je Marta, ko je zaprla vrtna vrata in zopet stopala po beli cesti s soncem potreseni. Še pot si je obrisala s čela in zelo utrujena je bila. Zdelo se ji je, da je zelo veliko vredno, da more spet proti domu. proli klopici in v prijazen sončen dan. ..Saj je to tako strašno in tuko težko, ko iz morečih dni greš z veseljem kot ne veselico proti velikemu in svetlemu novemu domu, ki iz daljave steza svojo roko, da te zvabi in v lepe sanje zaziblje, pa tuko nanese, da pri prvem srečanju ostro zareže njegov mrzli po-zdruv. Beračiti moraš s palico pod roko, da smeš skozi temno vežo, smehljati in priklanjati se gospodu, ko pes s hripavini jezikom liže po licu. Joj!" Cesta je slišala te težke vzdihe in tudi trave ob robu poleg meje. Potem ie še mislila o vsem, kar je doživela v teh urah in približala se je hrastovemu gozdiču. Naposled je stopila vanj. Tam je sedla in se naslonila nu debelo hrastovo deblo, du se je lahko prav lepo razgledala naokoli. Tam daleč za posejanim poljem in valovitimi bregovi onstran so sanjali v toplem vetru borovi gozdovi, skrivnostno temna zavesa zu neizmerne zaklade, zakopane v njih. Martu je z veliko Željo gledala tja, da bi s pogledom prodrla v ta skrivnosten svet in mislila je na brata Marka, ki vse svoje dni dela in sanja pri kmetu Bost. jami o svetu, ki poje in vabi tam nekje za temi gozdovi. Potem ji je plaval pogled po travnikih, kjer so se šmarni križi in mar je tke v soncu smejale in njih veliki cvetovi so se v vetru skrivali med visoko travo, še petje murnov se je prijazno podnio tamu pretakanju 'življenju in potočnice so ob močvirnatih robovih med velikimi peresi kot rumene luči radovedno škilile v svet. ..Oj..." in predramila se je Marta ih se odtrgala od vsega tega bogastva življenja. Kur pozabila je na vse ono doživeto v prej-šnili urah in sedaj ji je vse zopet oživelo, ko je njela tam preko travnika Vrbnikovo hišo. ..Sedaj je pa zopet več sonca 'am in okna zgoraj ne gledajo tuko črno, da je človeku bilo kar strah. O, saj kar pomalem pomež.iku-jejo. — Gospa je dobra, blaga in prekrasen je vrt. Tisti rdeči nageljni in cvetoči grmi ie. njimi je še mrmrala. Pri tem pa se je spomnila svojih jutranjih sanj in radovedna je postala, če imajo tam doli res gugajoče se, mehke stole. Tako je zbirala le svetle misij in vse. kalni spadalo k veselemu razpoloženju, je pomaknila v stran. Se Jerneja je sp:>jila s to gosposko hišo in kar smehljala se je. ko je gospa pravila, da bi se Jernej težko odtrgal od njih in da bilo r.jim hudo in tudi njemu. - Tudi ti se boš tako vrastla Ako se nekega dne odtrgaš, ti bo težko, zelo težko, - se je spomnila Marta gospejinih besed. Na robu gozda se je poslavljala :>d \ rbna-knvine in zdelo se ji je. da jo zopet zelo, zelo vabi. Kur omamljeno je bila Marta kot škr-janec v pomladnem jutru, ki ves pijan leti proti soncu, vse dulje, dalje v bleščave, dokler ves oslepljen ne pude v ozare. Tako je bilo z Marto; kdo lii zameril bolni mladosti! Osamela klop je pozdravila Marto prisrčno in ljubeče., kot zna pozdraviti le dom, ki se zaraste globoko V srce. Še Jerneja je počakala tam in mu povedala, da je bilo nerodno in težko, pa da se ni preveč dobro počutila tum doli. ..Nič si ne delaj težkih misli in ur vsled tega. Prvi koruki so težki, boječi, sčasoma pa se koleno privadi upogibati in potem gre zlahka dalje." Se je šla kot je Jernej svetoval drugi dan in ltotem dve leti hodila, pa se je vedno rada, zelo radu vračala h klopici in k očetu, ki je večkrat posedal tam. Oče je v teb dveh letih precej opešal in roke so se mu tresle, da ni več zmogel težjih del. Življenje mu je presneto obdelalo roke in vso kri izpilo iz njih in vse mej-fO ti/sušilo, da so tli suhi, koščejnl prsti sličili prstom mrtvega človeka, posebno še, ko je imel zvečer v postelji sklenjene v molitvi. Veliko da je moral v vsem svojem življenju prestati, je menila Marta sama pri sebi, ko je gledala to usihajoče življenje. Pa vselej je tu dobri oče sprejel Marto z nasmehom, ko se je vrnila od Vrbnikovih. Precej je oživel takrat, ko je Marta prvič šla tja doli, saj ji je bil vsaj pramen luči vržen v njene mračne dni in v teh dveh letih se mu je še tisti trpeči kot ob ustnicah nekoliko ublažil. Nekoč je želel: da bi v-suj ne bila priklenjena zu vse življenje med ju:-te s .ene. No, Marta je odhajala m laže mu je bilo. V zimskih dneh. ko oče ni hodil na delo, Marta pa ne k Vrbnikovim, sta v izbi skupaj preživljala samotne ure. Takrat sta se raz-govarjala o minulem in vsak po svoje sanjala in pričakovala prihodnjih dni: Marta z mladostno smelostjo y lepih očeh, oče Miht.el z zrelim dognanjem v obrazu. Minule so ure čakanja in zacvela je pomladna roža. Lucija se je pripravljala za svoj dom, ki ga je mislila ustvariti nekje v drugi vasi. Očeta je spočetka malo zadelo, potem po je dobro pomislil in preuduril: ..Naj gre sreče iskat v svoj svet. Bog ji blagoslovi njena pota! Saj smo še trije in dom naš bo še živel." Za Marto je bila to tretja pomlad, odkar jo je gospa Vrbnikova povabila na svoj dom, ko je sed/ela nekega jutra tam na klopici. Du, tretja pomlad, ki je zavida zelo zgodaj med gozdovi pa se približala vasem in odtod že poljem nesla svoj pozdrav. Potem so češnje zacvetele in cvetovi so se usipali V nekaj dneh in mrli. le one divje so se še belile v gori in se tako odkrivale in ponujale dečkom svoj grenak in droben sad, ko bo zorel. Marta je mnogi) te pomladi užila. Hodila je doli dan nn dan. In videla je snegove, ki so se topili ob robu gozdov, potem bele češnje med hišami in nageljne na gredah in jasminov« grme. Tisti pomladni dun je šla zopet opirajoč se na palico, in sonce je toplo sijalo in oblaki so se topili na sinjem nebu. Zlate lase ji je glndil tOpel, mehah veter. Potem se je zapletel z večjo silo v vrhove mladih hrastov in zašu-melo je nad njo. Zatopljena v to trepetanje listov, bi bila Marta skoraj preslišala ropot vozu in udarja-jnnje konjskih kopit, ki je prihajalo po cesti. Kar hitro se je še zadnji čas obrnila nazaj in stopila k strani. Lep. črn voz. podoben kočiji se je ustavil prav blizu nje. Gospod Marjan se je priklanjal kur na vozu in se smebljul. S tem medenim smehom jo je že včeraj dopoldne pozdravil, ko je bila ravno na vrtu in je prišel tja s svojo mamo, gospo Vrbnikovo. Po več letih se je vrnifc iz vejikih mest in Marta je prvič videla tega veselega gospoda Marjana. ..To je pa Martu: prav tuko že privujena tu na nušem domu, kot bi bila naša," je gospa hitela pripovedovati Marjanu. Da ga zelo veseli, da jo je spoznal, se je izrazil in podal roko tudi Marti. Nerodno ji je bilo in je skrivala palico ter začutila v obrazu, da je močno zardela. Murjun in gospa pa sta se. zelo goposko in sladko smejala. (Dalje prihodnjič.' ►GORENJEC« ~ STRAN 3 Delavski obmornik Občni %bor Pokojnin, zavoda" t Ljubljani Umestna resolucija nameieenske skupine« i * , . j >. V nedeljo dopoldne se je v dvoran* delavske zbornice v Ljubljani vršil občni zbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Ker mora razvoj Pokojninskega zavoda zanimati -slehernega nameščenca prinašamo kratko poročilo. Zlasli poudarka vredna pa je resolucija, v .Skupnega zaostanka leta 193". je bilo 189 milijonov, lela 1939. pa 364 milijonov din. Od skupnega zaostanka v znesku 364 milijonov din je odpadlo na Slovenijo 1.89 milijonov ali 51.8%' f.75 ali 48.2% na Dalmacijo. V primeri i letom 1937. se je delež Slovenije na skupnem kateri nameščenci zahtevajo znižanje starostne i zaostanku povečaj, delež Dalmacije pa znižal, meje zavarovanja in službene dobe. V Kranju in na Gorenjskem je že lepo število zavarovancev in zavarovank PZ. kateri se gotovo zanimajo za vprašanja starostnega zavarovanja, S 1. januarjem 1938 je bilo razširjeno pokojninsko zavarivanje na vso državo in Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je dobil nalogo, da organizira novo pokojninske zavode v Belgradu. Zagrebu in Sarajevu. Pokojninsko zavarovanje se je razširilo še na Časnikarje, strojnike in zobne tehnike ter trgovske sotrudnike. Zavarovanci. Krog zavarovancev se stalno širi. Pred tridesetimi leti, ko se je začelo izvajati pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, je bil krog zavarovancev še majhen. V zadnjih desetih letih se je število zavarovancev povečalo za 33.9% in je bilo 1939 leta 9419 zavarovancev. To so staroobvezni zavarovanci v Sloveniji in Dalmaciji. Njih absolutni prirastek stalno raste od leta 1933. dalje ter doseže višek leta 1937. Leta 1938. se je število zavarovancev povečalo za 549. lani za 626. Na koncu leta 1939. je bilo zavarovancev 12.968. Zavarovanje po gospodarskih strokah nain pokaže sledečo zanimivo sliko: V Sloveniji je bila konec leta 1939. najbolj zastopana četrta gospodarska 4 roka (industrija in obrt), ki je s tretjo stroko (rudarstvo in kovinarstvo) zapos-IjevaTa skoro polovico vseh zavarovanih nameščencev v Sloveniji, to je 5444 nameščencev. Koncem Ionskega leta je bilo zavarovanih 9032 moških (72.9%) in 3561 žensk (2?.l). Rnz-merjje med moškimi Sn ženskami je konec lanskega leta ostalo v glavnem enako kakor v prejšnjih letih. Opaža se le neznatno zniževanje odstotka v zadnjih letih. Prispevki. Absolutna in relativna razdelitev predpisa na zavarovalnih prispevkih za leto 1938. in 1939. je razvidna iz naslednjih številk, številke v oklepajih veljajo za leto 1938. Ljubljansko okrožje je prispevalo 16.9 (16.2), mariborsko okrožje 8.2 (7.95). Skupno je Slovenija prispevala 25.1 (24.15). Savska banovina je prispevala 0.044 ali O.lVo (0.0037) ali 0.10/0); primorska banovina 6.27 aH 1890/0 (5.85 ali 18.4%), zetska banovina 1.84 ali 5.5»/0 (i.75 ali 5.5%). Skupno so prispevali 33. 24 (31.8). Naslednji podatki kažejo stanje absolutnega in relativnega zaostanka na zavarovalnih prispevkih v posameznih banovinah po stanju konec 1. I950; Kljub temu pa je zaostanek v Dalmaciji še vedno znatno večji od razmerja, v katerem je predpis prispevkov v Dalmaciji proti skupnemu predpisu na' zavarovalnih prispevkih. Zavodove dajatve. Število oseb, ki prejemajo invalidnine in starostne rente, se je povečalo od 1253 na 1288. Vdovske rente prejema 805 (753), vzgojne prispevke pa 417 (413) oseb, skupno 2510 (2419) oseb. Od leta 1930. do 1939. so narasle rente za 96%. Povračila premij so skupno znašala 1.97 (1.995). Bilančna vsota je presegla pol milijarde dinarjev z vsoto 521.96 (484.16) mili j. din. Resolucija nameščenske skupine. Delegati neineščenske skupine so predlagali resolucijo, ki 'ahteva med drugim naslednje: Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo po splošni razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo, pokojninsko zavarovanje uvedeno tudi zu trgovske pomočnike, zobotehnike in strojnike z izpiti kur je znatna zaslugu vztrajnih prizudevunj uprave ljubljanskega zavodu. Ponovno ugotavlajo, da je zakon o pokojninskem zavarovanju namščencev potreben temeljitih sprememb. Nameščenci predvsem zahtevajo: Da se starostna meja za zavarovance zniža na 60 let, službr.ia doba pa na 55 Bet, zn zavarovanke starostna meja na 55, službena pa pa 30 iet. Temu je treba prilagoditi plačilne razrede in rentno odmero. Vdovi se naj prizna vsaj 60% rente, ki pripada umrlemu zavarovancu. Vdova ima pravico do rente tudi takrat ko se je poročila s preko 30 let starim zavarovancem. Otroška renta se naj podaljša do 21. leta starosti, če otrok študira pa do 24. leta starosti. S sredstvi Pokojninskega zavoda za nameščence je upravljati kar najbolj varčno in jx> zdravih gospodarskih načelih. Predvsem se mora paziti, da upravni stroški ne presegajo 10% I od predpisanih premij. — Zahtevajo, du ministrstvo zu socialno politiko in narodno zdravje čimpreje izda uredbo o ureditvi medsebojnih odnošajev med name-scenskim in rudarskim zavarovanjem za primer onemoglosti, starosti in smrti. leta 1937 leta 1939 din 0/ din ljubljansko okrožje 0-45 — L08 — mariborsko okrožje 0-40 — 0-81 + dravska banovina 0-85 45-3 188 51-8 savska banovina 0-011 0-8 0017 0-5 primorska banovina 0-72 3*1 1.2 33-6 zetska banovina 0-30 15-8 0'52 14-1 Predlogi uprave. Predsednik je nato stavil predloge uprave, po katerih nuj bi se upravnemu odboru nudila večja možnost glede ukrepov, nukupa in rent viranja nepiemičnin. Odbor je tudi predlagal, naj bi se zu brezposelne votiral znesek 160.(00 din, zu vdove in sirote pa znesek 100.000 din. Občni zbor je te predloge sprejel. Posamezno ali skupno zdravljenje Tako med člani delavskega zavarovanja kot v ustali javnosti prevladuje prepričanje, da zdravljenje v rajnih ustanovah delavskega zavarovanju ne more doseči tistih uspehov, kakršni so mogoči v primeru posameznega zdravljenju pri privatnih zdravnikih. Kot dokazi pomanjkljivih Uspehov skupnega zdravljenja v ambulantah raznih delavskih zdravstvenih ustanov se nuvujujo posamezni slučaji, kateri imajo namen prepričati javnost, kako skupno zdravljenje v primeri z individualnim kaže nepobitne dokaze. Tako se zlasti omenja, da pri skupnem zdravljenju izostaja potrebna pozor-nos/t, ki se mora posvetiti bolniku. Ustvarja se površnost, ki je često Škodljiva. Odgovornost zu vsak posamezni slučaj odpade. Z eno besedo: v vprašanju zdravja tisočev ljudi odločuje bi-rokratična organizacija zdravniške službe. In da se ti dokazi še podkrepe, se navajajo dejstva, da pride v teku dobrih dveh ur v ambulantah delavskega zavarovanja povprečno v skupinah pred zdravnika tako veliko število bolnikov dnevno, da zdravnik v teli ambulantah, tudi če bi hotel, ni v stunju da bi vsakemu posameznemu bolniku posvetil vso ono pažnjo, katero posveča zdravnik v privatni praksi v vsakem poedinera slučaju. Čeprav je zdravniška umetnost v zadnjih desetletjih zel«, napredovala, vendur še vedno v zdravljenju posameznih slučajev kaže pomanjkljivosti in nedostatke, še vedno ni uspe-I ' znanosti, du prepreči ne v posameznem primeru, kot v celoti škodljive posledice za ! zdravje poedinca v borbi proti posameznim j boleznim. Med delom zdravniške službe v privatni j praksi in pa v ambulantah delavskega za var 3-| vanja pa obstoja zelo velika razlika v tem, da javnost na vsak posamezni slučaj izraža svojo mnenje. Ako se v privatni pruksi pripeti neuspeli zdravljenja, javnost navadno o tem ničesar ne ve. Ce pa se v ustanovah delavskega zavarovanja dogodi neuspeh, 'akrat pa vsi oni. ki niso vedno prijateljsko razpoloženi nu-1 > iii u i ustanovam delavskega zavarovanja, kažejo na te slučaje, kot na pravita, s kaierimi se želi in skuša dokazati, da so te ustanove brez vsake vrednosti. Ako v 2000 slučajih 1999 primerov uspe. zu to nihče ne ve. Vsakdo razum«', da tako mora biti. Ce pa v -000 slučajih sumo eden pokaže pomanjkanje in nedostatek potrebne previdnosti pri zdravljenju v ustanovah delavskega zavarovanja, je javnost o tem slučaju takoj opozorjena in pojmuje ta slučaj kot splošno pravilo, da je zdravljenje v ustanovah delavskega zavarovanja brez vsake vrednosti in pozornosti. V resnici pa v ustanovah delavskega zuva-rovunja često vršijo službo ravno isti zdravniki ki opravljajo zdravljenje na klinikah in v privatnih bolnišnicah. V resnici obstoja razlika med zdravljenjem v umbuluntuh in med zdravljenjem v privatni pruksi. Ta razlika pa se izraža v subjektivnem prepričanju bolnega članu in je torej psihološkega znučuja. Dogajajo se namreč slučaji, du isti zdravnik pred piše isto zdravilo istemti bolniku i ustanovi delavskega zavarovanja, katerega mu predpiše v privatni praksi. Bolnik pa je prepričan, da zdravilo delavskega zavarovanja nič ni vredno in ga često hiti ne uporabi. Če pa sam za svoj denar kupi zdravilo v lekarni, ga sprejme s prepričanjem, da mu bo pomagalo, da ga bo ozdravilo. Dogode se pa slučaji, da isto zdravilo, katerega je bolnik dobil predpisanega v privatni praksi, pri istem bolniku uspešno deluje, če pa ga je bolnik dobil na okrožnem uradu, nima nobenega učinka. To je vzrok de-lovunja tistega podzavestnega prepsičanja, ki se izraža kot učinek sugestije. Ravno v tem osebnem, subjektivnem prepričanju obstoja prednost poedinega zdravljenja v primeri s skupnim zdravljenjem. Nedostatki niso vedno samo izraz stvarnega materialnega odnosa, ampak izrazito duševnega razpoloženja posameznega bolnika. ' . . Obstoja pa še neka prednost zdravljenja v ustanovah delavskega zavarovanja pred zdravljenjem v privatni praksi. Ne smemo pozabiti, da so tudi zdravniki ljudje, ki imajo svoje osebne interese. Zdravniku delavskega zavaro- vanja je iz čisto podzavestnega razloga'ni tem, da bolnik čim preje ozdravi, da ne obremenjuje ustanovo in njega samega. In pri istem načinu zdravljenja je ediho ta' razlika, da ima zdravnik v privatni praksi toliko časa na razpolago, da lahko bolnika prav mnogo izprašu-je, to se pravi več kot je pa to slučaj in možnost v ustanovah delavskega zavarovanja, kjer se zdravljenje opravlja v skupinah. Nekatera države so n. pr, uvedle socializi-rano zdravniško prakso, pa tudi zdravniku zagotovile in oskrbelo pogoje za nemoten obstanek in delo. Na ta način se je prešlo od individualne privatne prakse na socialno zahtevo družbe, da na sebe prevzame skrb za zdravje poedinca. Toda ta socializirana zdravnikova služba je kazala iste pomanjkljivosti duševnega razpoloženja, katere smo že omenili. Seveda pa more v resnici ustvarjanje zavesti o i pravicah in dolžnostih tako posameznika kot j zdravnika sčasoma odstraniti nedostatke v raz-I voju tako važne ustanove v življenju naroda, kateri je pripravljen na nove oblike in spre-l membe. IffilRSiE NOVICI Jesenski velesefem v Ljubljani Ker je vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani spet našo velesejmsko prireditev in sicer od 31. avgusta do 9. septembra, na kar opozarjamo javnost in zlusti prijavljeni" ruzstavljalce pomladanskega velešejmn, ki j je moral biti odložen. KRANJ j Protituberkulozni dispanzer v Kranju: Ordi-I nacije v dispanzerju se radi počitnic ne vrše ! od 21. julija do vštetega 10. avgusta. Nujni j slučaji in bolniki, ki prejemajo pneumotoraks; i naj se v tem času oglase na Golniku in sicer I vsako sredo ali soboto dopoldne. I Osebne vesti. Na davčni upravi so se med ! uredništvom izvršile sledeče spremembe: Bla-I gajnik davčne uprave g. Lojze Stolar je bil premeščen v Črnomelj za šefa davčne uprave. Služboval je dolgo vrsto let v Kranju in je bil tako med svojimi tovariši kot pri strankah, ka-| tere v, Imele z njim opravka, zelo priljubljen. I Na novem službenem mestu v Beli Krajini mu I želimo obilo upehov z željo naj se še kdaj j spomni na Kranj in Gorenjsko. Na njegovo mesto je priKel g. Rožaj Janko višji davčni kontrolor, ki je dosedaj služboval v Brežicah-j Iz Kranja k davčni upravi v Celje je bil' prestavljen davčni pripravnik g. Kocmiir Alojzij. Pri davčni upravi v Kranju je bila nastavljena gdč. Lokovšek Jerica kot začetni davčni eksekutor. Kdor zida hišo mu . zasteklim hišo po konkurenčnih cenah. — Pri plačilu šip v naprej še po stari ceni F. Iilebš »J?!^ Kranj Nesreča. Te dni se je peljula z vozom ga. Maricu Gorjančevn, ki je nameravala k žagi na Kokrico. Na vozu so se peljali tudi otroci, še v Kranju pred Zupančičevo vilo poleg So-kcilskega telovadišča pa se je zlomila ojnica pri v;>zu. Gospa je nameravala voz odpeljati h kovaču v popravilo, toda konja je motilo, ker mu je nagajala zlomljena ojnica in se je -plašil. Voz se je prevrnil, z njim vred pa gospa Gorjančeva in otroci. Med tem ko se ni otrokom pripetilo n;č hudega, pa sj je gospa zlomila nogo v členku. Gospe Gorjančevi želimo, da čimpreje okreva. Neurje. V torek popoldne se je nebo naen-krut stemnilo, od juga so se pričeli poditi črni oblaki in grozila je huda nevihta. Med silnim vetrom je nekaj časa padal dež, toče pa k sreči ni bilo. Tema je bilb kot v mraku in silen veter je lipogibal drevje. Na živinskem trgu je vihar odlomil vrhova dvema kostanjema. 1 reloniif ju je kar čez sredo. Stavbno gibanje. V Bleivveisovi ulici se je poleg De]to!ijeve hi5e nahajale, pritlična hišica, ki je služila za hlev in shrambi". Bila je ! »#■« 1,1 »•«**» I*-b"'tek pa lep šivalni stroj. Ze ta dva dobitka pričata, da bo vredno na dan tombole priti v Naklo in preizkusiti svojo srečo. Toliko za danes, ostalo bomo še pravočasno objavili1. Pomnite le to, da II. avgusta v Naklo gremo. KOVOR Tombola Prosvetnega društva Kovor, ki je bila prijavljena za 21. julija, je preložena na 28. jul. ob 3. uri. Igralo se bo na prostoru poleg društvenega doma. Glavni dobitki so: Kuhinjska oprava, 6 moških in ženskih koles, zaboj sladkorja, vreča moke, ura, čevlji in še nad 200 manjših dobitkov. Tablice se prodajajo po 3.— din. Čisti dobiček je namenjen zu dograditev Prosvetnega domu. Prijatelji in znanci, pridite, du nam s tem pomagate povzdigniti naš dim, da bo segal kvišku in vabil ljudstvo k pouku in zabavi. V slučaju slabega vremena se vrši tombola 4. avgusta 1940. Za jedačo in pijačo dobro preskrbi ji" no! Vsi iskreno vabljeni, da se napotite srečni domov. Odbor. Pwiuiujnio »PUTNIKA« I V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden te podaite na pot, pridite na brezplačen posvet k »PUTNIKU« STRAN i »GORENJEC« ŠKOFJA LOKA ■Skrčenje delovnega easa V soboto dne 6. julija je „Škofjeloška predilnica" razglasila vsemu delavstvu, da je priuio-rana vsled neredne in nesigurne dobave surovin skrčiti dHovni čas od 8 na 6 ur dnevno in to počenši s ponedeljkom dne 22. t. m. Delavstvo se zavede, da je tovarna res v precejšnjih zadregah glede dobave surovin. Zaveda se tudi, da ja ta odlok tovarne popolnoma na mestu. Bolje je, da se dela vsaj nekaj kot pa v doglednem času nič. Vendar je delavstvo s tem odlokom silno prizadeto. Današnja dru-ginja je delavcu že sedaj komaj dopuščala živeti. Se veliko težje bo sedaj, ko bo zaslužka toliko manj. Upamo, da bo to skrajšanje delovnega časa omejeno na čim krajšo d >bo. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu sporočam, da zopet izvršujem vsa pleskarska in soboslikar-ska dela in se za naročila najtopleje priporočam. Krofi Karol soboslikar in pleskar KRANJ, Puharjeva ul. Raspis Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju razpisuje mesto drž. cestarja — stalnega delavca na progi drž. ceste št. 2 med km 680 — 683.5 s sedežem na Jesenicah ali llrušici z mesečno plačo 541.44 din in dodatkom zu stanovanje v iznosu 90.24. din. Prošnje opremljene s potrebnimi prilogami se morajo vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do 24. julija 1940. Upoštevali se bodo le oni prosilci kateri so odslužili kaderski rok in kateri niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka. Sresko načelstvo v Kranju dne 17. julija 1940. ==- O. F. O. ==£-K R A JV J Lakho-atletske okrožne tekme ZFO v Kranju. Na letnem telovadišču kranjskega FO ua llanini je bilo v nedeljo dopoldne zelo živahno. Člani in mladci kranjskega, tržiškega in škofjeloškega okrožja so se zbrali k okrožnemu tekmovanju v disciplinah lahke atletike. Poleg odsekov iz navedenih okrožij so se tekem udeležili še tekmovalci nekaterih drugih odsekov iz Gorenjske, Ljubljane in ljubljanski" okolice, tako da je bilo za močno konkurenco dovolj poskrbljeno. Lahka atletika je na deželi še v povojih. Če izvzamemo par centrov kot Ljubljana, Maribor in Jesenice, moramo ugotoviti, da smo V tej panogi še premalo dosegli. Pri uas prvenstveno prednjači nogomet, pri telovadnih društvih pa orodoa telovadba. Lahki atletiki se še ni odprl tisti razvoj, kot ga vidimo v drugih državah. To panogo športnega udejstvo-vanja smo vedno preveč zanemarjali. Gojila se je le po potrebi, za priložnostne nastope, meetinge in podobno. Sistematične, trajne in dosledne vzgoje v lahki atletiki pri uas ne poznamo. Tudi v Kranju je športne mladine dovolj, toda za lahko atletiko pravih reprezen-tantov z dobrimi uspehi ni bilo nikdar. Nedeljske tekme so pokazale, da je tudi lahka atletika zelo lepa športna panoga, katero naj nedeljski tekmovalci gojijo še naprej do dosege še boljših rezultatov. Lahka atletiku v slovenskem športu se bo dula močno poživiti in dvigniti, če se bo pritegnilo k delu vse skrite talente in moči iz po-dež.eljskih vrst in odsekov, kajti samo mesta dajejo premalo naraščaja za to panogo, ki potrebuje ne samo dobrih posameznikov kot pri orodni telovadbi, ampak dobrih vrst. Zato bo nedeljsko tekmovanje naših fantov atletske tekme, čim pogosteje, privabiti vso mladino, ki stremi za športnim udejstvova-njem. Treba bo 'udi podeželskim lahko atletom poskrbeti za učitelje iu trenerje, poskrbeti za stalno, sistematično vzgojo. Treba bo novih primernih telovadišč in športnih naprav, bele ko bo ua ta način pritegnjena VSa podeželska mladina k športu, ko bo iz vse te mladine res izšla elita novega naraščaja, bomo imeli dovolj športnikov lahko-atletov, ki naj se potem v družbi najboljših in pod nadzorstvom dobrih učiteljev izvežbajo za nastope tudi na mednarodnih prireditvah. Zato bo nedeljsko tekmovanje naših fantov v tem oziru znaten korak naprej, zlasti še, ker je bilo na startu tudi več starejših priznanih lahko-atletov, katerih nastop je gotovo bodrilno in vzgojno vplival na mlajše člane, oziroma tekmovalce. \ naslednjem nekaj rezultatov : Tek na 100 m, mOadci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 12.8; 2. Poštajnar Janez Išk. Loku) 13.1: 3. Mežek Mirko (Tržič) in Skele Janez 13.0. Člani: t. Klinar Janez (Kor. Bela) 2. Lavren-čič Slavko (Primskovo) in Oblak Ludvik (Tržič) oba 12.2. Skok v višino, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) in Poštajnar Marjan (Sk. Loku) 153; 3. i Rant Pavle (Št. Vid n. Lj.) 148. Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 165; 2. Jeglič France (Št. Peter, Lj.) in Mavsar Darko (Kranj) I 100 cm. ! Tek na 1000 m, mladci: 1. Sedej (L., Šiška) j 3:01.3: 2. Malec Stune (Kranj) 3:01.9; 3. Melile j Ivan (Tržič) 3:14. Met krogle, mladci: Ramovš Marjan (Kranj) j 12.29 m; 2. Oblak Ludvik (Tržič) 11.65 m; 3. Poštajnar Janez (šk. Loka) 11.14 m. Člani: 1. Jeglič Franc (Lj.. Sv. Peter) 13.22 i m: 2. Klinar Janez (Kor. Belu) 12.95 m: 3. Mav-I snr Darko (Kranj) 12.58 m: 4. Gogala Miro (Kranj) 11.03 m. Tek na 1500 m: i. Proj Ivan (Šmartno) 4:36; 2. Erce Fran (Vodico) 4:31. Skok v daljavo, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 568 cm: 2. Poštajnar Janez (Sk. Loka) 562 cm: Štele (Št. Vid u. Lj.) 515 cm. Člani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 620 cm; 2. Strupi Janez (Kranj) 600 cm; 3. Oblak Anton (Tržič) 565 cm. Met kopja, člani: 1. Mavsar Darko (Kranj) ' 58.15; 2. Klinar Janez (Kor. Bela) 43.25; 3. Oblak Anton (Tržič) 37.80. Met diska, mladci: 1. Erman Franc (Št. Vid n. Lj.) 37.20: 2. Poštajnar Marjan (Šk. Loka) 30.70; 3. Smole (Dravije) 28.90. Člani: i. Jeglič France (L., Št. Peter) 36.43; 2. Mavsar Darko (Kranj) 34.31: 3. K!ln2r Janez (Kor. Bela) 33. Tek na 800: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 2.18; 2. Žele Franc (Lj., Šiška) 2:18.4: 3. Fras Marjan (Kranj) 2:21. Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 11.30: 2. Poštajnar Marjan (šk. Loka) 10.85; 3. Smole (Dravlje) 10.50. Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 11.42 2. Klinar Janez (Kor. Bela) 11.23: 3. Mavsar Darko (Kranj) 10.26. Izven sporeda je tekel član FO v Trbovljah Knez Ludvik za trening 10.000 m, in s'cer po cesti, ker na tekaliču ne bi mogel teči. Tekel ie 38.35. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št- 5. (v hiši g. Šipica) Kolesa nova ali rabljena kupite po neverjetno nizkih cenah samo pri tvrdki Julij Zevnik, Stražišče, Abiturientka realne gimnazije, odlrčnakinja instruira vse predmete. Naslov v upravi ..Gorenjca". Posestvo za 5 glav živine rediti, tudi samo zemljišče brez poslopij kupim. Kdor proda naj sporoči ceno z natančnim opisom upravi ..Gorenjca". Lepa soba prazna ali opremljena s posebnim vhodom se odda takoj. Poizve se Jenkova 35. Mtatilnico s tresenjem in reto malo rabljeno ugodno proda Novak Lov ro. Pivka 6. Odda se stanovanje soba in kuhinja v I. nadstropju s 1. avgustom. Glavni trg št. 17. Več stavbnih parcel 200 m od farne cerkve v Kranju se proda. Poizve se v upravi. Stanovanje enosobno takoj oddam, Klane 37. Cviček pravi dolenjeki, dobite pri Centralni vinarnl v Ljubljani, Fraukopanska nlica 11. Kolesa pc Jtarcent kupite v irj. Omejclvan KRANJ - Tavčarjeva 9 Na vrhu Ru2envenskega klanca Klavir rabijen, v dobrem stanju ugodno pro dam. Poizve se v restavraciji „Semen". Šivalne stroje nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini Omejc Ivan - Kranj Tavčarjeva ulica St. 9 Sprejema tudi popravila! II VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA 1 PA" KRANJ - Layerjeva ul. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetni' ike izdelke iz-vriuje točno in solidno K.TONEJC Kranj Elektrovarjene štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokovni Izdelavi i R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Joža Herfort: 11 SIN ČRNIH GORA Marko in Alma sta ostala pod steno. Kot je bilo meri lučjo in senco v črnikasti steni, tako je bilo ostro nasprotje med krepkim sinom gora in nežnim dekletom, ki je zrastlo *redi mesta. Njeni polti se ni smejalo sonce in roki nista bili vajeni trdega' dela, skoro prosojni sta bili. Marko se je ozrl v steno za F redom, gledal, iskal, toda le zdaj pa zdaj je zapel cepin, ki se je zadel ob steno, plezalec pa mu je že izginil izpred oči. Prav kot mu je bilo hudo prvič, tako mu je tudi sedaj srce zatrepetalo za te lepe otroke gora, za orle. Kako mu je bilo žal orlica že tedaj, ko ga je videl v gnezdu z daljnogledom in sam. prosti sin gora ga je obsodil v sužnosi. Lice mu je postalo otožno, na čelo mu je legla senca. Tiho mu je dejala Alma, kot bi se ga bala zdramiti iz te otožnosti: „Marko, na kaj mislite? Zakaj ste otožni, da riračni?" ,.Alma. mračen sem, bojim se. Vse mi je zoprno in če bi ne bilo vas, bi že zdavnaj zdivjal, preklinjaje ljudi, ki uničujejo naše prelepe gore, one, ki jih je 6am vrag prinesel v te previdne Črne gore. In jaz sam, ss«i sem izdal moje orle. Jaz sem jim hotel ukradrmladiča, toda Bog sam me je s svojo roko odvrnil, da nisem skrunil te-gn svetega kraja!" Divje je gorel ob teh besedah. Prsi so se mu burno dvigale, kri je divje plala po mladem telesu. Alma se je plašno umaknila /.a korak. * Fred je odložil ob jezeru puško in daljnogled, pogledal še na uro in se nameril na najtežji kos poti. Znoj en in zmučen je prišel do previsa, splazil se do roba. Pred njim je zazijala globina. Ko se je sklonil še nižje, je bil tik nad gnezdom. Mladič, en sam je bil. je presunljivo zaklical, ko je začutil nevarnost. Kred je oprezno stegnil roko, toda jo sunkoma umaknil, ko mu je zasičala tik ob glavi orličina perot. Silovit i naglica je nesla ponosno ptico po zraku. Kred se je bled pritisnil oh steno in čakal — napada' Orlica je zaklikala. kot bi hotela povedati otru-čtču, da je v nevarnosti. Morda ga je bodrila, morda je klicala samca. Za hip se je umaknila, je izginila. Fred je iztegnil roko, toda mladiča m dosegel. Ves čas je mladič klical, jokal bi dejal. Grozotno s(o odmevali obupni klici otroka, ki je obupno klical mamico. Zrak nad skalami je bil razgret, da je potrepetavala soparica. V vrheh sc je lovil veter, gor«ki molk pa so rezali ostri klici orlovskega otroka. Vsi napori, da bi dosegel mladiča, so bili jalovi, le čezdalje huje je kričal. ..Brez zanke na palici ga ne bom dobil." To je bil zaključek Fredovih razmišljanj. V potrditev teh misli se je pokazal na obzorju orlovski par in se presenetljivo naglo bližal gnezdu. Fred je že plezal proti jezeru. Orlovska druščina in bližina mu ni bila naj prijetnejša, puška pa je počivala ob jezeru. Tako si je mislil in tolmačil Fred vedenje orlovskih staršev. Slab poznavalec prirode je bil. Ni vedel, da so orli plašnejši kot negodni^ mladič, da so le plašno plavali okoli gnezda, še tedaj, ko je bil on že pri jezeru in kasno je samica sedlu na gnezdo. Še enkrat je čul krik mladiča, ko je dospel do jezera, ves poten in uspehan, je videl v zraku orla, orlica pa je sedela ob gnezdu in varovala mladiča. Hipoma se je nečesa domislil, zgrabil za (Hiško, se naslonil na skalo in pomeril — orlico. „Če ne ubijem orlice, mladiča sploh ne dobim!" mu je nekaj dejalo. Sam vrag mu je vcepil to misel, tako je kasneje dejal Marko. Ozek, tenek pok je presekal gorsko tišino, ki jo je motilo samo enakomerno padanje vode. Orlica je odskočila z. gnezda in zaplavala v zrak. tik nje pa se je od robi 1 kos skale in rahel oblak prahu se je potegnil nad gnezdom. ,.Vrag, zgrešil sem te!" Zaklep na puški je zaropotal, drugi naboj je skočil v cev. Orlica je zaplavala nižje in že je krogla v drugo zasičala po zraku. Odmev se je lavaje lovil po čereh. Ko je zamrl z zateglim aah, v dolu, je zaplavalo iz orličinega krila pero, ki ga je odbila krogla, ptič sam pa je zaplaval za skale in se naglo spuščal v globel. Krogla mu je oprasnila kost in posnela, ter mu odbila pero. Pekoča bolečina se je zarezala orlici v telo. ko pa je v nemi bolečini zavila na skalni stolp in se je pričela spuščati navzdol, se ji je krilo povesilo, kost, ki jo je krogla oprasnila, se je zalomila in orlica-mati je kot kamen padala poševno navzdol, le ko je hotela zakrmariti z zdravo perot jo jo je dvakrat, trikrat v velikem loku zavrlelo. končno je padla med skale in negibno obležala. * ..Alma. pojdiva, je sunkovito dejal Marko, večer bo in Fred se bo vrnil itak preko sedla, pojdiva. da ne bo preje pri šotoru kot midva. Vzpon je že davno premagal in orlica je že dobil, če ga je." Zadnje besede je povdarii s trpko osornostjo tako, ida ga je Alma začudeno pogledala. ..Sicer bomo pa videli!" Prav v tem hipu je visoko gori v skalah zaleglo počilo in odmev se je tavaje lovil po sosednjih stenah. Marko se je sunkoma obrnil v smer strela in pogledal orla, ki je plaval in krožil nad stolpastimi skalami nad dolnjo steno. V tem je počilo v drugo in orlu se je zavrtelo iz peroti pero in se počasi vrtinčilo nizdol. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranjt