Posamezna številka 6 vinarjev. , T ŠI8V. 180. Izve» Ljubljane 8 vin. y Ljubljani, V Č«, 8. avgilSla 1912. Leto XL. 35 Velja po pošti: s Za celo leto naprej . K 26-— za pol leta „ , ,, 13'-za Četrt leta „ . „ 6'SO za en meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . E 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ G-— za en msseo „ . „ 2*— V opravi prejeman mesečno K 1-70 A 11 S " , »A , . 'Ma Inseratt: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ z t trikrat......10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, Izvzemši nedelje ia praznike, ob 5. uri popoldne. ttJT Vredniitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P ollttčen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "ta Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona Št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Minisier Trnka oo Bledo in na ' Završici. B 1 o d , 7. avgusta. Včeraj je dospel sem deželni glavar glavar dr. Šusteršič, da pozdravi ekscelcnco ministra Trnka v imenu kranjske dežele. Minister Trnka je dal tem povodom dinč v Parkhotelu (Mall-ner), katerega so se udeležili deželni poslanec P i b e r, župnik duhovni svetnik Oblak, župan Rus, vladni svetnik dr. Primožič, okrajni glavar Ž u p n e k , načelnik zdravišča major St u h 1 y in ministrov tajnik dr. S t a-r i n. Vrsto uapitnic je otvoril minister Trnka, ki je v izbranih besedah napil deželnemu glavarju dr. Šusteršiču, pod kojega vodstvom dežela tako krasno napreduje. Deželni glavar dr. Šusteršič se Je zahvalil in napil eksc. g. ministru, poudarjajoč njegove velike zasluge za deželo. Radujemo se, je rekel, da Vaša ekscelenca radi prihajate v našo deželo. To je jasen dokaz, da ljubite to deželo .in zato smo Vam iz srča hvaležni. S prisrčnimi Živio-klici navzočih je bila sprejeta ta napitnica. Vladni svetnik dr. Primožič je napil odsotnemu ministru Dlugoszu, kojemu se je bil Bled ob kratkem bivanju tako izredno priljubil. Na pred-' log gospoda vladnega svetnika se mu je odposlal brzojaven pozdrav. Poslanec P i b e r jc napil v imenu okraja g. ministru T r n k i, ki si je ob svojem bivanju tukaj pridobil iskrene simpatije vsega prebivalstva. Pri obedu je ves čas vladalo zelo animirano razpoloženje, kar je pripisovati v prvi vrsti izredni ljubeznjivosti in priljudnosti g. ministra. Postrežba hotelirja g. D o 1 n i č a r j a je bila v vsakem pogledu prvovrstna. Z a v r š n i c a , 7. avgusta. Po obedu je sledil gosp. minister s svojo gospo in gospodi spremstva povabilu deželnega glavarja dr. š u s t e r-šiča na Završnico, da si ogle- d a d e I a p r v c k r a n j s k e d e ž c 1 n c elektrarne. Ob pol 4. uri popoldne sc je pripeljal visoki gost s svojo soprogo, spremljan od gospoda deželnega glavarja z avtomobilom v Žirovnico. V spremstvu so bili nadalje: vladni svetnik dr. Primožič s hčerko, deželni poslanec č. g. Piber, ministrov tajnik dr. Korubski in privatno okrajni glavar radovljiški g. Župnek. Vsa brezniška občina je bila v zastavah, iz topičev so doneli visokim gostom v pozdrav streli in vse prebivalstvo se je zbralo in navdušeno po^ zdravljalo ministra in njegovo soprogo. Sprejem se jc vršil pri slavoloku tik žirovniške cerkve, na kraju, kjer bo pozneje napeljava cevi križala cesto. Pri sprejemu so bili navzoči: č. g. profesor Svetina, č. g. župnik Lavrič, brez-niški župan g. Finžgar s celim občinskim odborom in pri gradbi uposlcni inženirji. Udeležili so se sprejema tudi domači ognjegasci in šolska mladina pod vodstvom g. nadučitelja ter rano-gobrojno občinstvo. Po kratkem češkem pozdravnem govoru inženirja Serneca v imenu uslužbencev pri gradnji deželne elektrarne in slovenskem župana, za domačo občino, zadoneli so viharni »Zi-vio«-klici ekscelenci v pozdrav. Gospo ekscelenco je pozdravila deklica in ji podarila šopek planink. Minister se Je zahvalil v češkem jeziku za prekrasen sprejem ter si takoj nato dal razkazati načrte, po katerih se ima vsa zgradba izvršiti. Nato so si visoki gostje ogledali stavbo in sicer nc samo predor, ampak tudi prostor tik Save, kjer se žc pripravlja gradba centrale. Ekscelenca se je živo zanimal za vse tehnične detaile in se opetovano pohvalno izrekel o projektu i n o delu, ki je že izvršeno. Po dokončanem ogledu stavbe, ki je trajal približno dve uri, je povabil g. deželni glavar Njega ekscelenco in prisotno spremstvo na južino v gostilno g. K u n a v e r j a (pri »Kuntu«). Tam se je g. deželni glavar zahvalil Njega ekscelenci za njegovo laskavo sodbo o stavbi, ki jo je izrekel že pi'i ogledu in posebno naglašal, da ga to tembolj veseli, ker velja Njegova ekscelenca za i z b o r n e g a tehničnega s t r o -k o v n j a k a. V svojem češkem odgovoru se je minister predvsem zahvalil deželnemu glavarju za njegovo prijazno povabilo, si zgradbo deželne elektrarne oglodati ter ponovil v laskavih besedah svojo pohvalo o načrtih in o gradbi ter naglašal tehnično dovršenost vsega dela. Govoreč o smotrni akciji deželnega odbora za izkoriščanje vodnih sil kranjske dežele je povdar-jal, da imajo danes le narodi, ki se gospodarsko osamosvojilo, možnost obstoja in da je prepričan, da se bo to Slovencem, ki sc morajo težko boriti za svoj obstoj, potom te akcije posrečilo. Veseli ga, da slovenska dežela zavzema v tem oziru vodilno mesto in služI za vzgled vssm drugim avstrijskim kronovinam. Prepričan je, da uspeh m: bo izostal. Najsrčnejše častita kranjski deželi da ima tako žilavega deželnega glavarja. Minister je tudi obljubil, da bo vselej z zanimanjem zasledoval akcijo kranjske dežele in jo po svojih močeh podpiral, za kar se mu jc deželni glavar iskreno zahvalil. Ob osmi uri zvečer so sc visoki gostje vrnili na Bled. Omenimo še, da se je minister živo zanimal za slovenske narodne pesmi, ki jih je pod vodstvom organista gosp. Šarca vaški pevski zbor zapel. Lastnik gostilne pri »Kuntu« gosp. Kunaver se je trudil vsem željam zadostiti, kar se mu jc tudi popolnoma posrečilo. Pohvala ministra Trnka jc tem večjega pomena, ker jc dr. Trnka najod-ličnejši strokovnjak in je tedaj njegova tentnejša. na polju tehnike sodba najkompe- JtrfiHovi." (Dopis iz Istre.) Zadnja leta se jc pričelo v Istri gibanje, ki stremi za tem, da v duhu pokojnega škofa Dobrile organizira hr-: vatsko ljudstvo in mu s tem ustvari ; podlago za boljši napredek. Na čelu te-; mu gibanju je seveda katoliška du- LIS TEK. SirensKo kri. Bretonska povest. A. le Braz. (Dalje.) »Tako,« je rekla Marie-Ange, ko sva sred polja prišla do križišča, »sedaj idi-to naravnost naprej in ne morete izgre-šiti. Moj dom je tu doli na zapadu. Saj ostanete še par dni tukaj, tedaj me enkrat tam obiščite! Kraj se imenuje Ca-doran. Najstarejša naselbina je na otoku, zibel rodu Morvac'h, ki ima sam trideset rodbin. Moj mož bo gotovo doma, da vas sprejme, in če vas bo veselilo, vas popelje enkrat na skalo Kčlern, kjer spi, kakor pravijo, praoče našega plemena, »Morvac'h Trdoglavec«, ki je bil nekoč kralj morja, smrtni sen.« Napol resno, napol šaljivo je bila izgovorila zadnje besede in nato sva se poslovila. Več kakor enkrat sem se obr-nil in gledal za njo, kako je hitela na »zapad«, proti tistemu Cadoranu, ki sem S1 njegovo ime neprestano mehanično ponavljal, kakor bi bil v teh treh pol-nozvenečih zlogih sam ne vem kak dih čarobnosti, skrivnosti. Ko je bila končno izginila lepa otočanka izpred mojih oči, nemara zavoljo zlobe strmine na poti, se mi je zdelo, kakor da je izginilo z njenim čistim obrazom, obdanim s kakor jantar svetlimi lasmi, nekaj žareče svetlobe lepega dneva-- Tedaj je zadonel za nama piskajoč glas: »Ali hočete jirisesti, gospod? Prostora je dovolj in potem pridete vsaj obenem s svojo popotno torbo, kamor ste namenjeni.« Stara, majhna ženska je bila, ki me jc tako poklicala. Njena, glava s še skoraj mladostnim obrazom je tičala v tesni črni kapuci, izpod katere so kukali padajoč na črno ruto osiveli šopi las, ki so bili podobni nepočesanemu predi-vu. Sedela ali pravzaprav čepela je v majčkenem vozu, ki ga je vlekel majhen konj. Z roko mi je pokazala prazen prostorček zraven sebe na klopi, za katero se jc kopičil hrib zavitkov, med katerimi sem spoznal tudi svojo popotno torbo, skromno prtljago raziskovalca legend in pesmi. Uviclel sem, da bi bil starico ranil, če bi bil odbil njeno prijazno ponudbo, in tako sem se stilni! kakor je šlo, na prostorček ob njeni strani. Stisnila je iz grla glas, ki je spominjal na žvižganje hudournikov. Ouessantski poni je nato stresel svoja obraščena ušesa in odpeljali smo se v diru naprej. Belkasto rumene jate škr-jancev so nas spremljale, ki so se dvigale v naši bližini iz razorov in potem se razletale nad najinima glavama v mirnem zraku. Starka se je med tem predstavila kot »potovka« na otoku. »Nola Glaquin mi je ime, če smem, gospod! Če ob dnevih, ko prihajajo par-niki, piha veter proti Stifu, tedaj naglo vprežem Minourica in se peljem doli. Da, da, že marsikatero vožnjo sva napravila mala žival in jaz! — Voziček — Min i ou, stari zabavljač, ga je krstil »poštni omnibus« — res ni prav velik, toda menim, da se človek nc pelje ravno slabo na njem, kaj ne?« »Moj Bog, ne! Vsaj če si pozabil, da se je zibal kakor barka brez krmila na škripajočih oseh semintje. »Povejte mi, kdo je pravzaprav ta Marie-Ange?« sem izkušal izvedeti brez vsakega drugega uvoda od starke. »Ha, lia,« je odgovorila in se zasme-jala na. ves glas, da so sc šc bolj videle gube na obrazu in zareze krog oči, »na to vprašanje sem bila že pripravljena. Prej, ko sem vaju videla skupaj korakati pred seboj, in poslavljati se na križišču, sem si takoj mislila: »Aho, zopet nekdo, ki ga je očarala Marie-Angina ljubkost!« O kaj, ne zagovarjajte se! Tako je, glejte, vsa srca letijo k njej kakor čebele k bezgovem grmu. Blagoslov je nad to žensko. Mi vsi na otoku jo naravnost obožujemo.--Prejšnje poletje je hotel neki slikar naslikati njeno podobo, da bi jo pokazal ljudem v Parizu; toda ni pustila. Ona jc ravno-tako skromna kakor ljubezniva. In pridna je! Če bi vedeli, kako veselo življenje živita ona in njen mož tu doli na Divjem vrhu v svoji hiši Cadoran! Ona je poročila Jcana Morvac'ha, potomca Morvac'ha Kelernskega, ponosnega fanta, »državno izprašanega pilota in ribiča po poklicu.« Tu je Nola Glaquin prekinila in se prekrižala. Slišal sem, kako je ob tem mrmrala med zobmi: »Bog ga varuj, vrlepa moža!« Po kratkem premolku je zopet začela s svojim navadnim glasom: »Oh svečnici se jima je rodilo dete, pravi angel, lepo kakor majski dan. In to je vse, dragi gospod. Marie-Angina zgodba jc povest srečne ženske, in take zgod- hovščina, ki jc, kakor povsod, tudi tU« kaj, pripravljena žrtvovati čas in, denar za blagostanje svojega ljudstva. Veliko število gospodarskih in denarnih zadrug je že razplctenili v Istri — večinoma delo duhovščine — ki sc rešile in rešujejo ljudstvo narodnih in tujih pijavk. Začela pa so sc — predvsem v ško-fiji dr. Mahniča — ustanavljati razna niladeniška društva, ki hočejo izobraziti mladino in ustvariti iz nje dobre Hrvate in trezne ljudi. To jc težavno, a apostolsko delo, ki si ga jc duhovščina postavila kot cilj< Vsak, kdor res ljubi hrvatski rod v zapuščeni Istri, mol'al bi z veseljem pozdravljati to težavno delo, da se da ljudstvu to, kar bi mu že morala tudi šola, ki pa je v Istri zelo zanemarjena Ta pokret pa je vznemiril »velike duhove« tam v prodani Reki. Ti ljudje so naenkrat zapazili, da lezejo po za puščenih istrskih selih »strahovi«, črni strahovi po »kranjskem« vzorcu. V »R. Novem Listu« so sc spravili, da te »strahove« prepodijo. Začeli so gonjo po istem vzorcu, ki je lasten vesoljnemu liberalizmu) »Psuj, laži, nekaj ho ostalo; da le dosežeš namen!« Na čelo se jc postavil imenovani list, ki smatra sedaj za največjo svojo nalogo napadati in blatiti kat duhovščino in nji udano verno ljudstvo. Kaj za to, da zginejo na Reki ir, Hrv. Primorju hrvatska tla, na katera stopa oholi Madžar, to ni nič! Nič za to, da se šopiri vodno bolj na valovih slovanske Adrije madžarska trgovska mornarica! To ni nobena nevarnost'-Največja nevarnost za Hrvate jc to, da spoštujejo svojo duhovščino in hodijc v cerkev! Že dolgo časa sem se v »H. N. Listu« ne bere drugega, kakor napadanje duhovščine in njenega delovanja. Vse prav po vzorcu »Slovenskega Naroda«, Kot vzgled navajam sledeče: V Dobrinju na otoku Krku je ta-mošnji župnik č. gospod Trinajsti C ustanovil »Društvo mladičev«, ki gojj tudi telovadbo. Društvo lepo napreduje. Telovadi se pridno. Pa tudi dramatične predstave prireja. Vprizorilo je tudi dr. Krekovo igro »Tri sestre«, katero je za tamošnje razmere priredil g župnik sam. Društvo vsestransko na- bo bi sc morale pravzaprav samo pripovedovati. — IIi, Minouric!« Stara Nola je molčala. Pokrajina je polagoma izpreminjala svoj značaj. Rdečkasta pustinja sc je začela krasiti z malimi, solnčnozelenimi travnatimi oazami, na katerih so se pasli ovni komaj tako veliki kakor mala jagnjeta krog pola, na katerega so bili navezani na dolgih motvozih. Iz posmoljenih desk zbiti mlini na veter so se pozdravljali iz kraja v kraj z enakomernimi gibljaji svojih kril, ki so bila prevlečena z ostanki starih jader, na katerih si še lahko bral k-po število ladijskih imen. Hiše so se dvigale seclaj številneje. Toda niti ena ni ležala tesno oh cesti. Lahko si bral v obokih nad vrati vklesane napise in vdihaval vonj divjih rož, ki so s svojimi onevelimt listi še pokrivale prage. Na nizkih zidih, s katerimi so bili ograjeni vrtovi, se je sušil kravjek, ki je edino gorivo na otoku poleg napravljenih ostankov lesa. Udarci na zvon v bližini so naznanjali poldne. Pet minut pozneje sva se pripeljala v mestece Porz-Paul. »Šest sous in kozarček,« mi je odgovorila vslužna potovka, ko sem jo vprašal v nizki sobani »Hotela Stephan« po vozni ni. In ko sva trčila, je dostavila prav po bretonski navadi: »Nisem vam še vsega povedala, veste---Če se rea zanimate zo Marie-Ange, dobite koga, da vam pove zgodbo o Sireni. —-- Jaz lega nc morem, kajti radi svoje službe sc nc smem nikomur zameriti.« (Dalie nrihA preaujc vsled požrtovalnega dela e. g. župnika in tajnika tamošnje posojilnice Slovenca Cigoleta. Stariši članov-mladeničev z največjim zadovoljstvom pošiljajo svoje sinove v društvo, ker vidijo, da sc tam pošteno izobražujejo. Dramatične predstave, ki so tam nekaj novega, so posebno priljubljene in je dvorana vsakokrat nabito polna. To plemenito delovanje pa je razburilo gospodo okrog imenovanega lista. Dan na dan se sramoti gospod župnik, napada društvo in člani. V Do-brinju je tudi nek medicinec V. Sušič ki polni predale »R. N. L.« Ustanovil jc sedaj tudi Sokola, ki bo pa imel edino nalogo, da bo nasprotoval katoliški stvari. Posoruvelost, to bo uspeh tega hujskanja kakor pri slovenskih Sokolih. Sicer je že naprej gotovo, da društvo, ki ga vodi tak dijak, nc bo uspevalo. Vendar bo pa nekaj fantičev po-liberaljenih. Gotovo je tudi, da je društvo le izrodek imenovanega rnedicin-ca, ki uživa letos prve počitnice, čez poldrugo leto, ko bo treba delati prvi rigoroz, bo pa zopet kak ponavljalni izpit — in tedaj bo mir. Na tak način ovirajo, kakor naši tako tudi hrvatski liberalci požrtvovalno delovanje izkušenih mož, ki hočejo pomagati zapuščenemu ljudstvu. V Dobrinju deluje tudi zelo uspešno Hranilnica in Gospodarsko društvo. Obe zadrugi sta iz svojih rezerv kupili svoje hiše. V posojilniški hiši jc tudi lepa dvorana za prireditve. Vse to je pa delo tistega župnika, ki ga »Novi List« psuje kot »razdirača«. Razdrl je požrtvovalni gospod res nekaj v Dobrinju, to namreč, da jc izpodnesel oderuško izkoriščanje seljakov. Za izkoriščanje ljudstva sc pa poteguje vesoljno liberalstvo, ker ob žuljih drugih, je lahko in prijetno živeti. Proces v Istri sc vrši torej na isti način kot pri nas. Upanje pa je, da se bo tudi na isti način izvršil, da bodo liberalni demagogi poteptani od množic zavednega katoliškega ljudstva, kakor na Kranjskem. Tedaj bo tudi Istri vstala nova doba, pa naj pri tem vsem sotrudnikom »R. N. L.«popoka žolč, ali nastopi smrt vsled »strahov«. Pred državljansko vojsko v Turčiji. »Frankfurter Zeitung« poroča, da namerava mladoturški odbor sklicati v Solun tiste poslance razpuščenega turškega državnega zbora, ki nasprotujejo vladi. Ker jc razpuščena zbornica izjavila vladi nezaupnico, smatrajo mla-doturki novo vlado za nepostavno in nameravajo sestaviti protivlado, ki bi jo vodil kot veliki vezir Asim bej in njegovo ministrstvo. Če se bodo upali Mla-doturki izvesti svojo grožnjo, je seveda druga stvar. Iz Soluna se namreč poroča, da je velik del Solunčanov zelo zadovoljen., ker se je strla mladoturška moč. Poveljnik I. armadnega zbora je proglasil v Carigradu odlok, ki proga-ša oblegovalno stanje. Častnikom so prepovedani vsi govori, izdajati se nc smejo armadi sovražni listi, brez policijskega dovoljenja se nc smejo prirejati shodi, prepovedana je vsaka javna agitacija za kako politično stranko, brez dovoljenja vlade se ne smejo tiskati in razširjati letaki, ki se pečajo s politiko vlade. Gostilne morajo biti o polnoči zaprte. Po polnoči se po ulicah ne sme kričati in vznemirljivo letati. Prepovedano jc tudi nositi orožje. Vojno ministrstvo toži mladoturški list »Tanin« in straži tiskarne, ker nameravajo Mla-doturki natisniti oklic. Vlada je proglasila radi Mladotur-kov obsedno stanje tudi v Smirni, Solunu in Odrini. Iz Albanije došla poročila se ne ujemajo. »Agence IIawas« poroča, da so prekinili Albanci pogajanja s spravno komisijo in da prodirajo proti Skoplju, kjer je vojaški poveljnik odstopil, ker se noče bojevati z Albanci. Ti so se zbrali okoli Valone in hočeto vdreti v mesto. Iz Frankobroda ob Meni se pa poroča, da je dne 7. t. m. albanska narodna armada po kratkem boju z vladnimi vojaki zasedla Skoplje in da nameravajo Albanci proglasiti v Skopljah samoupravo Albanije. Po turških vladnih vesteh je pa poročal predsednik spravne komisije, Hra-lim paša, da jc obvestil o razpustu zbornice Albance, ki so bili zelo ponižni in so obetali, da se vrnejo na svoje domove. Ibrahim paša jc tudi obvestil Albance, da se bodo v treh mesecih razpisale nove volitve, v katere se oblasti ne bodo vmešavale. O bojih med Črnogorci in Turki se poroča, da so Črnogorci pri Kolašinu zažgali dne 5. t. m. ponoči turško stražnico, v kateri je zgorelo 70 turških vojakov. Turški poslanik v Cetinjah jc izjavil, da zapusti Cetinie, ker mu črno- gorska vlada noče dati zahtevanega zadoščenja. V Zofiji se je vršil min. svet o po-položaju na Balkanu. Po min. svetu se je govorilo po Zofiji, da stavi Bulgarija Turčiji ultimat. Ob protibulgarskih izgredih v Ka-čani so Turki poklali 120, ranili pa nad 200 Bulgarov. Po klanju v Kačani se je podal turški oddelek v trg Sermenina. Turški vojaki so napadali med potjo vasi Konsko in Milančič, kjer so pomorili in sežgali vse Bulgare, ki žc niso pred Turki pobegnili. V Sermenini so oblegali turški vojaki županski urad. Turški poveljnik je ukazal aretirati župana Hihajla Kamčeva in ga na cesti javno ustreliti, ko so zaplenili turški vojaki občinsko blagajno. Bulgari, ki so bežali pred Turki, so o grozodejstvih obvestili vojvodi Ičkova in Dancova, ki sta hitela vojakom na pomoč. Bulgarski če-taši so nato pred Sermenino napadli turške vojake. Po boju, ki je trajal pet ur, so bili Bulgari prisiljeni umakniti se turški premoči in pobegniti v gore. Turški poveljnik je nato dovolil svojim vojakom pleniti. Vojaki so nato vdrli v hiše, kjer so brez usmiljenja klali žene, otroke in starce. Pobegnilo jc le 150 oseb. Ko je napočil mrak, je ukazal turški poveljnik Sermenino zažgati. Gorelo je celo noč. Več oseb, ki so jih ranili turški vojaki, je zgorelo v gorečih hišah. Sermeninski begunci so pobegnili v Geogelji, kjer so poročali o turških izdajstvih bulgarskemu škofu. Voditelji nekdanjega glavnega makedonskega odbora so v Zofiji zborovali in odločno protestirali zaradi turških zlodejstev v Kočani, Kenskem, Milan-čiču in v Sermenini. Sklenili so obnoviti razpuščeni makedonski odbor, ki bo ta-kaj stopil v stik z makedonskimi bul-garskimi četami in njih voditeljem Sandanskim. Makedonski odbor sc jc takoj konstituiral. Razprava radi atentata na kralj, komisarja Čuvaja. (Izvirno poročilu »Slovencu« iz Zagreba.) OSMI DAN RAZPRAVE. (Dalje.) Orožniki kot priče. Zasliši se orožnik Juraj Sertič. Stražil je Jukiča v zaporih sodnega stola. Bil je miren in je čital. Kadar je bil razpoložen, jc pripovedoval svoje vojaške doživljaje in ako je bil posebno dobre volje, je pripovedoval razne dovtipe. Predsednik: Ali ste opazili, da je blazen? Priča: Da, silno je nervozen. Večkrat se je čudno vedel. Tako je o priliki, ko se mu je celica tapecirala, rekel: »Bil sem že v blaznici, a v taki še ne.« Včasih je štel bolhe in rekel, da jih jc sedem v celici. Odkar se je začela razprava, je pa vedno jokal, škripal z zobmi in ves dan hodil po celici. Državni pravdnik: Videli ste, da jc tu premetaval klopi — ali sc je tudi v zaporih ruval s stražniki? Priča: Da. Povedati pa moram še, da mi je Jukič pripovedoval, da je po Zagrebu kupoval neumnost. Dr. Prebeg: To je vrlo važno! Priča Josip Jurešič, orožnik, izpove, da pozna Jukiča, ker ga straži v zaporih. Obnaša se mirno. Toda v govorjenju je jako zmeden. Zdaj govori to zdaj ono ter ga ni mogoče ničesar razumeti. Predsednik: Ali ste opazili, da je nor? Priča: Tega ravno ne morem presoditi: napravi pa na človeka vtis blaz-nika. Ima strašen zverinski pogled. Dr. Prebeg: Kako pa ste dobili vtis, da je Jukič nor? Priča: Ko pa vedno govori ali o stenjevaški republiki, ali o zgodovini Karola IV., pa o revolucijah in vmes se vedno noro nasmiha. Tako je tudi pripovedoval, da ima hišo v Ilici št. 69, sedaj pa da stanuje v Stenjevcu. Naslednja priča Simo Bogumovič, orožnik, izpove: Tudi on straži Jukiča, ki se v zaporu zelo čudno vede. Iz Ju-kičevega govorjenja se mu je zazdelo, da ni popolnoma pri pravi pameti. Priča Nikola Matijevič, orožnik, zaprisežen izpove, da Jukiča straži v zaporih in da opaža, da jc njegovo obnašanje vedno drugačno. Ponoči časih hipno skoči s postelje in lomi z rokami. Nanj jc napravil vtis, da ni pri čisti pameti. Jukič je pred njim priznal, da je od Hrvata s silo zahteval revolver in ako bi mu ga ne bil dal, da bi ga bil ubil. Rekel je tudi, da Horvatu in ostalim obtožencem ni ničesar povedal, čemu mu bo revolver, ker da so to otroci in ni, da hi jim kaj takega pravil. Dr. Prebeg: Ali o stenjevaški republiki ni govoril? Priča: Sai vedno o tem covNarod« napada v uvodniku posl. Choca, v prvi notici ljubljanske »narodne socialce«, ker hočejo biti od liberalne stranke neodvisni, v drugi »Slovenca«, ker je o ponesrečenem shodu Narodne socialne zveze poročal isto kakor »Zarja«, v tretji S. L. S. sploh, ker je ^Slovenec« Choca pozdravil, v četrti narodnega socialca Ra-deščka. »Dan« pa udriha po narodno-napredni stranki, ker vlada v nji »gnji-loba« in ker »ubija« ta »klika« vsak »samostojen« pojav "naprednosti«. Vse je narobe, »verni ljudje« pa, o katerih »Narod« pravi, da se nad »Slovenčevim« pozdravom poslancu Chocu »pohujšujejo«, se — smejejo in sicer liberalcem, ki so tako iz sebe. -f XVI. mednarodni kongres svobo-domislecev se vrši 31. avgusta do 4. septembra v Monakovem. Govorniki so: Bartovšek, dr. Bohlen, Borner, dr. Bluwstein, dr. Broda, Ilektor Denis, Leon Fournemont, Hoffmann, dr. Kar-min, Maurenbrecher, dr. Penzik, dr. Rudt, prof. Schieler, Thiron, pridigar Tchirn, Vogtherr, Warneck, Bruno VVill in dr. Wroblewski. — Kakor se vidi, razun enega, dveh sama roba nižje vrste. Besni znanstveniki, ki imajo količkaj slovesa, se teh kongresov, kamor se natepe navadno tudi vsa barcelonska in portugalska pakaža, od nekdaj ogib-ljejo. Letos se niti naši slovenski svo-bodomiselciniso oglasili za referate. Odkar so namreč za volitve v Mostah sestavili tisti slavni plakat: »Ljubi kristjani!«, so izgubili ves kredit v internacionalnem svobodomiselnem svetu. Letošnje velike vojaške vaje gra-škega armadnega zbora bodo, kakor smo že poročali, v naši državi vojaška novost. 28. pehotna divizija in 22. de-želnobrambna divizija vadita od 31. avgusta do 3. septembra tako močni, kakor so divizije močne v vojski. Pride-ljena jima bo tudi cela priprega in vsi pomožni oddelki, ki jih obsega v vojski pehotna divizija. Vadili bodo v okolici Cirkniškega jezera na Kranjskem. Javnost bo pri teh vajah izključena, ker preizkusijo Stvari, ki jih smatrajo za vojaške tajnosti. Vaj se udeleži prestolonaslednik Franc Ferdinand z velikim vojaškim spremstvom, načelnik generalnega štaba podmaršal pl. Schemua, armadni nadzornik, general pehote baron Conrad, najbrže tudi vojni minister, general pohote Auffcnberg in minister deželne hrambe, general pehote pl. Georgi. — Za sodnika v Velikih Laščah je imenovan dr. Aleksander Poznik. — Zagrebški vseučiliški profesor dr. Rorauer, ki je bolehal na hudi nev-rasteniji in je hotel 21. julija izvršiti samoumor s tem, da si je prerezal vrat in ki sedaj leži v zagrebškem sanatori-ju, je še vedno v opasnem stanju. Rana na vratu se sicer manjša, vendar pa ni izključeno, da ne nastanejo vsak tre-notek komplikacije. Pacient je še vedno v smrtni nevarnosti ter ga hranijo umetnim potoni z velikimi težavami. Tudi duševno stanje dr. Rarauerja ozbuja resne pomisleke, zlasti noči prebije bolnik večinoma brez spanja in v velikem razburjenju. Ker ni v sanato-riju nobenih pripomočkov za zdravljenje umobolnih, namerava njegova rodbina. prepeljati ga v umobolnico v Ste-njcvac. — Konec oderuha. V Osjeku je izvršil samoumor znani oderuh Mihael Weiss. Imel je mnogo finančnih poslov s častniki, ki so mnogi izmed njih iz- vršili zaradi njega samoumor. Sedaj se je sam končal zaradi rodbinskih razmer. Pred samoumorom je uničil neke obveznice častnikov. — Poizkušen samoumor v zaporu. V Karlovcu je neki Dragomir Jankovic iz Srbije 28. m. m. oropal neki Kati Le-mič tri dukate. Policija je Jankoviča zaprla. V zaporu se je skušal s hlačnim pasom obesili, a so ga. pravočasno rešili. — Zdravnik žrlev poklica. V Zc- munu jc v noči ocl 4. na 5. avgusta umrl po tridnevni bolezni zdravnik tamkajšnje bolnišnice usmiljenk dr. Izak Izahar, v starosti 35 let. Zastrupil se je pri operaciji nekega bolnika. — Najdeno truplo utopljenca. Iz Zagreba poročajo: V ponedeljek je na večer kopal sluga Josip Binak konje v Savi pri Trnju. Naenkrat je opazil, cla plava poleg desne obale Save neko truplo. Binak je preplaval Savo ter izvlekel truplo iz vode. Dognalo sc jc, da je utopljenec Mate Skreblina, ki je -4. t. in. v v nedeljo pri kopanju pod železniškim mostom utonil. — Nagla smrt pri delu. Pri zidarskih elelih pri razširjenju železniških skladišč na državnem kolodvoru v Zagrebu je zidarja Makovea v ponedeljek pred šesto uro zvečer zadela kap in je bil na mestu mrtev. — Odlikovanje. Cesar je podelil Petru Mrzljaku, župniku zagrebške župnije sv. Marka zaradi njegovega dolgoletnega zaslužnega delovanja vi-težki križec Franc. Jožefovega reda. — Polet letalca Widmerja v Sarajevu. V nedeljo je priredil tržaški letalec \Vidmer javen polet v Sarajevu. Prisostvovalo jc 20.000 ljudi. Widmer se je dvignil prvi pot 200 m, drugi pot 250 m visoko. Poleti so popolnoma uspeli. — Planinski Dom na Vršiču ni 1300 metrov visok, ampak 1630 metrov. — Pasji kontumac. S tuuradnim razglasom z dne 13. maja t. 1., št. 13.073, zaukazani pasji kontumac za obč. Dobrova, Vič, Spodnja in Zgornja Šiška, Jezice, Moste, Dobrunje in Rudnik se z današnjim dnem razveljavi. — C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 7. avgusta 1912. — Abiturijenti novomeške dijaške Marijanske kongregacije prirede v nedeljo 11. avgusta veselico ob pol 4. uri popoldne in zvečer ob 8. uri v Rokodelskem Domu s sledečim sporedom: Pevske točke: Savska, Oblaček; dr. Gustav Ipavec: Pozdravni govor. Igra: »Spoštuj očeta.« — Prijatelji kongregacije ter somišljeniki iz mesta in dežele ste prisrčno povabljeni. Na svidenje v obilnem številu! — Novomeško kazensko okrajno sodišče brez sodnika. Koncem avgusta je bilo razpisano trinajst obravnav. Okrajni sodnik Lcvičnik je na dopustu, ostaneta še vodja dr. Kraut in dr. Krašovec. Dr. Kraut, kakor običajno vsak teden, jc bil tudi ta član na komisiji, dr. Krašovec pa je prezaposlen kot civilni sodnik. Kaj storiti? Ker pa gospoda vodjo zastopa avskultant Tollazi tudi v drugih bolj važnih rečeh, je ta sestavil kazenski sod. Državno pravdništvo je zastopal oclvet. aspirant Šek Mikulič, perovodja je bil istotako aspirant Franjo Darovec. Ta sod je rešil) kazensko sodišče iz zagate in prereše-taval kazenske paragrafe. In sedaj ni bilo treba ne sodnega izpita ne talarja, za kar je moral prejšnje čase marsikateri sodnik odgovarjati. Vprašanje nastane sedaj, če je to pravilno! Sodbe so bile zelo stroge, osobito glede odškodninskih zahtevkov. Videlo se pa jc, da so bili obsojenci zelo razkačeni in so sc menda tudi pritoževali, a ni nič pomagalo. Še enkrat vprašamo, če je to dopustno? . — Knjigovodski tečaj v Žireh, ki ga priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem«, se bo začel v ponedeljek, dne 12. t. m. točno ob 8. uri dopoldne. Vse posameznosti glede razdelitve učnih ur i. dr. se bode določilo sporazumno z udeleženci ob priliki prvega sestanka. Do takrat pa naj se obrača za vse informacije na načelnika čevljarske zadruge g. I. Zajca, Dobra-čevo, p, Žiri, ki bo rade volje dajal vsa pojasnila. — Odlikovan časnikar. Cesar je imenoval Filipa Loewa, urednika »Fremden-blatta«, po rodu Hrvata, za kraljevskega svetnika. — Poostritev varnostnih odredb pri straženju skladišč za smodnik. Ker je bilo napadenih več skladišč smodnika, je poostrila vojna uprava določila za straže pri skladiščih smodnika. Puške morajo straže; mesto ene nabiti s petimi patroni. Straže zakličejo le enkrat »Stoj!« (dozelaj dvakrat) in če se na klic ne odgovori, morajo takoj streljati. — Afera Borojevič. Kakor znano, jc svojčas hči podpolkovnika Hartla v Munkacsu na r.esti oklofutala zbornega poveljnika generala pl. Borojeviča, ker je slednji njenemu očetu zapovc-dal, da ima prositi za umirovljenje, ker živi v divjem zakonu. Častni sod jc od- ločil, da s tem čast zborničnega poveljnika ni bila žaljena, pač pa je zdaj v častnosodni preiskavi Hartl, ker je izdal ženi in hčeri uradno tajnost in podobno. Mož bo najbrže izgubil službo in penzijo. Tako Hartl kakor liči Luiza sta naslovila na cesarja prošnjo, a nista dobila nikakega odgovora. Mož in žena, ki je itak bolehna, sta tako obupana, da sta se poizkušala sama usmrtiti. Hči pa je dobila ocl vseh strani ponudbe za engagement po varijetetih. Neki kapelnik je zložil marš o »gospodični s hitro roko«. — Zastrupil se je v Virovitici vsled rane, prizadete od trna, Gabor Cerni in umrl. — »Hrvatski savez« hočejo ustanoviti Hrvatje v Ameriki. Program je političen, sc ozira tudi na evropske razmere in je mišljen v duhu »Irske lige«. — Novica iz Amerike. V Bloctonu je 18. pret. meseca ubilo 60 let starega Friderika Povšeta. — Časnikarska vest. Grof Oršič-Slavctič je izstopil iz uredništva »Sara-jevoer Tagblatta« in ustanovil nov dnevnik »Slovo«. »Sarajevocr Tagblatt« urejuje g. Jurij Beneš. — Laneno seme v vsaki množini nakupuje Gospodarska zveza v Ljubljani. Kmetovalci, ki imajo ta pHdelek, naj takoj sporoče, koliko množino semena morejo oddati. Amundsen na Dunaju. Amundsen, ki je odkril južni tečaj, ima 19. in 20. t. m. na Dunaju predavanja v geografski družbi in Zofijski dvorani. Ponesrečen avioomnibus. Pri Tifli-su je ponesrečil avtoomnibus. Voz se je razbil, štirje potniki so mrtvi, ostali ranjeni. Dvoboj med časnikarjema. Vsled neke polemike se je vršil v Rimu dvoboj na sablje med korespondentom »Neue Freie Presse« de Fiorijem in časnikarjem Miceli-som. Pri tretjem spopadu je bil de Fiori ranjen. Ljutiljonske novice. lj Katoliško mladeniško društvo priredi v nedeljo, dne 11, avgusta, izlet v Mengeš. Popoldne ob pol štirih se bo vršila v tamošnjem Društvenem domu večja prireditev, pri kateri nastopi pevski zbor Katol. mladeniškega društva pod vodstvom g. M. Bajuka in se bo uprizorila Caldero-nova igra »Stanovitni kraljevič«, ki jo je preložil dr. Mihael Opeka. Imenovana igra se Šteje med najbolj znane in najlepše umotvore velikega španskega dramatika Cal-derona; posebno ceno jej daje vzvišena nravna vsebina. lj 781etnico rojstva obhaja danes senior kranjskih tipografov, gosp. Karel Ruting, glavni faktor Kleinmaycr-jeve tiskarne. lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri ob ugodnem vremenu od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Zvezdi. — Spored: 1. Lehar: »Ballsi-renen«, valček. 2. "VVagner: Slike iz op. »Parsifal«. 3. Schubert: »Moment musi-cale«. 4. Puccini: »Madame Butterfly«, fragmente. 5. a) Mašek: »Bleško jezero«; b) Hajdrih: »Mladini«, pesmi. 6. Bizet: »Carmen«, fragmente. lj Razprava Danilo—špicer glede avtorstva »Miklove Zale« se vrši jutri v petek, dne 9. t. m., ob 9. uri dopoldne pri deželni šodniji št..50, in ne danes, kakor se je včeraj pomotoma poročalo. Kakor izvemo, je podal strokovnjaško mnenje glede avtorstva g. prof Funtek. lj Na oklicih jc dr. Fran Podobnik, uradnik pri deželnem odboru z gdč. Franico Novosclo iz ugledne trgovčeve hiše v Št. Jerneju. lj Pri sv. Petru v Ljubljani je imenovan za organista in pevovodjo g. Ivan Zdešar, ki je letos dovršil konservatorij :na Dunaju z najboljšim uspehom. Gospod organist je brat lazarista vč. gospoda dr. Antona Zdešar v Gradcu. lj Sumljiva najdba. Včeraj je bilo Pred Prulami ob Ljubljanici najdene več ženske obleke in neko pismo, ki vzbuja sum, cla sc je mogoče izvršil kak samoumor. Pismo je pisano na neko mater brez naslova. Žepni robec jc imel črki K. P. lj Na Tržaški cesti je včeraj padla kobila delavcu Jakobu Pcklaju in takoj poginila. Kobila je bila last kupče-valca s konji Frana Štebija iz Gline. Odpeljal jo jc konjač. lj Nesreča. Včeraj jc mlatilni stroj na Bledu zgrabil posestnikovega sina Jerneja Sodarja za desno roko in mu jo tako poškodoval, cla so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Šc-me, delavec, 65 let. — Dr. Mihael Gstct-tenhofer, c. kr. deželnovladni svetnik v pok., 69 let. — Ivan Tomšič, mestni ubožec, 76 let. — Jakob Debcvc, c. kr. orož-niški stražmojster v pok. in odvetniški solieitator, 56 let. — Rozalija Schmalz, hči vlakovodje, 13 let. — IvaU Kaplja, sluga, 52 let. — Ivan UršiČ, kočar, 30 let. — Josip Renda sin kočarja, (3 let. — Iv. Vesel, kočar. 49 let. TeieionsKa in brzojavno poročilo. DRŽAVLJANSKA VOJSKA V TURČIJI. Carigrad, 8. avgusta. Mesto je mirno. Močne patrulje hodijo po mestu, pripravljeno je tudi ognjegastvo, da prepreči požare. Ker vlada baje misli zapreti mladoturško voditelje, je več od njih, med njimi bivša ministra Ta-laat-bej in Rahmi-bej, odpotovalo. Carigrad, 8. avgusta. Mladoturški odbor jc jako bojaželjen. V Solunu namerava sklicati parlament in sestaviti vlado: Assim-bej, veliki vezir, ostali ministri: Talaat-bej, Babanzade, Gja-vid-bej, Ilalagiassi, Rahim. Vlada pa je pripravljena vse te može takoj zapreti, kakor hitro bi sestavili »kabinet«. Carigrad, 8. avgusta. V Stambulu so se razdeljevale mladoturško prokla-macije. Obsedno stanje se strogo izvršuje. 42 mladoturških častnikov je vlada postavila pred vojno sodišče. Proti Džavid-beju, vodji mladoturkov, se je izdalo povelje, da ga zapro. Solun, 8. avgusta. Albanski vodje so prekinili pogajanja s turško spravno komisijo in korakajo proti Skoplju. Skopeljski vojaški poveljnik je demisi-joniral, da bi sc mu ne bilo treba bojevati proti Albancem. Rim, 8. avgusta. Albanska narodna vojska je že dospela v Skoplje, mesto po porazu turških čet osvojila in se zbrala h kongresu, ki ima proglasiti avtonomijo Albanije. SPOR MED TURČIJO IN ČRNOGORO PORAVNAN. Carigrad, 8. avgusta. Spor med Turčijo in Črnogoro zaradi dogodkov na moji je poravnan. Poslanik Plamenac je na Porti izjavil, cla je Črnagora svoje vojake ocl meje odpoklicala, zahteva pa preiskavo. Turški minister za zunanje zadeve je pa izjavil, da je turškim četam dal povelje, da ustavijo ogenj. Poslal je tudi na mejo višjega častnika. ČRNOGORSKI PRINC V TRSTU. Trst, 8. avgusta. Z drugim brzovla-kom južne železnice je presinočnjim s soprogo in clvcmi otroci dospel iz Reke v Trst črnogorski princ Mirko in se je nastanil v Palače Excelsior hotelu. Včeraj ob 10. uri dopoldne sta princ in prin-cezinja odpotovala s parnikom »Risano« v Portorose, kjer ostaneta štiri tedne. SLOVANSKA ZAVEDNOST. Praga,. 8. avgusta. »Narodni Listy