■■ mk ^n r«es in ,,ra*niko?. ^ daity ezcept Saturdsfs, guxuUy» sn4 Holklaya. »ILlSffiA ZVEZA MED NEMČIJO IN RUSIJO planik Skvarcev odle-tel v Moskvo )jacanje osi rim- berlin Berlin, 21. marca. — Aleksan-fX gkvarcev, sovjetski poslanik Berlinu, je včerai odletel z *jnškim letalom v Moskvo, kar p dalo povod govoricam, da se ,0 vrnil nazaj z visokim ruskim iradnikom. ki se bo začel poga-iti glede pridružitve Moskve k m Rim-Berlin. Nekateri trdijo, b bo Skvarcev izročil Hitlerjevo »to Stalinu in zunanjemu komisarju Moiotovu glede predla-ine'ivW z osjo Rim-Berlin. Znano je, da se sovjetski dl-ilomutje v Berlinu navdušujejo a tesno militaristlčno »vezo z lemeijo. dasi so pred nekaj te-n> skušali ustvariti vtis, da se animajo le za ekonomsko koope-ttcijo i Nemčijo. Ko je Skvar-ev od letel v Moskvo, ao se pri-ele širiti govorice, da bo postavim nov mejnik v odnošajih med tuiijo, Nemčijo in Italijo že ta eden. Ko se bo Skvarcev vrnil Berlin z re pretentan tov Stali-«vte vlade, bo tja prišel tudi talijanski minister Ciano in se deleill razgovorov glede razteg-itve osi Rim-Berlin na Moskvo. Nacijski krogi želijo zaključi-i pogajanja z »Rusijo in Italijo i teden. Sporazum naj bi bil nov okaz politične in diplomatiČne »oči Nemčije. Sedanji štatus dr-»v v južnovzhodni Evropi pride poitev v razgovorih glede raz-fltnitve nai H1tn-W«l llll.Hr I uključevala tudi sovjetsko lusi jo. | Besarabiji, katero je Rumuni-i dobila od Rusije po svetovni ojni; se je baje Moskva odpove-»la v razgovorih z voditelji finske vlade, ko .so ji ti oblju-ili pomoč v vojni proti Finski, iaktfvaia jo l>o nazaj potem, "ko Ma zapadni plutokraciji (An-lija in Francija) poraženi." Nacijski krogi trdijo, daje 1'Her na konferenci z Mussoli-ijem zahteval, naj Italija usta-i izvoz bojnega materiala v An-lijn in Francijo. Italijanski dik-«<»r je baje zagotovil Hitlerja, * * bo to zgodilo. fcei svari Američane izdajalci 21. marca. — Mar-pDies, načelnik kongresnega P*«, ki preiskuje neameriške ■uvnosti, jP v svojem govoru »ril am. riAko ljudstvo, naj se J* Prwi izdajalci in prevrat* ■J Hementi, ki paradirajo v ■JJ« različnih front. Shod, *<• je udeležilo okrog F ljudi, je aranžirala Zveza " kJulK.v Najboljša me- PROSVETA « * ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llradntlkl tn uprava liki prostori: «667 South Laamdala Avo. Offic« of Publication: ... S667 South Uwndalo Ara. Talephoa«, Ročk ur« II 4V04 Cona liat« j« >6.00 KuUr«d m r.uivreu M MtOOIl li-cUan MttW jMiuarv 11 mi It I ha __ * caioMo. na«**. ^ ta. a« a c^oo ot aTroT^T CHICAGO. 1LU PETEK, 22. MARCA (MARCH 22), 1940 Accaptanc« for maHing at ap«clsl raU of poata«« providad for ln aaotlon 110», Act of Oct. », 1917, authortaod on Juu« 14, 191». Indija noče živeti v okviru Anglije y Nacionalisti zahtevajo popolno neodvisnost New Delhi, Indija, 21. marca. — Vodilni odbor Vseindijskega kongreaa je na svoji aeji v Pat-nu sprejel resolucijo, "da Indija ne more več obstojati v okviru britakega imperializma. Ona si mora sama pisati in odločati svojo usodo in vsled tega odločno odklanja štatus dominiona in vse drug«* državne tvorbe. Imperialna struktura v katerikoli obliki ne sogla&a z njenimi interesi." Resolucija je alarmirala briU ske kroge, ker vse kaže, da se politična kriza bliža vrhuncu. Mohandas K. Ghandi, vodja indijskih nacionalistov, se sicer še pogaja s temi krogi, toda znamenja, da se prepad ne da premostiti, so se že pokuzala. Odločitev bo najbrže padla na seji članov eksekutivnega odbora Vseindijskega kongreaa, ki se bo vršila prihodnji teden. Gan-dhi je že zapretil z . obnovo kampanje civilne nepokorščine. Skrajni levičarji v 'nacionalistični stranki niso zadovoljni z Gandhijevo taktiko. Očitajo mu omahljivost in počasnost. Oni so za to, da Vseindijski kongres podvzame odločne korake v kampanji, katere cilj je popolna neodvisnost Indije od britske nadvlade. P«"" razkrivanju teh ele-"Komu- Ni Ptov je publiciteta. jjjKna stranka sprejema navo-■J « MoHkve," je rekel Dies. F™*} ima tudi avo je agent« v ki širijo nacijako pro-feado. Val se skrivajo in za-*J0 ,VoJo pravo barvo. V F** ameriške demokracije p * »trebi elemente." ' - . f- [*jwift ipionaie olandskem k T*!' Holandska, 21. marca. minister P. 8. Ger- ^ * naznanil, da bo pred- P W«rlarnentu načrt glede P™** takonov r»rc»ti Ipiona- r ««**im*lna kazen bo zvi- d\a>a*t let zapora. Ka- y v mirnem času ^ «eat let zapora. špionafta po agen- W»> vlad jr pred sodišči. V J ie iN»Ucija areti- 7 dvsj^d <*M?b na obtoži«) M> bolundskih mestih. r' bili M|Micnani za 'lajali informacije J' krctanja holand-rruk„v morju ^ b|,. % zapor. Volitve v avtnih tovarnah odrejene Delavski odbor naznanil datum Detroit, Mich.—Federalni delavski odbor je naznanil, da se bodo volitve v tovarnah korporacije General Motors vršile 17. aprila. Okrog 125,000 delavcev, ki so uposleni v 59 tovarnah te korporacije, bo odločilo glede re-prezentacije pri kolektivnih pogajanjih s korporacijo. Volitve bodo največje v zgodovini delavskega odbora. V večini tovarnah bo tekma, kdo naj reprezentira delavce, med unijami Ameriške delavske federacije in unijo združenih avtnih delavcev, članjeno v Kongresu industrijskih organizacij. Volitve se bodo vršile v posameznih tovarnah. V nekaterih slučajih, kjer so strokovne unije ali pa neodvisne grupe na glasovnici, se lahko izbere za kolektivna pogajanja v vsakem de-partmentu. ( Tukajšnji pokrajinski urad delavskega odbora je bil informiran, da bo General Motors Corp. postavila volilne stojnice v tovarnah. Delavci bodo lahko glasovali med delom in glasovi bodo preAteti naslednji dan. Korporacija ima tovarne v Detroitu in drugih michiganskih mestih, Clevelandu, Norwoodu in Toledu, O., Andersonu in Muncieju, Ind., Buffalu, North Tarrytownu in Lockportu, N. Yi» Kansaa Cityju in 8t. Ix>ui«u, TMo., Brlstolu in Merldenu. Conn., Janeavillu, Wis., Atlsnti, Ga., Baltlmoru, Md., in South Gatu, Cal. Unija združenih avtnih delsv-cev je po svojem direktorju W. P. Reutherju naznanlls, ds je ie obvestila korporacijo glede pogajanj v avrho sklenitve nove pogodbe. To zahteva pogodba, ki je zdaj v veljavi. Aretacije muslimanov v Indiji Bomba j. Indija. 21. marca — Policija je včerij aretirala Ina-vut ullaha Khnna. voditelja mu* limanov, In 100 drugih muslimanov. An* t ari je ao sledile izgredom v Lahom, v katerih jr bilo 2H ow.b ubitih in M ranjenih. masno izseljevanje finskih prebivalcev Pol milijona ljudi zapusti karelijsko ožino RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE Helsinki, Finska, 21. marca. —Finake zastave še vihrajo na pot drogih zdaj, ko je v teku masno izseljevanje prebivalcev z ozemlja, katerega je morala Finska odstopiti sovjetski Rusiji na bazi v Moskvi sklenjene mirovne pogodbe, ki je ustavila 10& dni trajajočo vojno. Rusija je dobila finsko ozemlje v obsegu 18,000 kvadratnih milj v Kare-liji. Pol milijona ljudi je že zapustilo to ozemlje in se umakni Io V pokrajine v ozadju nove - fin- sko-ruske meje. „__ Vsa transportna sredstva so bila uprežena, da sefaspeši eva kuacija. Finci so bili opozorjeni v listu lita Sanomat, "da sklenitev miru ne sme ustaviti naših obrambnih priprav. Velika vojna se nadaljuje in vse kaže, da bo prinesla nova presenečenja." Moskva, 21. marca. — Zunanji komisar Molotov, J. H. Paa-sikivi in Vajno Vionmaa, (finska delegata, so včeraj izmenjali dokumente glede ratifikacije mirovne pogodbe med Rusijo in Finsko, ki je bila podpisana v Moskvi 12. marca in je končala vojno na Finskem. Stockholm, Švedska, 21. mar ca. — Da se bodo pogajanja glede sklenitve obrambne zveze med Švedsko, Norveško in Finsko na-daljevala kljub svarilu iz Moskve, li je dala razumeti, da je proti taki zvezi, potrjujejo uradna poročila Akandinavskih krogov. "Sovjetsko svarilo je najbrže posledica nerazumevanja," je rekel švedski zunanji minister-Christian Gunther. ^Predlagana zveza je biatveno obrambnega značaja, zaščita proti možnosti sovražnega napada." Norveški zunanji minister Halvdan Koht je izjavil, da ao pogujanja v teku, toda obrambna zveza, ki bo morda ustanovljena kot posledica teh pogajanj, ne bo naperjena proti kaki tuji državi. Severne držkve skušajo le zaščititi avojo nevtralnost v sedanji vojni. Domače vesti Dr. Zavetinik odšel v toplice •Chicago. — Dr. John J. Za-vertnik j« z Ženo in hčerko vred odšel 21. t. m. v Hot Springa, Ark., kjer so sloveče toplice. Tam ostane okrog deset dni. Pionirji v Kanaa.su (»dhajajo Frontenac, Katts. — Dne 9. marca je tu umrl John Tratar, star 61 let in- rojen v Dolnjih Radečah .pri Krškem na I)olen~)? skem, Član društva 27 SNPJ in eden od pionirjev naše jednote v tej okolici. Tu zapušča ženo, v Chicagu pu tri sinove in hčer. ; 1 tjjj 1 —r Avtna nesreča v Ohiu Girard, O. — V Nllesu sta bila 17. t. m. dva mlada Slovenca težko poškodovana, ko sta dva avtomobila treščila skupaj in se razbila. Pobita rojaka sta Frank I^akovec in Rdvard Ce-kuta. Težko ranjen« je bila tu d i Hrvatica Mary Stakovič. O-stali trije mladeniči so bili le lahko prizadeti. . -,'t i. ' I^Msalska veni La Salle, 111. -i Dne 17. marca je tukaj naglo umrla rojakinja Agnea Kupšek. Podrobnosti še niso znane. Vesti it Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 26. januarja je umrla Olga Makuc, stara 80 let in rojena v Batu Ju na Vipavskem. Podlegla je posledicam težkega poroda. Tu zapušča moža in dva otroka, v starem kraju pa oteta in sestro, drugo sestro pa v Egiptu. — Dne 3. jan. sta bila civilno po ročena Jožef Krpan iz Solkana In Afra Mozetič k Prvačins pri Gorici. , , i" 1 t J1" .v Obravnava proti ko munistom v Franciji Komunistični mestni uradniki odstavljeni Pari«, 21. marca. — Obravna va proti 44 bivšim komuniatič nim poslancem se je včeraj pričela. Vsi so obtoženi zarote, ker niso hoteli pretrgati zveze s komunistično internaciotudo v Moskyi, ko je bila francoska komunistična stranka razpuščena v zadnjem septembru. Sodišče je odločilo, da mora biti obravnava tajna. Zagovorniki obtožencev ao zahtevali i, da Dnlatjier, ki je odstopil kot predsednik vlade, in Georges Bonitet, bivši zununji minlater, nastopita kot priči, toda sodišče je zahtevo odklonilo. Devet komunistov, med tsm Maitrlce Thorez, bivši vodja stranke, ki so pobegnili iz dežele, bodo obsojeni v ne-navzočnosti. Thorez je baje |>o-lw»giiil v Moskvo. Gonja proti komuniMtom ae nadaljuje. Policija je včeraj aretirala 22 komunistov v Nlcl. Val bodo poslani v koncentracijsko taboriAče. Komunistični uradniki v štirih francoakih mestih ao bili odstavljeni. Sklade komunl-atičnih organizacij V" Parizu in Rouenu so oblasti zasede. V zadnjih dneh je i>ariškn |arficlja [aretirala 36 komunistov zaradi razpečevanja komunističnih tiskovin in širjenja protlvojne propagande. Protitrustni zakon in delavske unije Waahlngton, D. C. — Delav- Mina potopila holandski parnik >....' Angleži napadli nemško stražo Amaterdam, Holandaka, 21. marca. — Holandski parnik Pho-bos se je potopil, ko je zadel ob mino v bližini angleškega obrežja. Sedem članov posadke je izgubilo ŽivHenje, ostali pa so se rešili. I»ndon. 21. marca. — Angleški parnik Lowdock se je včeraj potopil po koliziji z nekim drugim imrnikom. Val člani posadke razen enega ao utonili. Pariz, 21. marca. — Tu objavljeno poročilo se glasi, da so Angleži napadli nemAko stražo v nekem kraju za rudne fronte. Pet Nemcev je bilo ubitih, enega pa ao Angleži ujeli. Poročilo dostavlja, da ao bfie praske med nemškimi in franroakimi stražami obnovljene In da ao bili Nemci !*ki odsek Splošne odvetniške vrženi nazaj. i zveze je zavzel atališče, da ae .V i provizije Hhermanovega proti- Rnlaariia h oče ' trustnega zakona ne morejo a- isotganjanoče .|rBt, na dHavsk' unije. Ts ostati nevtralna ^ odobril poatopsnje federalne- Sofija, Bolgarija. 21. muren. ( ga a|»elatnega aodi&ča, ki je za- — Predsednik vlade dr. Bogdan vrglo odlok dl*triktiit*ga sodišča Filov je izjavil v parlamentu, da | v prilog A|ie* Hoaietjr C/O. f Phi- hoče Bolgarija rmtati nevtralna, ladelph i Ji, da mora unija noga t/»da prijela lai za orožje, če lw»| v i/a rak i h delavcev plačati kom- njena neiHlvianoaf v. nevsrnostl. i jviniji WtAkfidnim> v vsoti $711,- Dalje je rekel, ds ae Bolgarija a poročila is japonskih virov o velikih zmagah. Glavni stan je /.daj priznal, da se čez milijon regularnih kitajskih vojakov nahaja v severnem delu države. Japonske Čete ao invadirale kitajsko ozemlje 7, julija 1087. Nenapovedana vojna traja *e dve leti in poHn Japonci so «ko-ro po vseh bitkah s Kitajci poročali, da je padlo nu tiaoče kitajskih vojakov, da so bile cele divizije uničene in da je kitajaka oborožena sila dobila amrtnl udarec. Sedaj pu je moral Japonski glavni stan priznati, da Kitajaka še ni poražena. Cez milijon kitajskih vojakov ae nahaja na frontah samo v severni Kitajski. Tej oboroženi aili poveljuj« general Ceng Člen, kar pomeni, da še Živi, čeprav ao Japonci poročali, da je bil ubit v teku bombardiranja Siaua 1. 1988. Kitajska armada operira v ozadju in med japonskimi črtami. Tvorijo Jo čete centralna Kaišekove vlade, provinčn« Čete i« komunisti. Provinčne čete so slabo oborožene in vsled tega ae ne morejo uspešno boriti proti Japoncem. Kaišekove čete so koncentri rane v treh provincah — &s»-tungu, Sansi in Honanu, glavni del armade pa ae nahaja v cen trulni in južni Kitajski. Komu nistične čete so najbdljišs, kar priznavajo tudi Japonci. Koliko vojakov štejejo komunistične di vizije, ni znano. Nekateri trdijo, da štejejo čez 200,000 mož. Pregled Je bil objavljen v II slu, ki izhaja v Pekingu In je pod kontrolo Japoncav. Izzval Je veliko pozornost v zunanjih di-plomatičnih krogih, ker Je v kon fliktu s prej objavljenimi Jm|k>ii skimi fMtročill. Iz pregleda je razvidno, dn odpor med Kitajci proti Ja|Nincem narašča, ~~ ~ Konsolidacija kolo-nialnega sistema Važna posvetovanja v Parizu Pariz, 21. marca. — Francija in Velika Britanija nameravata raztegniti svoj dogtj^or glede vojne in ekonomske koo|>eracijr nitrvse svoje kolonije, da tako konsolidirata in utrdita goafio-darski sistem, se glasi urmlno poročilo. Ta odločitev s«' smatra •/m odgovor muijaki Nemčiji in komunistični Rusiji, ki akušata izvesti načrti* glede ustanovitve ekonomskega bloka, ki nuj bi uključeval tudi Italijo. Poja«. njeno še ni bilo, ali la» alstern raztegnjen tudi na britske do-min ione. Malrolm Mac Donald. angleški minister za kolonije, ho prišel v Pariz ua posvetovanja a franco-skimi voditelji glede izvedt* konsolidacije kolonialnega aia-tema. Na dnevnem redu bo razprava glede produkcije, 'auruve-gs mst*r(als. densratva. transportne!)« in komunikacij. Ka kor Velika Britanija, ima tudi Francija velike kolonij« v Afn ki iu Aziji. Obaeg !*h znsAs V M00 kvadratnih milj in na trm ozemlju živi čez 70,000,1X10 ljudi. Nemci se maščevali nad Angleži Pravijo, da so potopili devet parnikov Berlin, 21. marca. >— Ifcvet angleških parnikov in bojnih ladij je bilo potopljenih, dva pa sta bil« težko |N>škodovana v nemškem letalskem navalu na Scapa Flow, pomorsko bazo ob škotskem obrežju, po poročilu, ki ga je danes objavila uradna nemška časopisna a g e n t u r a DNB. Angleški parniki In bojne ladje so se raapršile, ko so se v zraku izjavili nemški bombniki, toda liombe ao vseeno zadele cilj. Nemci, so se s tem maščevali nad angleškimi letalci, ki so v torek napadli z bomlmmi nemško letalsko haso na otoku Syltu. laindon, 21. marca,—Admira-liteta je danes naznanila, da ao bili trije nsvtralnl parniki v spremstvu angleških bojnih ladij poškodovani v nemškem letalskem napadu na Scapa Flow, en parnik pa so bombe potopile. Ta je bil norvoški Svinta. Člane posadke je vsela na avoj krov druga norv«ška ladja. Protiletalski topovi ao pričeli bruhati krogle na nemške bomli-nike, ko so ae pojavili v zraku. Eden bombnik je bil poiModo-van, oatal« pa so krogle odpo-dile. Kopenhagen. Danska, 21. marca. —r Vlada je ainoči Inatrulra-la svojega poslanika v Londonu, naj proteatira proti angleški'letalski invaziji danskega ozračja. Letalci so invadirali ozračje v zvezi z napadom na uemški otok Sylt, V Kopenhagen u pravijo, da so letalci vrgli d««et bomb na dansko ozemlje.. Konvencija farmar jev in delavcev -1 .. • • Bivši governer La Follette govoril pred delegati Hucheatsr, Minn. — Farmar-sko-deiavaka zveza je imela svojo konvencijo v tem mestu, katere ao ae udeležili delegatje is 75 okrajev. Sprejetih Je bilo več zaključkov glede požlvljo-nja aktivnosti, da lai organizaciji! napredoval« In žela uapehe. Delegatje niso mogli izvršiti vaega dela, zato so se izrekli za sklicanje druge konvencije, ki se prične 21. Juiiija. Nučelna izjava, osvojena I. 1925, Je bila ponovno |>otrj«na. Ta med drugim uključuje cilje farmarako-delavake zveze, Glavni so Javno lastništvo naravne-gu laigaatva. industrij, javnih naprav, bank in kreditnih zavodov. Končni cilj Je gospodarska enakopravnost na |>odlngi |M»lltične in. civilne svobod«. Phll Lu Follette, bivši governer VViaconsIna, Je govoril pred delegati po otvoritvi konvencij«. V svojem govoru Je orisal progresivna politlčus gibanja v A-meriki In uaglašal, da je dolžnost farmarjev In delavcev, da isalpirajo ta gibanja. Zborovanje Je bilo zaključeno določitvijo datuma prihodnje konvencije. Kje ae bo konvencija vršila, bodo odločili člani eksekutivnega <»dhora farmar-rtko delavake ZVeZe. Delegatje Mt sprejeli tudi aklep gl»-de vral-stva volilne kamiianj« v tem letu in nominacije kandidatov za državne urade. ^ francija ima vlado narodne enotnosti Socialisti stopili v kabinet NACIJI POZDRAVILI PADEC VLADE Parla, 21. marca. — Paul Ray- naud je že aestavil novo vlado, katera bo energično nadaljevala vojno.z nacijako Nemčijo. V novo vlado so atopili tudi trij« ao-cialiatl iu dalje imajo aocialiati tri podminlatre. Daladler ja ostal v vladi. I*arla, 21. marca. — Izgleda, da bo Francija dobila vla^o na* rodne anotnoati kot resultst rs-signacije premierja Daladlsrja in članov njegovega kabineta. Predaetinik francoske republike Lehruu je poveril asatavo nova vlade Paulu R«ynaudu, finančnemu miniatru v Daladiorjavam kabinetu. On bo danea Informiral Ubruna. ali se mu bo sosta-va vlade poaračila ali n«. Ubrun se Je obrnil na R«ynauda, ko J« Daladler odklonil ap«l, naj sestavi novo vlado. Kabin«t, ki ga namerava R«y-naud ustanoviti, bo ukljtiteval reprezentante akoro vseh francoakih političnih strank. Daladiar bo morda aprejal )>oalelJo vojnega ministra v novi vladi, teprav j« izjavil, da bo odklonil ponudbo. Keynaud se je alnoAl priiel posvetovati a političnimi voditelji glede formiranja nove vlad«. V nJ«gov«m uradu so ae oglasili Edouard Herriot, predsednik nižje dr2avn« zbornice; Jtilea Jeanneney, predsednik senata; Louia Rollin, bivši trgovinski minlater; Georgea Mandel, bivši kolonialnf m I n i a t e r; Henry Queuille, bivši poljedelski minlater; Camllle Chautempa, bivši mornarični minlater, in Luoien Lamoreua, bivši finančni minister. Socialisti, kl tvorijo največjo politično stranko, a niso bili re-prezentirani v Daladlerjevl vladi, odkar ae Je IJudaka fronta umaknila a pozorišča v aprihi 1, 19SH, ao bili povabljeni v vlado. Člani ekaekutivnega odbora Uh ciallatičn* atranke ao se danea aestali na avojl seji, da razpravljajo o povabilu. Zdaj Ae nI gotovo, ali bodo stopili v novo vlado. Berila, 21. marca, — Nacijski krogi ao pozdravili padec Dala-dierjeve vlade. V francoski kabinetni krizi vidijo nadaljnji dokaz "šibkosti demokracij". Uradni (krogi usglašajo, da bo novi francoski kabinet bolj proti nemški nego Je bil Daladierjev, "zato nI nolttliega razloga ia revizijo aedanj* nemške politike." I^mdon, 21. marca. — Brltakl uradni krogi ao ainoči dobili- za-. gotovfla Iz Pariza, da ni nobenega vzroka za vznemirjanj« zaradi francoake vladn« krize. C« se Reyuaudu n« bo posrečila aa-stsvs novega kabineta, bo Daladler morda (sinovno pozvan, naj prevzame vladne vaj«ti v avoj« rok«, Francoaka vladna kriza nI r«ana zadeva in bo kmalu likvidirana. . ."* Angleški parnik odplul iz newyorhke luke Nea' Vork, 21. inarra. — An-K leski veleparnlk Muaretania je ainoči odrinil iz tukajšnje luke. Njema I »o aledil parnik Queen M«ry. Po prej objavljenih poročilih lioata oba |iarnika prevažala vojaAk«, čete iz Avstrije, Nov« Zelandije in Kanade v Evropo. \ Maršal Graziani pri Mussoliniju Rim, 21, marca. — Maršal Ro-dolfo Graziani, vrhovni poveljnik Italijanske srmade, Je včeraj konferirsl z Muasollnljem o iiiilitariatičuih pripravah. Fašistični krogi napovedujejo, se I si velika nemška ofenziva na zapailui-fnmtl kmalu pričela, zaeno |»a naglaiajo, da ne bo Italija revidirala avojefa ata-lišča kot nevtralna driava. Po-| magais bo Hitlerju le, de bo po-trebovsi vojaiko pomoč. PROSVETA THE SNLIGHTENlIBJfT CLAlliO IH LASTNINA «M>VBNBU NAIOOIII rOOTORNK JM>HOTB Ono atf u4 flMmli« kr tk« IhMM Ma 4rite*« (ima II M* m M*. *.et aa a*l haa, |1.M aa Mrt lg»j a la Ctaara r »« aa aala lata, M « aa pallaiei M I H' f- aMta«»liw rataai lav ti» Mataa laial CSim) m4 CaaaJa M.M prr r~t. Chlrmgo aa4 Otaar* IT J« aar raar, (•ratea miuta M M »v faa#. m a« S«fcaeU4 Starata« vaaMaa ( wmtL iramt. »mi atl aa rraala aailljatalja la v akilaja. te ja artlrtll pa* ta h*® ^ ASrart*»lag rtui aa a«rara*«i.—Miaaaillpll * tliMvlicitaS artteUa wtll aat ka raUiraa« OUar •oafc aa <*•*•>. piar«. poa«a. aU.. vili ba far aatf Naalar u Ur la« rt PROSVETA Mt4l Sa. LavaSafc Ara. UMNI or TU rKOKBATBD Glasovi iz I naselbin v afclaeaja aa »rlawr (MaraS It. »•*♦). »olae vatega aa aaafrra »mmu, aa »aai ja a Paaartta Ja K»'< Veliki petek v Ohiu Premogovnik Willow G rov t; pri Neffsu, Ohio, je dane« masni grob do malega 70 rudarjev, ki ao zadnjo soboto posuli običajne žrtve eksplozije plinov ali črnega prahu. Eksplozije te vrste pod zemljo seponavljajo ie vso dobo, odkar obstoji premogovniško rudarstvo. V preteklosti so bile te eksplozije navadno rezultat skrajne znnikrnosti laatnlkov rovov, v novejšem času pa oblasti zahtevajo več odgovornosti od lastnikov za varstvo podiem-; skih delavcev, a kljub vsemu varstvu se raz-atrelbe le vedno dogajajo. Na primer baš premogovnik Willow Orove j« veljal za "vzornega'1 glede vamofltl pred eksplozijo; imenovali so ga "najvarnejšega" v Zdrutenih državah—kot se glase poročila v časopisju—in komaj nekaj tednov je tega, ko ga je driavnl nadzornik pregledal ln ga "spoznal v popolnem redu." Zdaj pa vidimo, koliko te je zanesti na vso to "vzornost, nadzorovalnost in varnost . . .M Zdi ie, da j* človeško skoro nemogoče zagotoviti popolno varnost dela v premogovih Jamah—ne toliko časa, dokler se iz premoga nabira plin, prah, vlaga in druge eksplozivne snovi, odprava teh snovi je pa nemogoča, ker so v bistvu mehkega premoga. Zdi se dalje, da se bodo te nesreče v večjem ali manjšem obsegu dogajale vzlic najboljšim varnostnim napravam in tudi v družbi najldeal-nejšega in najdemokratičnejšega gospodarskega reda toliko čaaa, dokler bodo ljudje kopali premog pod zemljo. Treba bo drugačne radikalne izpremembe, drugačne znanstven« revolucije, katera nadomesti premog c novo silo in enkrat za vselej osvobodi človeka od neprijetnega in nevarnega dela pod zemljo. Dolga je fte vrsta "velikih petkov," vijoča se od šahta do šahta, pred katerimi stoje množi-ce objokanih iona in otrok, ki čakajo na može-rudarje ln očete-rudar j«, da jih prinesejo mrtve na dan . . . Dolga je le vrsta teh jamaklh ira* gedij, ki priča o mučnem primitivnem življenju Človeka, deloma pa priča o hudodelski Človeški požrešnosti in zanikmosti . .. Berlin in Moskva diktirata . ■ ■ -t ■ - Pred nekaj dnevi so poročali Iz Stockholma, da je v teku akcija za ustanovitev obrambne svete treh Škandinavskih drftav: Norveške, švedske In Finske. Tesna obrambna zveza, ki je bila ie davno potrebna, bi prišla šele zdaj po krvavi šoli, skoti katero je morala iti nesrečna finska republika. Demokratične škandinavske države, osuva-ne, poniiane in ograiane od brutalnega totali tarstva na vzhodu in Jugu, bi rade ohranile svojo neodvisnost in svojo demokracijo, kolikor je še sploh mogoče v današnjih barbarskih časih. Ne bo te sreče! Zadnjo sredo je ie prišla vest iz Moskve, od uradne sovjetske časnikarske agenture Taas, ki se glasi, da "sovjeti ne bodo > trpeli nobene obrambne zveze med Norveško, Švedsko In Finsko, kajti ta sveta bi bila naperjena proti USSR in bi bila v konfliktu s novo rusko-finsko mirovno pogodbo." There you have it! Se je ie (»okatalo, koliko Je Še vredna neodvisnost Finske, švedske in Norveške! He Je is pokasalo, koliko je vreden "mir," ki ga je Stalin zatlačil Fincem v golta-nec! Skandinavske demokracije se ne smejo bra Clevelundttke novice Cleveland. — Vreme pri nas je M dobro za ta čas« ni preveč mrzlo niti preveč toplo, pa tudi snega ni več. Zadnjič sem šel pogledati naš slavni kulturni vrt. Pri pregledovanju sem prišel do zaključka, da je bilo škoda, ker je federalna vlada dala za ta vrt iz fonda WPA okrog |60,000, če se ne motim. Zraven tega se je potrošilo tudi več tisočakov, ki so jih nabrali okrog naših rojakov in društev pod različnimi in tudi ainjfvimi pretvezami. Pobirali so za spomenik Ivanu Cankarju, pa so postavili — menda nalašč — neko spačeno Cankarjevo »o-10. Prva Cankarjeva soha, katero so prejeli iz stare domovine, je eiala tri leta v neki stari garati, tjer se je — izgubila. Pa so obdolžili napredni element, da je to soho ukradel. Najbolj glasna pri tem sta bila pogrebnik Tone Grdina in njegov nečak Jože Grdina, ki prodaja svetnike in svet-uice, seveda največ iz lesa. No, te robe se po fvetu doati proda n dobro zasluži, ker katoličani pač verjamejo v čudeže in — le-setoe bogove in svetnike. Pri kulturnem vrtu je bil predsednik Tone Grdina, njegov nečak Jože Grdina pa tajnik. No. Trdinovi že znajo, posebno tam, kjer je denar. Menda tudi že veste, da je Tone Grdina sedaj predsednik te mlade North American banke (stare ali zamrznjene se še vedno drži kot klop očka dr. Seliškar). Zadnje mesece je Grdina veliko pisal o tej banki lokalni Enakopravnosti. Na delniški seji smo delničarji tega Ista protestirali proti takemu pisanju. Kar se tiče zadnje Grdinove sodnijske afere s tisto posmrt-nino, je vse presenetila. Tudi prešastite duhovne gospode O-mana, Jagra in druge. Le brskač po "pisanem polju" g. Trunk še ne ve nič o tej aferi t Rojak Opara, prostovoljni bojevnik v španski lojalistični armadi, je na poti v Ameriko. Tukajšnji naprejtvci, komunisti, stalinisti, ali kar ao že, mu pri-rede nekak baiiket. Za tega, v Ameriki rojenega rojaka, so lani pobirali prispevke pri posamet-nih rojakih in pri društvih, pobirali so tudi podpise, da se ga reši it ječe generala Franca, ker je bil vojni ujetnik. Prvotno je bil obsojen v smrt, potem pa pomi-loščen v dosmrtno ječo. Koliko so nabrali in koliko je ostalo, ne vem, kakor tudi ne, v, kakšne svrhe bo šel preostali denar. Da rOvala so tudi društva SNPJ In posamezni člani. Tega rojaka ni prej skoraj nihče poznal, kakor tudi no njegove družine, ker se ni udejstvovaj* v kakšni kulturni ali drugi orga nitaciji. Naši naprejevci ao se močno zavzeli tanj, in za njego vo proatitev it španske fašistlč ne ječe je delovalo tudi več roja kov, ki so nasprotni stallnovcem. Razvidno pa je že aedaj, da ga IhkIo skušali izrabiti naši naprejevci in stalinisti ta svojo propagando, kakor so ameriški komunisti israbili ta svojo propagando tudi številne druge prostovoljce, ki so se borili ns strs-ni lojalistov. Na ta način so.it ljudstva, predvsem i* od naprednejšega elementa izvlekli neštete tisočake dolarjev. V enak namen bo naprejevcem služil tudi mladi Opara, če se jim bo pustil izkoriščati. Kaj (Mi pri soc. Klubu 47? l^ah-ko rečem, da gre ta klub zadnje ki ljubijo izobrazbo in napredek, da se udeleže tega predavanja. Kot zastopnik kluba 47, sem se udeležil zadnje seje kluba 27 JSZ. Pristopilo je kar devet novih članov—* pet moških ih štiri ženske. Bili smo kar presenečeni. Klub ,27 se Je dal tudi slikati in bo ta slika priobčena v prihodnjem Majskem Glasu ob 85-letnlci Proletarca. Klub Je dal tudi oglas za $12.50. Lani je ta klub daroval v tiskovni fond Proletarca $75. Člani kluba in Zarje so mnenja, da je treba pomagati svojemu glasilu. Za Majski Glas bo zgodovino kluba 27 opisal Avgust Komar, co!linwoodskega kluba 47 pa Jože Durn. . Kaj pi politika v našem mestu? Clevelandski župan Harold Burton bo kandidiral za zveznega senatorja, kot se sliši. In kot republikanec je baje gotov, da bo zmagal. On je mnenja, da sedaj ni potreben močan mož za županskega kandidata« ker bo lahko zmagala vsaka republikanska šema zdaj, ko so demokra-tje Še vedno močno skregani med seboj. Tako bo šlo skoraj vse nazaj k republikancem — morda še predsednik. Ljudstvo pa ne zna zapisati drugega imena kot republikanskega ali demokratskega. Teh, ki znajo zapisati še kaj drugega in ki so za delavsko stranko, je pa zelo malo. Pred osmimi leti so ljudje rekli: Republikanci niso nič dobrega storili in ako tudi demokra-tje ne bodo, bomo potem pa gotovo za spremembo. In ta spre memba bo v tem, da bomo glasovali za socialiste. Vendar pa so znamenja, da je ta sprememba še v deveti deželi. Kapitalisti že vedo in znajo blufati ljudstvo. Anton Jankovich, 147, zastopnik Prosvete. je le v j*upnib nastopih proti krivicam, katerih niamo sami krivi. 'v Da vsaj malo pozabimo vso to mizerijo, v kateri *e~ nahajamo, priredita društvi 13 in 640 SNPJ skupno zabavo v soboto zvečer, 30. marca, v društveni dvorani na Boydsvillu. Kot se sliši, gredo vstopnice dobro od rok in vse kaže, da bo dobra udeležba. Za ples bo igral Snapee Entertain-ers orkester, pri katerem igra tudi Tony Strauss, predsednik društva 640 SNPJ. Posebno se opozarja Članstvo obeh društev, da poseti to priredbo. Veselični odbor bo gledal, da boste dobro po strežen!. Preko reke Ohio kakih 12 milj od nas je mesto Moundsville, W. Va. Pred leti je bilo to mestece .avnosti znano radi državne ječe, v kateri se je nahajal pokojni sodrug Debs. Tam obstoji društvo SNPJ že 24 let, a niso še nikoli imeli priredbe. Ampak sedaj je tam mladina v večini in društvo posluje angleško in ima tudi svoj kegljaški team. Prvo plesno veselico prirede v petek zvečer, 2». marca, v Hlghland Ualli. Za ples bo igral javnosti znani Martin Serro. Prt nas se govori, da se jih bo dosti udeležilo; upamo, da jih tudi od dru god poseti jo. Edini tukajšnji rov, ki še obratuje (na Blainu), je omejil delo na eden in dva dni na teden. Na poskušnji imajo v njem že en moderen stroj za nakladanj* premoga in kadar bo pralni ca za premog izgotovljena, pri Seja soc. kluba 1 Chicago. — Nocoj (petek) je seja kluba 1 JSZ v Delavskem centru. Vsi člani so vabljeni* da se udeleže. Volitve delegatov za državno konvencijo socialistične stranke, ki se vrši 21. aprila, in več drugih važnih zadev bo na dnevnem redu. Po seji bo sodrug Garden predaval 0 vprašanju: Ali je diktatura proletariata zmota?, nakar sledi diskuzija. Pub. odbor. sili! Mirno, vsaka sase morsjo vsett ta dobro v*ak udarec, v,ako jamifanje in vsak "holdup," noseče t dobrim uspehom naprej. ^7^ \TlTJt ki pride it Moskve in Berlina! Kajti Berlin In Nt&adnii seii so »riatotitli trii« ihod .?' f® T™ ,vrT 1 f1' Veati iz Bridyeporta Bridgeport, O.—Dne 11. mar ca se je tukaj v Eagle dvorani vršil velik shod v prid izboljšanja starostnega tavarovanja, relifa in podpore vdovam in tapulče nim otrokom. Zastopanih je bilo 02 različnih organizacij in obe uniji, CIO in ADF. Sprejete so bile resolucije, ki bodo poslane govemerju in poslancem, da delujejo v prid teh stvari. Pobiral «e bodo tudi podpisi na peticije in izvoljen je bil stalni odbor, k bo po potrebi sklicaval nadalj nje shode v ta namen. V nedeljo, 7. aprila, ob treh popoldne se bo vršil shod Sloven-sko-amerlške progresivne tveze za okraj Belmont v društven dvorani na Boydsvillu. Na ta shod je vabljeno vse delavstvo posebno pa članstvo društev in klubov, kl so pridruženi tej tve ti. Glavni govornik ho William Sherman, ki bo govoril o bodoč nostl delavsko mase. Imeli bomo tudi govornika, ki bo govoril o socialni zaščiti za stare, brezposelne, vdove in zapuščene otroke. Torej napolnite dvorano in pridite na shod. Kot izgleds. se je v teh krajih pričelo gibanje v napredno smer. |V to nas pač ženejo obupne razmere, ki vladajo v teh krajih. pete, pograbim plesalko in se za-vrtlva v veliki množici. V gornji dvorani je UIlO zborovanje— kakšno, ne vem, ker se ne vtičem v njim zadeve; Slovencev ni bilo veliko, mnogo pa je bilo Hrvatov. Jaz in Wolkar sva kar prt bari zborovala, dokler naju_jie pokliče gospa Jurgel, da naju zunaj čaka njen moi, ki bo nas odpeljal k Smrekarjevim, kjer nas čakajo krvavice in mesene klobase. Kmalu se pripelje tudi ružina Zimparman iz Butlerja. ože in žena delata na neki farmi že mnogo let in je 8. marca obhajal svoj god namesto 19. marca. Je vesele narave in lju->i veselo družbo. Vesela družba pa se večkrat snide pri Smrekar-evih, kjer zberemo skupaj ne-taj kvodrev in nam ga Frank Golob pripelje sodček, gospa Smrekar pa preskrbi prigrizek. Ob takih prilikah so rade navihane mlade žene, ki si privežejo sirkaste krtače, da plesalce med plesom pokrtačijo. Tako se včasih zabavamo. No, 8. maja bom pa jaz obha-al svoj 75. rojstni dan doma >ri materi, god pa 13. junija pri Smrekarjevih, če me prav stane par dolarjev, samo da me bodo mlade navihanke malo pokrtači-e. Morda se mi še-kateri Tone ali Antonija pridruži, da bo več smeha. Ko to pišem,.zopet ves dan sneg pada in čeprav je že 14. marca, še nič ne izgleda, da bi se pričela vesela pomlad. Kljub temu nam Prosveta prinaša Vesele vesti, da bo to in ono društvo dejo za njim gotovo tudi drugi, priredilo veselico in vabijo ro- In kam potem s premogarji? Od obljub politikašev ne bo mogoče živeti. Naša hčerka Freda je še vedno v otroški bolnišnici v Colum-busu, O. Dne 1. marca so ji zopet dali transfuzijo krvf, Počasi Ji gre na bolje, toda vzelo bo še dolgo predno bo okrevala. V kratkem bo objavljen program prvomajniške slavnosti kluba 11 JSZ, ki se vrši 27. apri la in na katerih nastopi soc. pevski zbor Zarja iz Clevelanda. Go vornik bo W. Sherman. Finska je podlegla, kar ni nič čudnega, ker je bila premoč pač prooj?romna. Kot pravijo poročila, so v glavnem mestu kakor tudi drugod po Finskem visele zastave na poldrogu v znak žalovar nja. In je v resnici žalovanje Toda druge pomoči ni bilo. Ampak upajmo, da bo še kdaj prišla pravica zatiranim. Joaeph 8noy, 13. pride Mo«kva delujeta danes skupaj, vzajemno in po dogovoru: Berlin in Moskva—s Rimom vred Na^tadnji seji so pristopili trije moški in ena tonska, t organizatorjem Milanom Medveškom Jih mako črtita resnično demokracijo in enako imava še več v videku. Pa tu- JT-1 elita smrt di drugi aodrugi in sodruginje so na agitaciji ta nove člane. K«r se letos vrši v naši eollin-woodaki naselbini Zbor JSZ In Demokracija škandinavskih narodov se je bila do izbruha hudodelske Hitlerjeve vojn« razvila do najviAje stopnje na svetu: demofctl*! tlčne gospodarske tadruge na Švedskem, Nor- | Pro« vet ne Matice, bomo člani na-velkem In Finskem so najlepše obetale ratroj Jšega kluba imeli dosti dela. Go. prve ekonomske demokracije na svetu. Vse to se je vršilo tamkaj mimo, korakoma, razumno In vzorno kot se spodobi tk dozorele ljudi. Zakleti sovražnik demokracije v Moskvi ln Berlinu, ki )e brez načel ln ki predstavlja skok nazaj v dobp neanderthalskega dlvjaštva, pa diktira: Nak — škandinavska demokracija se ne sme razviti! Uničimo jo* Vtonlmo Jo v lastni krvi!... ' - tovo pa nam bodo pomagali tudi {aodrugi ln sodruginje kluba 27 in kluba 2H Je pač naša dolžnost, da si pomagamo*v vseh iStvareh marca na Blainu, toda je bil pre maknjen, ker odbor vidi, da je shod važen in je bolje, da se vrši tukaj, ki je bolj v središču. Obenem sta pa 31. mana dve vaini konferenci in za ta dan tudi nismo mogli dobiti govornikov. Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Dne 2. marca sem se podal na kratko potova nje, da se malo nasrkam svežega zraka, ker mi je vročina pr; zakurjeni peči napravila velik glavobol. 2e ob 4. c jutra j sem vstal, da si napravim zatfterk Zrak je bil čist, .la .oater dež je pomalem padal. Mislil sem si, ko se prifuram do Pittsburgha, bo že solnce posijalo, toda sem se motil. Sel sem v Moon Run do 2usto-ve mame, s katero sva približno enake starosti. Ona je že več let vdova in mi je že večkrat napol nila prazen želodec in tudi pre nočil sem že mnogokrat pri nji Rada čita delavske liste, poseb no pa Prosveto. Ona je stara mama gospodične Homec, ki dela v gl. uradu jednote in je bil« pred par leti na počitnicah pri stari materi. Njeni starši žive v Auburnu, IU., in njen oče je bi delegat na zadnji konvenciji SN PJ. Želim, da bi Sylvia tudi letos prišla pogledat staro mamo ker so nama že ure Štete, toda umreti še ne marava, ker imava mnogo prijateljev. In prijateljic Iz Moon Runa sem šel v Pitts j burgh, ker sem Že od daleč ovb-hai okusen duh krvavic. Nisem se motit Gospa Smrekar mi ji je takoj prinesla velik krožnik jaz sem pa poklical liter newyor čana. Tudi prenočil sem tam Drugi dan, 3. marca, je bila ne delja. Dež mi je še vedno naga jal. dežnik pa doma na kljuk visi. Spomnil sem se, da živi jake iz raznih naselbin.. Na ta način se spozna slovenski narod med seboj. Na ta način sem jih tudi jaz že mnogo spoznal. In na stara leta dobim mnogo pisem in daril iz raznih naselbin od nepoznanih ljudi. Ce bi prej prejel toliko pisem in čestitk, bi si gotovo ne bil iskal boljše polovice na Cuddyju; lahko bi si bil izbral bogato Ženo ali dekle, da bi ne bilo stoka za vsakdanje življenje. No, šiba božja me je že v šoli pretepala in tepe me še danes, toda nič zato. Saj ipia tudi SN PJ-trnjevo pot že od rojstva, toda nosi' glavo pokoncu. Vese sem, da sem njen dlan. Kdor še ni pod njenim okriljem, naj se nam pridruži, ker jednota v vsaki potrebi priskoči na pomoč Čudno, da ji nekateri napoved u jejo pogin, če se ne združimo. Pred 11. konvencijo so proti nje, ruvali božji namestniki, toda so bili poraženi. Takoj po konven ciji sem svaril člane, da bo sovražnik zavzel drugo smer, da dobi jednoto v svoje kremplje Zato so nekaterim glavnim odbornikom napovedali boj, čeprav niso ničesar slabega zakrivili Upam pa, da je še ogromna veČina članov lojalna in da bomo branili interese jednote. žalostno, da se še dobi kdo, k naziva glavne uradnike "naše hlapce". Taki "principi" naj gredo v Stalinov koš, ne pa na konvencijo, kjer naj bo mesto le za razprave o delavskih principih slogi in dehi za napredek naših podpornih organizacijr NoČerito takih voditeljev, ki bi nas vodil brez principa, člani pa bi hodilll vsak po svoji poti kakor hodijo krave brez pastirja. 2e v mladosti sem dobil izkušnje, da mora jo krave imeti dobrega pastirja. Prav tako morajo imeti podporne organizacije zveste, stroge in zanesljive voditelje, kate rim lahko zaupamo našo jedno-to„ da jo bodo vodili po začrtan poti. Anton Zidanšek, zastopnik. Grdina se j oko Cleveland. —Najnovejše vesti iz metropole: Grdina ae joka 16 marca v Ameriški Domovini, češ le počakajte, resnica bo prišla na dan. iNo, Tone, ali smo m vprašali za reanico ali za laž Zgodilo se je na sodišču in poročevalci angleškega lista so poročali. In čemu njim ne groziš tožbo, Anton Grdina? Saj so poročali desnico, ali ne. Tone? In N. S. Plttsburghu moj dolgoletni * naši listi Prosveta, Enakoprav- Naše telo^-prava peč S kurjenjem v stanovanjih ju zvezaiu, šanje o "pravi" sobni temperaturi. Sodb ^ pa gredo zelo narazen. "»I , Pred vsem mora bitl*toplotno g08DodllJj v našem telesu samo v redu, drugače s H vijo že s te strani nevšečnosti. Narava^ H skrbela tudi v tem področju in uredila n^ telo tako rekoč kot stalno kurilno peč i/T znaša temperatura normalno 37 stopin,' V kor prava peč proizvaja telo toplot« in jo ^ daja. A baš za to izžarevanje toplot« k' načnemo poglavje o toploti v stanovanju r izterjevanje ni vedno enakomerno, zdriJ pravi o tem: "Telo oddaja toliko toplot« koliki znaša razlika v temperaturi med njim'in lico." Iz tega sledi, da ima tudi naša okolica prj J ravnavi sobne temperature veliko vlogo pJ vsem nas obdaja zrak. Gibajoči se in v3 sobni zrak greje bolj nego negibajoči se inJ hi zrak. Drugič gre za pohištvo in stene v d bah, o čemer se v praksi lahko takoj preprit* mo. Ce je v sobi zračna temperatura 20 sto. pinj in se pohištvo, ter stene še niso ogrele, lahko zgodi, da nas še vedno zebe, če je zunaj hladno. A če so pohištvo in stene že ogitu tedaj nam je že pri 17 stopinjah sobne ten perature lahko prijetno. Iz tega skdi dober na svet: Kdor se hoče izogniti ozeblinam, naj i ne vsede s tenkimi nogavicami in tesnimi vi j i V bližino hladne stene. Tu je temperaturn razlika med človeškim telesom ia okolico tak velika, da vsesa zid takoj vse toplotno iztan Vanje nog. Običajno v sobah preveč kurimo. To ni na paka samo z ozirom na štednjo s kurivom, ten več trpi zavoljo tega tudi telo. Občutni znil te obremenitve s toploto se kažejo v nevolji d vsakega telesnega iti duševnega dela, poznej se pojavijo nevolja do jedi, prebavne motnj in nespečnost. Tu pomaga samo to, da odpn mo okno in spustimo sveži zrak v prostor. T seveda ne sme trajati predolgo, da ne na*top jo prevelike temperaturne spremembe. Nsi telo ima tudi za takšne primere posebne svi rilne naprave, in sicer živce, ki so občutljivi i - jtoploto in mraz. Za oba občutka imamo posebi živce, in sicer je živcev za dojemanje mr«i in je njih dojemanje hitrejše nego dojemanj živcev za toploto. * ^— Vprašanje o pravilni sobni temperaturi I rešili torej nekako tako-le: Zmeren hlad je Človeškemu telesu najpi mernej#i, ker spodbuja presnovo in tek. Sd na temperatura se mora ravnati po človeka, I v njej Živi in dela. Važno je, da okna tudi p zimi večkrat odpremo, kajti svežega sraki p trebujemo stalno, drugič nas sveži zrak hitr je ogreje nego prenasičeni.> " "-f . , .• 'H Raznoterosti Samo 34 odstotkov kopne zemlje je ravnin V Evropi zavzemajo ravnine sk»r»J 50 od«U kov celotne površine, v Afriki pa samo 15 o stotkov. Marsikdo se bo tem ugotovitvam t dil, a je vendar tako. Razen Volge je Dunav z dolžino 2860 km širino na nekaterih mestih do 2 km največ reka v Evropi. ^ •»<>■/■ ~ t,- Največ vode ima reka Amazonka, ki mi od izliva do ustja 6000 km. Pritokov im« v ko 200 in med temi jih Je lepo število, ki večji od največjih evropskih rek. Kurje jajce sestoji povprečno iz 10.7 odsti ka lupine, 11.9 odstotka beljakovin, 128« stotka maščob, 0.7 odstotka soli in 63.9 odsti ka vode. Tehta povprečno 50 g. : Krava pospravi vsak dan približno en »1 =zelene krme. Na pobočjih Etne, najvišjega ognjeniki Evropi, prebiva okrog 800,000 ljudi. Kuščarjev je kakšnih 1200 vrst in ho dol 13 cm do 2 m. Na zemlji govore ljudje okrog 3420 jezik* Na malajskih otokili so do 45 Cm dolge i želke. Ce zasadiš jesen, potrebuje kakšna »nn ta, da zrase toliko, da si iz nje lahko naprn palico. Leonardo da Vinci je potreboval baje vec 12 let, da Je naslikal usta "Mone Lise Dandanašnji Evropci so povprečno > « daljši kakor njih predniki pred 70 leti. Največjo selitev ptic so opazovsli laM« to v Kanadi. Mlriade divjih gosi so se dwf" v okolici Ouebeca, da si poiščejo toplejših w jev za prezlmovanje. Trajalo je štiri ure, v den je U ogromni trop prelete! mšsto. Pred dvajsetimi lati prijatelj Jakob Woikar. zvest naročnik Prosvete in ProletarCav On je ie več let vdovec, toda še V sadnjih tednih sem poeetilfvedno žaluje ta boljšo polovico, več shodov in sej ratličnih or- Rad vidi. Če ga kdo obišče ns-ganltacij in slišal klice in govo- prsdnega mišljenja. Postregel re po skupni akciji v napredni ml je t okusno šunko in pijačo in tva se mnogo pogovorila. Po kosilu sva Ala v Slovenski smeri. Nekatere orgsmaacije bodo preustrojile svoje smernice v progresivno stran. Do vaega tega dom na Butler st., kjer so spod-je privedla vedno večja )»rcg|*>- nje prisitore prenovili, da odgo-Na prihodnji aeji kluba (prvi selnoat in novi stroji, ki stalno,varjajo potrebam. Zasedla sva petek v mesecu) bo predavaltvečajo to armado Zato pridite mizo In naroČila pijane. Čet ne- Matt Petrovkh o socializmu In demokraciji. Vabljeni so vsi oni. na ta shod. ako ste srečni, (ta še kaj časa se nama pridružijo žen- delate, kakor tudi drugi Pomoč ske. Mene so takoj tačele srbeti I nost in Proletarec so preplonka-11 to resnico In jo objavili. In sedaj bo toiba? Proti komu? Proti The Cleveland Press u? Ali boste tožili sodnika, ki je obsodil. ali pravdnika. ker Je prav-dal? Lahko, da bost« bojkotirali sodišče v bodoče, ker nI sodilo vam v prilog. Res čudna so mišljenja nekaterih rojakov v metropoli. Tudi tožijo radi stari pravdarji. Ampak se ve. rojaki, kl radi toftijo, včasih t«idl dobe. iDalje m S. atrani.) (It Prosvete, 22. marca 1*20) Domače veati. V Collinwtoodu. O ljuje živahna agitacija za zgraditev Slove«" ga delavskega doma. Delavske veati. Nebrojne lokalne »tavkf javljajo po vsej Ameriki. k Ameriške vesti. Senat je s 85 zavrgel versajsko mirovno pogodi* • ( ao Združene države odklonile vstop * rodov in se izrekle ta separaten mir x ^ h inozemstva. Generalna stavk« r se nadaljuje—Na Tufihem se > Ipoi«^ : iona M stična revolucija a Kemalom na ftovjetAa Raslja. Ruski t i Jev v Waahingtonu Je1wmčno pobrsi p** 22. M ABC A PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« 8 S. atrani.) toda nič kaj. Spominjam »e, ko je rojak dobil ve* let, ker ae je toiaril. Ali ga pa Bog kaznuje, da umrje, ker je tpiil dobrega rojaka. Tudi nekaj takega ae spominjam. Bog ljubi poštenjake, pa če molijo ali ne. Mi vsi smo po svetopisemskem izreku njegovi otroci. Ne samo Grdina, Te k a u 11, Jager in "father" Oman. Torej, Tone, pusti po božje ustvarjene otroke pri miru. pa boš imel veliko kastumar-jev, kakor jas, ki karo voiim! Posnemaj mene, Tone, in Bog te bo ljubil in [sodniki te ne bodo nadlegovali. Poglej, Tone, kako mene spoštujejo moji »odrugi! Frank Barbit, 58. orna Jrbnota Kovice iz starega Cblcaie, IlUnula . .TM ftrMt Av«.. J•**•!«»«. I>a. asa tu. t na ai.. sutian. wu. im........ *•> Ut, Mul>ai. r«. •ut a. tiia at.. tu*.uM, oat« ........... a iaia« at.. rWMiand, ohu . .«•»! a U».mUI. *»•..( Mcas*. lUtnaU . HIT a l*w«««W A».. ( Mraa*. IIIU.U ■ HM I UaMeU Av«h CMraaa. HUm!* aai a Fr**wl A**.. ( Um«** UIIU. IU. .....»MT e. Tr»»k«ll Af.. Cto««««. ni. ......MM a UaihaN A*«.. Hir«M, III. V blagi spomin druge obletnice smrti mojega ljubega »opraga la ut«l« Vtlvajte pravilno avitlobo 'In dovolj veznic v atenah »a opravo. _ mina vdihi i • • miina uupiaviia e Modernizirajte vmA dom za boljfc* življenje, instalirajte dovolj žice In veznic /m uporabo vačju električne udobnosti. Nadomestite »turo opravo z novo opravo za večji okras in boljAo avitlobo. ; . a Bruplafa* pnbkiu vitega 4$m Ni ždjo, prid« naš svetovalec ni vii dom, kateri bo prcttudlril avitlobo vašega do« mi. Pokl^lU Kindolph 1200, Ix*il 25U7. AN ete Ae aarotlH PraaeaU ali MledlMfcJ IM, avajeaui prtja-l al je aH aariMa v lamo* 1*4»? To je edini dar trajne vredna*! I, bi ga M »al denar lahko pošljete »vajet« v do*M>rtno. - . ' ^ • t KNUT H A M SUN J Poslovenil FRAN ALBRECHT Starec ne j« dvignil. Stal je Um nemo in z odprtimi u»tmi in je poaiušal vea moj izbruh, dokler ni bil pri kraju, nato je hlaatno vzel avoj zavoj a klopi in šel ali — bolje povedano — tekel a capljajočimi atarčevskimi koraki po poti navzdol. Jaz aem oatal in gledal njegoV hrbet, ki je po-- lagoma izginjal in ae je vedno bolj krivil, kot ae ^CMhkts Ne vem, kako je prišlo, toda mahoma mi je bilo, kot da nisem Ae videl bolj nepoštenega, razvratnega hrbta od tega in prav nič ae ni-nem pokeaal, da aem ozmerjal tega Človeka, preden je Ael od mene ... Dan ae je nagibal, aolnce je tonilo, tiho je vel veter skozi drevje in peatunje, ki so tam doli sedele v gručah, so se napravljale, da popeljejo svoje vozičke domov. Bilo ipi je dobro in pokojno. - Razburjenje, ki me je Ae pravkar obvladovalo, se je polagoma poleglo, postal aem truden in pričel me je loviti spanec. Kos kruha, ki sem ga povili, tudi ni oatal brez učinka name. V najprijetnejAem razpoloženju sem se naslonil na klop, zaprl oči in (»ostajal čezdalje bolj zaspan; zadremal sem in sem bil malone na tem, da bi trdno zaspal, ko me je psznlk pot repu I po rsmi in dejal : 'Tukaj ne smete spati." * "Ne," sem rekel in se nemudoma dvignil. In na mah mi je stopil moj žalostni položaj zopet živo pred oči. Storiti je bilo treba karkoli, vreči ae na to ali ono! Ni se mi posrečilo, da bi na-Ael kako službo; priporočila, s katerimi sem se izkazoval, so bils zastarele in so jih izstavile vse . premalo znane oaebe, da bi krepko učinkovala; razen tega so me ti neprestani odklonilni odgovori vae poletje napravili nekoliko maloduAnega. No — ne glede na vse drugo mi je bilo treba plačati stanarino in morsl sem nsjtl kakršenkoli izhod, ds si jo preskrbim. Za vse drugo je bilo Ae časa dovolj. _ ~ Nehote sem spet vzel-v roko papir in svinčnik in sem docela mehanično jel v vse kote pisati letnico 1848. Ca bi me vsaj ena sama kipeč* misel zgrabil* s silo in mi hotel* polotiti besed v usta! PrejAnji čas se je ie zgodilo .— resnično se je zgodilo, da so me obAlI trenutki. ko sem brez napor* napisal dolge in vrh te-gs Ae izredno posrečene odstavke. Tako aedim tu .na klopi in pisarim tucate Atcvilk 1848, pisarim to Atevilo vsevprek v vseh mogočih fMsonah in čskam, ds mi pride k*k* uporabna misel v glavo. Hoj brezzveznih misli se mi mot* po gl*v|, razpoloženje tonečega dneva me dela slsbovoljnega in sentimentalne* g*. Nttpočil* je jeaen in vse ae je pričelo pogrezati v globoko spanje. Muhe in žuželke je ie zadel prvi udarec, v drevju in po tleh je čuti glasove življenja, ki ae bori, neumorno, nemirno, vršeč«, delavno, ds ne pogine! Vsa bit-js |N>hojenih gosenic se zgiblj«jo Ae enkrat, iztezajo svoje žolte glsve iz mshu, dvigajo noge, se tlpljejo nsprej s svojimi dolgimi tip*lk*mi, omahnejo nato hipoma va*e, ae prevrnejo in obrnejo a trebuhom navzgor, Vsak* rastlina ima svoj poseben kov, neian begoten dih prvega mraza; bilke se blede stezajo proti solncu in p*d«joče listje se vsiplje AuAteČ ns ti* z glasom potujoče eviloprejke. Jesen je, sredi karne-vsls minljivosti; rdečic« rož je boln*, hektičen, čuden blesk iui krvsvordeči barvi. Vea objet od ugonabljanja sredi sveta, po-grezajočega se v avoj aen, sem čutil, kot ds sem ssm plszlvec, ki poginjs. V silnem strahu sem se dvignil in napravil |»ar korakov po peApoti. Ne! Nem vzkliknil in stisnil obe pesti, temu je treba Ntoriti konec! In apet sem sedel ns klop, vzel svinčnik v roko in hotel z vso reanobo pri* četi svoj članek; ta obupanost ni koristila nič, ko sem imel neplačano stanarino pred sabo. v Počasi, čisto počasi so se jele zbirati moje misli. To sem porabil in sem napisal mirno Jn d^bro premišljeno par strani kot uvod k čemur si bodi; to je bil lahko čisto imeniten začetek vsaki mogoči stvari. Nato sem jel razmišljati o nekem določenem vpraAanju, ki naj bi ga obdelal, bodisi človek ali stvar, s katero bi se pečal — toda nisem našel. Od vseh teh brezuspešnih naporov so se mi misli spet razblinjale v nered; čutil sem, ksko so mi možgani dobesedno odrekli, kako mi je bila glava praznejAa in praznejša, dokler mi ni nazadnje stsla< na plečih čisto lahka In prazna. To režečo se prainino v svoji glsvl sem občutil z vsem svojim telesom; zszdel sem se sam sebi, ko da sem votel od glave do nog. • "O, ti moj bog nebeški!" sem zakričal bolestno in ponavljal ta vckllk ftinogo, mnogokra-tov zapored, ne da bi kaj dodal. Veter je šumel v listju, pripravljalo se je na slabo vreme. Se trenutek aem posedel tam in strmel izgubljeno na svoje papirje, jih nato zložil in potisnil počasi v žep. Postalo je hlsdno, jaz pa nisem imel več telovnika; zapel sem si suknjo do vratu in potisnil roke v žep. Nato aem se dvignil in A«l. 0« bi se mi vsaj samo to pot posrečilo — vsaj to pot! Dvakrat me je ie gospodinja vprašal* z očmi, kdaj bom plačal, jaz pa sem se moral prihuliti in se s pozdravom v zadregi splaziti mimo nje. Tega nisem mogel storiti Ae enkrat; kadar bi prihodnjič sr«č«l te o-či, sem nameraval odpovedati svojo sobo iti si pošteno obračunati a seboj; na ta način se pač ni dalo trajno nadaljevati. Ko sem dospel k izhodu parka, sem apet zagledal pritlikavca, ki sem ga bil v svoji raz-besnelostl pognal v beg. Mistični časniAki papir je ležal odprt vraven njega na klopi; vseboval je jedila najrazličnejše vrste, ki jih je zdaj užival. Hotel sem stopiti k njemu in se o-pravičiti, prositi ga Oproščenja za vedenje, a odbijalo me je, kako je jedel; stari prsti, s katerimi je zoperno kakor z desetimi ukrivljenimi kremplji krčevito držal svoj kruh z maslom, so povzročali, da mi j« postajalo slabo. Stopil sem mimo njega, ne da bi ga nagovoril. On me ni spoznal; suhotno kot les so strmele vame njegove oči; Ae črte na licu nI izpremenil.' Nadaljeval sem svojo pot. Iz navade sem obstajal pred vsakim izobe-Aenim časopisom, kjer sem Ael mimo, prouče-vajoč objavljena proat« mesta. Bil sem tolikanj srečen, da sem naAel eno, ki bi ga pač lahko sprejel: trgovec tam zunaj nekje je Iskal za vsak večer po par ur Človeka, ki bi mu vodil knjige; plača po dogovoru. Zapisal sem ai trgovčev naslov In sem na tihem poprosil boga za to službo; hotel sem zahtev«ti za delo mnogo m«nj kot vsak drugi, petdeset vinarjev bi bila bogata plača, ali nemara samo Atirideset, to sem prepustil njemu. Ko sem priA«l domov, je ležal na mizi listek gospodinje, v k«terem me je prosil«, n«j pl«č«m vnaprej svojo stanarino ali p« se kolikor mogoče kmalu preselim. N»j Ji nikar ne štejem tega v zlo, a ona je prlmorsna zahtevati to. S spoštovanjem — Gunderaenova. Napisal sem svojo ponudbo trgovcu Christie, Groenlandsleret št. 81, jo kuvertir«! in ponesel v poštni nabiralnik na vogalu. Nato sem šel spet v svojo sobo in sedel v naslanjač. Temnilo se je čezdalj« bolj. Zdajci mi je postalo težko obdržati se na nogah. (Dalj« prihodnjič) ~~ Po legitimacijo KHgij Korutar Nejevolja oblasti boli In žali. Se hujše pa je M|M»dohuemu dr-iavljanu, ako ae oblast sploh ne zmeni zanj. Ne rečem, nI prijetno, ko dobiš plačilni nalog, brez čara \m tudi taki nalogi niso Zaveš Ne, da nisi zs |>eto kolo v držat nem ustroju, da računajo nate, da te imajo nekje zapisanega in Ne te le .NpomlnJajo v potrebi Mrko ^»grabiš plačilni nalog in nc izprati pred zakon-ako polovico: "Znoreli ao, ob Vse me laslo spravili, ksj bom zs-nje delal!" To rohnenje vedno dobro storit izliv je namreč občutka neke vsžnoati in dali, ki ae je morda začel sivo in vaakda-nje. dobi neko privlačno noto Družina m« te atrahoma ogihlje. boječ «e tvojih izbruhov in do-ti dene u strah — veliko sjinAtovanja je v njem. Zvečer komaj čakaš, da se polnoštevlino zbere stalno omizje. Ko no uvodne fraze opravljene, vrtel pivekemu zboru na mizo |>ološni-c«, plačilni nal<»g ali kar je ie in zarobantiš, kakor Ne d«»hremu državljanu a|«iatohi. So namreč poniglavci, ki ne rohne, p« tudi ne plačajo; itmikajo ae, moledujejo, oilijo in prosijo talloga (oliko čass, dokler ne pride redni odpis, od ksteregs imajo korist samo podle duše. Kdor |»a kol ne, rohni in robenti, ta bo gotovo plsčsl. Ves ts skupek |K>ja-vov nc imenuje davčne morsls. Oni dan no mi |s>slall list, JU j list! Celo ihiIo s ko0o vprašanj, ki Jih je bilo treba odgovoriti |H» pravici in resnici* potrditi z lastnoročnim podpisom, priložiti dve sliki, vsako trditev in izpovedim ust reza jočo llatlno iu tri kovače, "Ph, tri kovače!" sem prhuil, ko sem spoznal, ds res samo tri kovače. Nato sem se lotil čltanja vprašanj« pole. Ce-*e vsega ne vprašuje radovedns oblast. Ce sem otenjen, če imam otroke, če sem hodil v šolo, če *nsm ksk tuj jezik in če gs zusm. sli gs tudi uporsbljsm in ve«' Nličnih (icdrohnoett — ds ne |toz«Mm osebnega popis« — Je bilo v tem čudnem piaanju. Naj sem obrsčsl kolikor sem hotel. immetne zveze ni bilo med vprašanji. Ugotovil aem. tla ni <«1 vojsAke oblasti, tam ne Npra-šujejo, kaUne nčl imam. kakien noa In kakšna lista: «d davčnih gospodov t odi ni, oni Ne malo briga io. kakine šole *em po«e-Čal, kske »etike znam In kake vere mm Oni tsm ae ravnaj« po načelu "brst je mio. koje vere bio", pUuatt pa mors. Ce mi ho- čejo dati osebno izksznico, za kar govori zahteva po dveh fo-tografijah, zakaj potem sprašujejo po hiši in drugih nepremičninah? Zaman ves trud! Človeku bodo večno akrite namere oblaati. Vsaka oblast je od boga, zato so nje pota takisto skrivnostna in nepragruntsns kskor božjs pola. Trebs je N«*t| in piaati. Prva M ran je Als ko po maslu, na drugi strani pa je vprašanje o jezikih in tu aem se prvič spotaknil. Njega dni j« bilo laije: napissl si ob« detel ns jetika, pa je bilo. I>»nes dežele nimsmo. imamo pa državo in če zapišem, da znam *n državni jeaik, ne bo prav, če »spišem dva? spet ne bo dohro, če zapišem tri, bo smešno. V •Riislu prebiram prijatelje: Anton bo rekel dva. Mihs tri. Milan eden in dodal slovenoborskega magsrca Ali ae naj izdam zs Miglnta in nspišem tri. ko usta-ve govori o enem *amem? OJ težko Marku v budalaatem car-stvu! Mili rojskl ne vedo, k«ko grene življenje poštenemu človeku s svojim samoniklim dla-kocepatvom! Na po* led sem \ rubriki o znanju jezikov le zapisal državni in cerkveni jezik, uporsbljsm Nrveda le državnega. Pri osebnem popisu «em po-klical šeno; Tovej. ljubljen« PKOBVgT* soprog«, kakšne oči Imam?" "Kakor levi razbojnik", je od-brusila in odšla. Pozval sem hišno pomočnico Agato fn ji zastavil isto vpr«šanje. Menda me ni razumela, kajti ustrelil« je mimo: "K«j vam le hodi na misel, gospod, pa v vaših letih!" Z ženskami ni bilo tedaj nič, niso kos položaju. Spomnil sem se, da so me v mlajših letih dražili, da imam kodrlajsaste oči pa sem tako'zapisal Bogve če bo prav ali je to pravi strokovni izriz. hiši, bi bij najrajši zapisal kakor mi je svetoval prijatelj. Ko sem prišel do vprašanja o tramvajski sprevodnik Št. 75: "Enonadstrdpno. Zgoraj je bil golobnjak, odkar pa je psa vzel konjederec, Imam tudi pritličje." Pa si nisem prav upal in sem povedal po pravici. Med muko, trudom in pptom sem le prišel do konca. Priložil sem dve zahtevani sliki. Na eni sem kot brambovec iz prve svetovne vojne, na drugi kot prestrašen bir-manec, z belo pentljo okoli desne nadlakti. Botra sem odrezal in nerodno je, ker se zdi, kakor da nimam roke. Tod« zahtevajo dve sliki« pa sem dal dve, kaj mi kdo more!" ^ Zdaj je prišlo glavno delo: zbiranje listin, ki potrjujejo moje navedbe. Rojstni in domovinski list — o, teh dveh že ne dam iz rok! Oblasti so mi ie dvakrat izgubile dokumente. Dokaz o znanju jezikov — tega nimam. Da znam državni jezik, sem dokaz jaz sam, toda sebe ne morem predložiti, sicer me založe in zgu-be, pa bo družina brez rednika. Hiše nimam, ali za to dejstvo je treba potrdila od davčnega urada, kar nI zastonj — tedaj zopet nič. O šolah najlažje pogrešim spričevalo o cepljenih kozah, te* ga ni škoda, ko ga bodo Izgubili. V tretji gimnaziji sem nekoč prosil majhno Štipendijco, pa je bilo treba priložiti potrdilo od mestnega fisikata, da se "na "podlagi vidnih brazgotin da z vso verjetnostjo sklepati na uspešno opravljeni obred cepljenja koz". Stipendijice nisesm dobil, ker moj oče ni bil mestni svetnik. t Ob koncu tiskovine je močno brihtna opazka, da zadostuje za vse n«vedbe potni list, ako so v njem vsi zahtevani podatki. Ljuba oblast,« kje si še videla potni list, v katerem je kaj napisano o hiši in drugih nepremičninah, o tvojih šolskih letih in jezikovnem znanju! Toda z nečim si oblast mora skrajšati dolge uradne ure, pa piše stvari, ki nimajo ne repa ne glave. To je njen posel, poklic in naloga, odkar obstojii naš prelepi družabni red, in tega je že dolgo. Oblast se j« zavedala, kakšen trd oreh je predložila podanikom s to vprašalno polo. Počakala je, PETEK. 22. Senator Robert F. Wagner, demokrat iz New Yorka. da se je razburjenje malo poleglo, podaljšala rok za izpolnitev za en mesec, malo pogrozila in zadnji mesec so ji cvirnajoči državljani nanesli listin, da bi bili kmalu sobo zadelali, kovačev pa je prišlo skupaj za tri mernike. Zdi se, da je bil to glavni namen. Vprašalna pola je imela samo nalogo preplašiti podanika, da se je zbegan metal kakor podgana v pasti in naposled z olajšanjem odštel tiste tri kovače, vesel, da jo je odnesel tako poceni. Jaz sem šel zadnji dan s polo k oblasti. Bilo je 31. januarja in sem računal, da se je medtem strogost že kolikor toliko unesla in da bo moje kozje spričevalo zadostovalo za vse druge listine. Pa ni bilo tako. Žrtve, ki so čakale, da stopijo pred obličje žive oblasti, so bile oborožene z neštevilnimi listinami. Tista, ki je stala pred menoj in sem ji zrl preko ram, je imela celo izkaznico neke vsemogočne stranke. Postalo me je strah, kolena so mi klecnila in najbrž bi jo bil pobral, da nI bil na vrsti ravno neki zelo hraber podanik, ki je na stvarno in mimo opazko uradnika z brezobzirno predrznostjo pregnal duh plahote in boječno-sti iz src čakajočih. Dejal je: 'Tukaj imate, več nimam. Ce hočete, vzemite, če ne, ne. Povem vam pa, da me drugič sam župan ne spravi več sem." Zdrznili smo se. Saj to-je bil očiten upor, nespoštljive besede pa so mejile na bogokletstvo. Moral sem priznati, da to ni bil pravi način za občevanje z oblastjo, ampak pomagal pa je. Vzeli so mu polo in ga odpustili. Pri tisti priči sem hotel izrabiti trenutek slabosti zastopnika oblasti in som mimo čakajočih stopil k mizi, češ: saj bom precej, samo nekaj bom povprašal. Mojo obupno prazno polo je uradnik obračal, me pogledal vprašajoče in našteval: "Rojstni list, do-movnica, potrdilo pokojninskega urada, šolska spričevala .. ." Na | vsako sem predrzno in osorno odgovoril: "Nimam." I "Kako nimate? Rojenj menda Ste?" "To dejstvo je tako jasno, da zanj ni treba potrdila. Sicer pa I sem bil takrat čisto majčken, I danes sem popolnoma drugi, kaj I naj vam tedaj rabi rojstni list." "Vi se norčujete." I "Nikakor ne, govorim resno. Poudarjam samo dejstva, skoraj same aksiome. Vsaka listina bi bila smešen pleonazem, Id . . ." Oblast je udarila po mizi in se razljutila: "Brez listin vam vendar ne moremo izdati knjižice . . ." "Saj ne hrepenim po nji in mi ni prav nič do nje." "Ampak mi moramo . . ." "O, če vi morate, kar kar. Nič MARcij vas naj ne ovira. Tu sta*/ k» »n trije kovači -sem opravil. Klanjam In odšel aem izpre(1 . prepasčene oblasti, z* sem postal ht TfosTufi lTH divjala oblast: ! "Človek se trudi, si gara - pa ti pride h<23| brez dokumentov." p'i mo?! ri: holajznik je rekel, beseda, je ni v Pleteršniku, kakorj kasneje ugotovil. Mojo obdržali in že s tem je bik/Z zano, da je vse drugo praznii vlaka in da jim je bilo samo. tri kovače. Za ta dokaz jim puščam tudi holajznika. Ali ste ie naročili Prometen Mladinski list svojemu prijai*| ali sorodniku v domovino? T»! edini dar trajne vrednosti, ki a za mal denar lahko pošljete s* cem v domovino. Žopet je tukaj! liberalna letna prilika za, automatičen plinski vodo-grelec Do:rotite, da ram doka ie m o kako zmorete izvrstno ugodnost, stalno gorko vodo na črpa. • Tisoče in tieočc drulin »e Je poslutilo {te prilike .v proilem letu. aamieebl -o dokstali. kake lahko smorejo ugodnost in udohnoet Imeti stalno gorko vodo na čepu. MedaJ pa. da se olajia ie nedaljnjim tisočem. da pronajdejo. kako malo «Un» Imeti gorko vodo STAl.NO na čepu -ponovia* to ponudbo! Vsemite tri »eeeee faea ia ae prepričajte, da al vredne Mil Wftt ^ selewatič»*cB vedo-grelea . . , Automsttfen plinski eotfe.gr*lee vem daje stalno gorko vodo po i.redno r#ni I" a*lično se Ion sa salonom rorke vode se slane nič več po tem moderne« načina. k«t Jr aUlo po staromodnem načinu, ko ste rs rečno oskrbovali. Antomatičen plinski vodo-grelec drli sa vas eorko vod^ kolikor sl> aaml *r.lie~«dpr«e in vaia g^ka vSI > ta P« dnevu in pa no*,, sa umivanje poeode. kopanje, *i*,nje in aa pranj,' perila *l« in sto tv.ri vam be fcij, i„ hitrejie oprati ko bodril s? v::,rr«oT,tK :od,f pri sebe \ semtte M M-dnevno hranilno ponudbo in al sapomnlte vi K« de«, sami svoj «odn,k v ti pre.ku*nj, dom. f* ponndtnt jt vet javno fr za določen čas Vprašaj« važna pHalKji ali trprea lakaj ' AI.I PA Kl.tffTK MIUSII tiskarna s.n.p.j, SPREJEMA VSA ¥ tiskarsko obrt spadajoča deli I Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig^ koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI • ■ ■ • ' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Gane zmerne, unijsko delo prvs mt* Pišite po informacija na naslov: M SNPJ PRINTERY 1 — 2657-59 SO. LAWNDALB AVENUE TeL Rorkwe|| 4904 CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 11. redne konvencije ae lakko naroči na Mst Proste!« It prišteje eden. dva, tri, Stlri ali pet članov k ene drullne k eal nsrrf nial. Liat Preeveta stane ca vse enako, aa tlane ali nečlane $4.M rs eno letno naročnine. Ker pa člani še plačajo pri aaesaenta u tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroka. reči. 4s lo list predrag ta člane SNPJ. Mat Prosveta |e vala lastnlss Is gotovo |e v vaaki draiinl nekdo, kl M rad čltal list vsak dan. < *•» lista Preaveta le: Za Zdrai. dr*av« In Kanado.$000 Za Cleero is Ckirafo Je....$7^ 1 tednik la................. 2 tednika In.................s 00 S tednike la........................2.40 4 tednike in.................|.M 5 tednikov in......................nil 1 tednik In;..... 2 tednika is..... S tednike is..... 4 tednike is..... 5 tednikov in.... IJi s.ia 1.94 ITI \S* Za Kvropo je............$0.00 Itpolaile spodnji kupon, priloiile potrebno vsole denarja ali *aeej Order V pisma in si naročile Prosveto, liat. ki je vaia lasteina. Pojasnilo:-Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti »ts SNPJ, ah če se preseli proč od dniiine in bo sahleval sam svoj M tednik, bed« moral tisti član ia dotlčne družine, ki J. tako »toP*0 naročena na dnevnik Prosveto, to takoj natnaniU apravniitve 1UU. In obenem doplačati dotično vsoto lista ProsveU. Ako leg« 1« daj mora upravniitvo tniftali datum ta to vsoto naročniku. PKOSVKTA. SNPJ. MST |*«ndsle Ave. CMraf "L Prileiene poiiljam narečaine ta Ikrt Proavelo vsolo f ......... 1) Ime ..................................^ ........7~ •-•••e.eoaaeae.eeaaeeaeaoeeeeaaseeeoeeesaeeaaea*** lT"tavlie ledaik In ta pripMMe k moji naročnini ed sledečih flaaar moje dre Mae t .......................................A dreJMva .........................................Ct dnrflva št....... .....................................Cl dreUva .................i?!..................drOlvt * ..........i............... DrlsVa................ narečaik Star ssrW«ik..... • •••