BASEN
Slovenska slovstvena teorija poimenuje s terminom basen poučno književno vrsto v verzih ali prozi, v kateri nastopajo živali ali stvari, ki jim pripisujemo kako stalno lastnost z jasno podanim naukom. Basen kot izraz za poimenovanje omenjene vrste je J zmagala v drugi polovici 19. stol., kar so zapisali tudi Cigaletov Deutsch-slovenisches ; Wörterbuch I, 1860, str. 477, Znanstvena terminologija, 1880, str. 37, Pleteršnikov Slo- i vensko-nemški slovar I, 1894, str. 13, in seveda kot edino nesporno vsi slovenski in i drugi priročniki 20. stoletja.' Že Pleteršnik, 1. c, je menil, da gre za novoknjižno obliko, i Breznik, Slovanske izposojenke v slovenščini, 1909, str. 9, pa jo je štel za prek srbo- ^ hrvaščine sprejeto češko oziroma rusko izposojenko. Ker se mi zdi, da je ta kratka i trditev preveč splošna in premalo pove o zapleteni slovensko-slovanski problematiki, \ ki se razodeva tudi prek tega termina, bomo skušali nadrobneje prikazati potek njego- ! vega ustaljevanja. j
Z etimološkega stališča je izraz jasen; gre pa tvorbo, kjer je pripona -snh {enaka tudi v psla. *pesnB, sin. pesem, k peti »peti«) dodana korenu ba- iz 'bha- »govoriti«. Isti koren je tudi v bajka, bajati idr. Kot občno ime najdemo basni, (v ustrezni glasovni po-' dobi) v vseh slovanskih jezikih z osnovnim pomenom »pripovedovanje, zagovarjanje!' (izmišljena) zgodba, bajka«, iz katerega so se razvili drugi pomeni. j
5 Zadrege ob bolj ali manj skrivnostnih imenih nam le še podžigajo radovednost. Kako naj si npr. razložimo nedavno odkriti 'trojanski voz (= UMa; Otok pri Cerknici, jeseni 1974)? Analogija s koroškim vozom (tega ima Gregorčič v »Jobu«) je krhka in neprepričljiva! Trojane ljudem pod Javorniki niso ne domače ne blizu in še ležijo na črti, ki je za 38° odmaknjena od severne smeri proti vzhodu. Ponuja se druga, kljub drznosti verjetnejša razlaga: če imata na našem nebu svoj voz pravljični (sv.) Martin in legendarni gromovnik (sv.) Elija, zakaj ga ne bi imel tudi tisti Trajan-Trojan, ki je v južnoslovanskem pripovednem izročilu dobro znan po svojih oslovskih uhljih?! Ta povezava nam bo toliko manj nenavadna, če pomislimo, da so cesarja Trajana tudi Romuni postavili na nebeško cesto, ki ji mi najpogosteje pravimo rimska, oni pa med drugim — Trojanova: caleajdrumul lui Troian!
' Zahvaljujem se za uporabo kartoteke Inštituta za slovensko književnost SAZU.
251
v slovenski jezikovni zgodovini jo srečamo že pri protestantskih piscih, tako npr. v Trubarjevi^ Cerkovni ordningi, 1564, str. 10 a; (...) la ene baliie, inu ia en glal dershale z najbolj verjetnim pomenom »izmišljotina«; pri Dalmatinu, Biblia, 1584, 1 Kralj 189b; \ Inu Israel bo ena Pripuviit inu bajlen mej vlemi iolki; v novejših prevodih stoji na tem j mestu namesto basen beseda zasmeh. Prvi slovenski slovarnik H. Megiser podaja basen j že v Dictionarium quattuor linguarum, 1592, D4'', in širše v Thesaurus polyglottus (cit. po Stabejevi priredbi, 1977, str. 6) kot »izmišljotina, bajkaj norčijej nekoristno/neprimerno govorjenje«. Omenim naj še Kastelčev rokopisni Dictionarium latino-corniolanum, | posebej zaradi zapisane oblike bailem/bailaiiza z nič širšim pomenskim poljem. Dosti i širše in tudi na več mestih omenja to besedo Hipolit,^ Dictionarium trilingue et tribus 1 nobilissimis Europae  Unguis compositum; podaja tudi nekatere nove pomene, npr. i bajlom »Lied, Gesang, Gedicht« (gl. češko bäsen] ali bajlmaviz »lažnivec«, ki jih poznejši ! slovarji nimajo. Pri njem nas preseneča raba besede bajlem (poleg smil/iiovdnJe, smilhlo- ; väliszhe, maiinia, fabula) za nem. Fabel, reslaga... ali navuk ene bajlni ali fabule za i Lehrgedicht, en phrigiänski bajlmar ali bajlme smilhliaviz za Ezopa. Od tod se vidi, da že njemu basem pomeni tudi tip ezopske poučne zgodbe, ki je bila v srednjem veku zelo popularna, nov razcvet pa je doživela v 18. stol. in ji danes pravimo basen. Glasovna podoba besede bajiemibajlom nesporno kaže na slovenski izvir. Tej trditvi v prid govori tudi vrinjeni -/- pred -s- (prim. o;s/er ; ostei) in pa juž. slov. -m namesto slovanskega -n (prim. sh. basma). Težko je z gotovostjo trditi, da je to rabo vpeljal Hipolit sam, čeprav bi bilo mogoče; brez natančnejše bohemistične literature o tem predmetu pa tudi razmerje do stčeš. b&sn »Tierfabel« (Gebauer, Slovnik starocesky I, 1903, 27) ni povsem jasno. Vemo, da je Hipolit prevajal tudi Komenskega Orbis pictus, morda je poznal tudi druga češka besedila in bi si bil lahko iz češčine izposodil samo pomen.' Dejstvo je, da imajo kasnejši slovarji, npr. Apostlov Dictionarium germanico-slavoni- i cum, 1760 (108, baijlsem »smishlanje, fabule«), Pohlinovo Tu malu besedishe treh jesikov, j 1781 (Bl^, bajln/baln) in Gutsmannov Deutsch-windisches Wörterbuch, 1789 (95, basem), 1 pomen omejen le na »izmišljotina, bajka«, čeprav je vsaj Gutsmann Hipolitov slovar j poznal. Od tega stanja se tudi Vodnik ni odmaknil v gradivu za besednjak (str. 53/4 a • s. v. Märchen in Fabel).
Zanimivejša kot prikazovanje tega slovarskega stanja, ki gotovo ni povsem odsevalo I žive jezikovne rabe, pa je neenotnost pri poimenovanju za omenjeno književno vrsto, ki je potem trajala skoraj pol stoletja (nekako do sredine 19. stol.). To dolgotrajno oblikovanje termina ni bilo povezano samo z iskanjem najbolj funkcionalnega oziroma čustveno najbolj neobremenjenega izraza, temveč tudi s (ne)slavizacijskimi hotenji zagovornikov te ali one možnosti. Pri strokovnih izrazih sploh lahko v okviru danega jezika ugotavljamo ali raziskujemo, katere besede so se terminološko uporabljale, katera je : zmagala, vzroke za tak položaj, ipd., sploh pa jih je treba obravnavati v širšem kultur- i nem prostoru, v katerem so nastajali in se razvijali, saj gre v bistvu za kulturne besede i in pomene. i
Za konec 18. stoletja in prvo polovico 19. ugotavljamo v slovenščini tele terminološko ; uporabljane izraze v pomenu »basen« (podajam samo nekaj najpomembnejših virov); j
1. fabula, iz lat.: terminološko sta jo uporabljala npr. Dajnko (Lehrbuch d. win-j dischen Sprache, 1824, str. 311, v razdelku Kratke fabule) in Volkmer (Fabule ino pesme, i Murkova izdaja iz 1. 1836), sicer jo srečamo redkeje;
2. pravljica/pravljica: Vodnik je tako slovenil izraz Fabel in tako poimeno- i val svoje basni, za njim je besedo povzel Prešeren v Kranjski čbelici IH, str. 23, v epi- \ gramu Pravljičarjem »basnopiscem«, ki je namenjen Ciglerjevim basnim; Ahaci je v j zbirki Koroshke ino shtajarske pesme, 1838, str. 115, 124, podal Befnize v pravlicah s j pojasnilom (za Korošce?), da gre za basni. Ta terminološka možnost ima vzporednico v! češkem in poljskem bajka »basen« in v ruskem pritča »isto«, kar je uporabljal Suma- i rokov, in se lepo ujema s frc. fable, nem. Fabei.'' Sumarokov se je mogoče opiral na;
2 Zahvaljujem se za uporabo kartotečnega gradiva sekcije za historični slovar inštituta za slovenski jezik SAZU.
3 Morda je Breznik mislil na to točko, ko je govoril o basni kot č. Izposojenki, saj je v 19. stol. v č samo bajka pomenila »basen« (Jungmann, Slovnik česko-nemeck;^ I, 1835, str. 61
* Beseda Fabel je bila omejena na ezopsko basen šele v času Hagedoma in Gellerta, čeprav je bila izposojena iz stfrc. iable »Märchen, Erzählung« že v začetku 13. stol. (Kluge, Etymologisches Wörterbuch d, deutschen Sprache", 1957.
252
kako starejšo rabo, kjer bi bila pritča lahko tudi kaka poučna književna vrsta (prim. slsrb. pritča »parabola«, Trifunović, Azbučnik srpskohrvatskih srednjevekovnih književnih pojmova, 1974, 269) i
3. basen: Uporabljal jo je Jarnik, Sber lepih ukov, 1814, str. 40 in 72 d., Ahaci jo je sprejel v svojo zbirko, Slomšek jo je populariziral že v Drobtinicah I, 1846, z rubriko Prilike ino balnij morda spadajo sem tudi Basne iz 1. 1817 ne povsem nespornega pisca. Na Koroškem je mogoče med kulturniki živelo Hipolitovo poimenovanje za to književno vrsto. Za Hipolitov slovar bi bil prek Gutsmanna lahko vedel tudi Jamik. Ta pa je v prizadevanju za ujemanjem z drugimi slovanskimi jeziki podprl obliko na -n, in ne domače na -m. To je le domneva, se pa lepo sklada z Jarnikovimi slavizacijskiml nagibi, ki jih je Koroška sploh kazala več kot osrednji slovenski prostor. Zanimivo bi bilo raziskati to vprašanje še na sh. območju, kjer prvotno tudi ni bilo enotnosti (Obradović je pod ruskim vplivom pisal basni, Relkovič pa pod zahodnimi vplivi tabule). Ni pa \ pretirano trditi, da je imel Jarnik v prvem obdobju pomembno vlogo pri razširjanju tega i termina. Posreden dokaz za to bi bil lahko J. N. Primic: zanimiv je zato, ker v malem j pooseblja to terminološko neustaljenost. Pod Vodnikovim vplivom je 1. 1805 prevedel iz grščine več kot sto Ezopovih basni. V rokopisu, ki je ohranjen v NUK, je uporabljal pri eksplikaciji nauka celo vrsto poimenovanj: smillik, fabula, pravlavza, perpovedek, smilhiena perpovest, marnja, pravliza, nikoli pa ne basen.^ Nasprotno pa je v svojih i NemOiko-slovenlkih Bukvah za Branje, 1813 (z Jarnikom je prišel v stik v začetku leta i 1811), uporabljal balnje ali labule. Dodatek ali iabule tu ni stilistično sredstvo, temveč { prej kaže, da oblika basni vsaj na delu slovenskega ozemlja (v središču) ni bila popolnoma jasna in nedvoumna oziroma v rabi.^
Močna podpora, ki je je bila deležna beseda basen v Drobtinicah, Kmetijskih in rokodelskih novicah, Vedežu itd., pa ji je pribojevala prvenstvo in ustaljenost v knjižnem jeziku.
Alenka  Šivic-Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani