Ifev. 138. V Unbllanl. v torek, dne 21. innlla 1910. Leto XXXVIII. Velja po pošti: s ^Bftfe W ^Hfek MF Vi mm m MHB = Inserati: ===== ^BBUM WM ilHMUfi H H MmMII WBKk In WBSSm O^BBm Enostolpna petitvrsta (72mm): ^KPOft . &pn| H ■ ^■HH HA 9H ^HiH ■NSBH 19 1B IU H H ■r ^ I^BklB ^^^ i^T^V »dvakrat » .»2*20 ^^^ |H B ■■ ■■ M ^ sa trikrat.....10» (emčijo celoletno » 28*— KH »B KČf ^B^^^H |H sa ko trikrat . . » 9 » .stalo inozemstvo. gJ H H Ht B BF" Mi V" H T reklamnih notici stane . V upravništvo: = ^m H K H ■ II ■ ■ V I ■ ^SSSST. KE. 1 » U'20 ^ H ■ 1 ■ ■ n H J I ■ I I A °blaTl|en|tt PrimMen P0PMt- rav AA ^bflr ■■ M H mm ec. — Posamezne Stev. 10 ▼. ^VHBV^ W (M praznike, ob 5. nrl popoldne. ss* Uredništvo ]• v Kopitarjevi nliol itev. 8/m. Rokopisi se na vračajo; neirankIrana pisma ne s=s sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. m = 8pre]ema naročnino, Inserate ln reklamaoije. = ===== Dpravniškega teleiona štev. 188. === bilizuje Slovane zoper Nemce in Slovane le ojačuje. — V tem zmislu so govorili poslanci centra tudi v državnem zboru v Berolinu. Avstrijski katoličani pa so bili do zadnjih dni v tem oziru slepi, še potuho so dajali luterancem. Ker so pa postali luteranci preveč predrzni, ker so prehitro pokazali svoje karte in ker se njihovo delovanje na slovensko-nemški meji zdaj bolj pozna na nemški katoliški koži, kakor na slovenski, so avstrijski nemški katoličani končno izpregledali. Siidmarka je doživela zadnje dni hude poraze. Pastor Albani je razkril, kako deluje ravnotako zoper katoliške Nemce kakor zoper Slovence, v Lincu pa je morala pred sodiščem umakniti tožbo proti ondotnemu »Volksblattu«, ki je odkril njeno delovanje zlasti v Št. Ilju in ponudil za to tehtne dokaze. Ravno zdaj pa, ko luteranci hrumijo kakor lačne bestije zoper katoličane, imamo pred seboj novo razkritje, ki bo brez dvoma močno učinkovalo med nemškimi katoličani v Avstriji. Razkritje prihaja topot iz rajha. Evo! Glasilo nemškega centra v Prusiji je te dni objavilo dobesedno sledeče: Vorsicht bet nationalen Bettelbriefen aus čsterreich! (Previdnost pri narodnih fehtar-skih pismih iz Avstrije!) »Nemški Schulverein v Št- Lenartu na Štajerskem pošilja marke in razglednice na vse ravnatelje pruskih višjih učnih zavodov, cla jih ti med učitelje in učence v prid nemški šoli v št. Lenartu razdcle. Pošiljatev spremljajo z oklicem, v katerem trdijo, da v tem popreje čisto nemškem trgu mlajša generacija komaj nemško razume in govori. Informacije, ki smo jih dobili iz ondotnega kraja, pa pravijo: Šola je bila sezidana s pomočjo Siidmarke, ki je v svojem bistvu losvonromovska organizacija. Kjer le more. podpira pro-testantizcm. Dozdaj na Štajerskem od te strani ustanovljene šole so bile redno predhodnice protestantovskih mo-lilnic. Šola v Št. Lenartu pa je sicer že poplačana. Nabira se z lažnjivo pretvezo ( v originalu: unter falsclier Flag-ge«) za zgradbo nemškega doma, v katerem pa je tudi dvorana za protestan-tovsko molilnico. V trgu so sploh samo štirje Nemci, ki pa nimajo otrok. V trgu je utrakvistična nemško-sloven-ska petrazrednica. Schulvereinslco nemško šolo so brez cerkvenega blagoslova »blagoslovili« z nekakim pustnim sprevodom, plesom in krokarijo. V tej šoli so samo trije nemški otroci, iz Gradca doma, ostali so sami Slovenci. Stariši so deloma prisiljeni pošiljati otroke v to šolo; so namreč večinoma popolnoma odvisni od svojih delodajalcev. Otroci se ničesar ne nauče in pridejo iz šole brez vsakih vednosti, zlasti krščanskega nauka, ki se mora v teh šolah nemško poučevati, nič ne znajo, vsled česar so pozneje najboljši material za losvonromovske pastorje. Nam Nemcem iz rajha se lažejo, da obstoji narodna nevarnost, ki je pa ni (»Man lugt den Reichsdeutschen was vor von nationaler Gefahr, die gar nicht besteht«, tako original); lažejo, da ni zadosti šol, čeprav so povsod utrakvističnc večrazrednice; seveda te so »žalibog« katoliške, kar našim naci-onal. šovinistom nc gre v glavo. Drže se gesla: Nemec biti sc pravi biti protestant in v slovanskem ozemlju ustanovljene šole imajo prav ta namen, da v prvi vrsti Nemce same poluteranijo.« Komentar je skoroda nepotreben. Nemški list iz rajha tu konstatira: 1. da Schulverein in Siidmarka iščeta podpore v Nemčiji in da se z nemškimi markami v Avstriji tlačijo Slovani ter dela konfesionalnj razpor; 2. da Schulverein in Siidmarka nabirata z goljufivimi pretvezami; 3. da šol nc ustanavljata za »be-driingte Stammesgenossen«, ampak za ponemčevanje Slovencev; 4. da se avstrijski nemški nacionalci lažejo o narodni nevarnosti, katere ni; 5. da je vsaka scliulvereinska šola predhodnica luteranske cerkve. Pripomnimo še, da je ta članek ponatisnil že vorarlberški »Piusverein« v listu »Vorarlberger Volksfreund« in da so nemški svobodomiselci že vsi v ognju. Siidmarkovci bodo s svojo »evan-geljsko« propagando temeljito falirali, tembolj ker nasprotstvo med katoliki in protestanti čedalje bolj raste. Protestanti naj le zabavljajo zoper papeževo encikliko — bodo videli, kaj bodo želi! Nemški katoličani v rajhu niso tako zagovedeni, da bodo svoje s težavo pri-služene marke metali v žrelo nenasitnih avstrijskih hetzpastorjev, ki vlečejo svoje gaže od Siidmarke in Schul-vereina, pa tudi avstrijskim nemškim katolikom je padla mrena raz oči. Nemoralno delo ponemčevanja pod lute-ransko zastavo ne bo sadu imelo. Papeževe besede v encikliki pa moramo zlasti Slovenci le pozdravljati in odobravati! Res je: tako nemoralnega, prevratnega in nasilnega verstva ka- Današnja številka obsega 4 strani. "•C Zopet razkrinkani! Vsaka reč ima svojo dobro stran, tako tudi sedanja gonja protestantov od »evangeljskega bunda« zoper papeža in katoliško cerkev. Sveti Oče je zavoljo ljubega miru odredil, da se enciklika o sv. Karolu Boromejskem v di-jecezanskih listih v Nemčiji ne objavi,* toda miru gotovo ne bo, ker ga luteranci nočejo in se že dalje časa priprav" ljajo na »kulturni boj«. Boromejska enciklika jim je bila le povod, da se zaženejo v katoličane, ker jih njihov neprestani napredek boli in ker so sami tako razdrapani in se pastorji med-seboj tako koljejo, da jim je nova velika protikatoliška gonja naravnost potrebna, da njihova »cerkev« ne razpade. In ta gonja ima to dobro stran, da se katoličani od protestantov še bolj ločijo, za nas v Avstriji pa je še posebno koristna, ker je nasprotstvo med katoličani in protestanti za Slovane, v prvi vrsti za Slovence, le koristno, koristno pa tudi za poštene Nemce, katerim so se odprle oči, da vidijo, kdo vodi in zakaj ter s kakšnimi sredstvi se vodi zlasti na jugu boj zoper slovenski živelj. Na čelu tega boja stoji S ii d -marka. Siidmarko vodijo protestant-je, Siidmarka dobiva podporo od »evangeljskega bunda« v rajhu, ta bund tudi plačuje pastorje, ki v Avstriji za denar kupujejo duše za lute-ranska nebesa. Na čelu tega poprote-stantovanja stojijo izmed pastorjev mariborski Mahnert, lipniški dr. Albani in ljubljanski dr. Hegemann. Ti možje so dejanski duševni voditelji Siidmarkovskega in schulvereinskega dela. Ker je pa luteranstvo v svojem jedru nemoralno, je nemoralen tudi boj, ki ga vodijo te organizacije zoper slovenstvo. Nemški katoličani v rajhu so to že davnej vedeli in zato centrum nI nikoli podpiral siidmarkovskega dela v Avstriji, nasprotno vedno le svaril Nemce, naj zanj nič ne žrtvujejo, ker je to delo protestantovsko, naperjeno zoper habsburško dinastijo in nemoralno, nemštvu samemu v škodo, ker mo- i*. Sveti Oče enciklike ni ne obžaloval ne razveljavil, kakor pišejo nekateri zaletavi liberalni listi; enciklika je seveda veljavna, ker je bila praviloma promulgirana in se te dni tudi objavi v Herderjevi zbirki enciklik. LISTEK. PieSeren ln romantika. Jos. Puntar, Gradec, I. Ni mi na tem, da na tem mestu podam temeljito razpravo o razmerju Prešernovem do romantike, ker menim, da so v to poklicani bolj slavisti kot klasiški filologi, pač pa bi rad opozoril na smeri, ki naj bi kazale pot strokovnjaku raziskovalcu te{»a za našo literaturo in estetiko tako važnega problema. Zato mi je namen, da samo markiram te smeri, v kolikor so znane meni. Za Žigonovimi razpravami v pre-šernoslovju med slovanskimi literati ni zagledal svetlega dne noben spis, ki bi se bil lotil težkega »Čopovega problema. Da je bil Čop Prešernov mentor in medij, po katerem je prihajala arhitektonska umetniška sila v Prešernove poezije in da je bil Čop učenec šole romantikov Sehleglov, s tem dejstvom so se zadovoljili, kot kaže premirje po Žigonovih razpravah, slovenski prešernoslovci. Morda so uvideli, da končno Žieron xii kar tako brez pre- misleka naslovil nanje tiste apostrofe v svojih razpravah. Prav ima namreč, ko pravi (Zbor. VIII., 98/99): »Kdor hoče do čudovitih globokosti Prešernovih, naj mi poizkuša slediti, če tudi morda s trudom. Mene samega je to stalo tudi — dela z glavo! A spoznanje te globoke logike v teh lepotah Prešernove umetnosti in posebej .spoznanje teh tajnih poti njegovega duha — ga bo oškodovalo. Pot do lepote gre pač (kaj hočemo!) v mnogem oziru ravno čez ozki, strogi most logike in matematike --. »Morcla ga tudi izmodre in ga preverijo te izkušnje, ki jih tu doživlja, da treba bridko resnega dela, preden črhneš o Prešernu, da treba tu študirati, in to leta in leta, ne le dni, a študirati — ne le Prešerna; pred vsem pa je treba nekoliko misliti, kakor sta mislila Prešeren sam in Čop, in ne — po svoje«. Da, mesece in mesece je treba žrtvovati študiju na vse strani in najrazličnejšim znanstvenim panogam, da dobiš samo pogled v zvezo niti, ki se predejo od Poezij prek Čopa v sodobne kulturne pojave in daleč nazaj v staro davnino — klasičnega ideala lepote. Dolga in trudna, a tudi hvaležna je res ta pot vsaj za sledivca samega. Žal, da. se kritiki niso bili lotili te pozitivne strani: danes bi bili imeli stvari, ki so šc docela v mračnini. Menim namreč odgovor na vprašanje: »Odkod tiste od Žigona toli občudovane krasote pri Prešernu? Ali so res vse tako absolutno svojske Prešernovi umetnosti ali pa le relativno?« Skratka: škoda, da se nihče ni lotil »Čopovega, problema«, dasi so ravno dejstva o Prešernu naravnost silila k zasledovanju niti, ki se predejo prek roman-tiške šole v antiko. Kako da se nihče ni lotil Čopa klasiškega filologa, Čopa učitelja poetike in estetike (tudi retorike) ? Kot klasiškemu filologu se mi to dejstvo zdi skoro nepojmljivo: dejstva vendar naravnost kažejo v antiko. Seveda ta antika še ni tako pojaš-njena ravno s stališča — poetike. Na drugem mestu podani vpogled tudi v to zamegleno vprašanje, ki pokaže, tla se lahko smejo klasiški filologi gotovim teorijam, a nikakor se ne smejo gotovim dejstvom, kažočim pot do prave razrešitve — problema. »Čopov problem« slovenskim kla-siškim filologom ni v posebno čast in ravno radi tega mi je, da spravim v tek to kočljivo, a velezanimivo vprašanje. Z umetniškega in poetiškega stališča je zanimiv boj pristašev klasicisti-ške, po Winckclmannu in 1 essingu kor je luteransko, ni na svetu nikoder, to Slovenci čutimo na lastni koži! In zato je prav in naravnost zgodovinsko važno dejstvo, da je Pij X. z najvišje stolice jasno in glasno pred vsem svetom luteranstvo označil za to, kar je v resnici! V boju za našo deco in našo last se bomo Slovenci odslej lahko tudi na to sklicevali! Iz državnega zbora. Zbornica je tudi včeraj zborovala. Sejo je otvoril predsednik pet minut čez tri. Češki radikalec Hajn je takoj ponagajal predsedniku in ga vprašal, kje da je tistih 100 mož, ki so potrebni za zbornično sklepčnost, nakar mu je odgovoril Pattai, da se more konstatii rati sklepčnost šele, ko se prične reševati dnevni red. Šele, ko so prečitali došle dopise, jc zamogel predsednik konstatirati sklepčnost, nakar so razpravljali o III. skupini proračuna. Nemški nacionalec Bendel zahteva Thayo železnico, popolnitev vseučili-ških knjižnic in zavod za take bolnike, ki imajo raka. Češki agrarec ttvojk govori češko. Poslanec Silberer (kršč. so-cialec) naglaša, da ministrstvo javnih del ne izpolnjuje tistih nad, ki so jih stavili nanj. Nato graja poštno upravo, ugovarja mu z medklici trgovinski minister Weiskirchner. Slama govori čei ško. Dl\ Faidutti graja, ker vlada zapostavlja Goriško in Gradiščansko. Bje-ladinovič obžaluje, ker država premalo skrbi za kotorsko boko. Češki agrarec Roskosny graja, ker je centralizirana uprava državnih železnic. Ko govorita še Delugan in List, se razprava zaključi. Govorita še glavna govornika David in Stwertina, nakar razpravlja zbornica pozno v noč Lisyjev predlog, o bedi čeških tkalcev. Seja jc trajala pozno v noč. Vlada namerava končati proračunsko razpravo v četrtek zvečer. Ampak v skrbeh je pa le, kaj da store Jugoslovani in že računa na slovansko ob-strukcijo. Ko se reši proračun, hoče dati osem dni počitka zbornici. Rada bi rešila vlada še davčno predlogo in pa italijansko fakulteto. Sicer se pa pravzaprav parlamentarci za proračunsko predlogo bolj malo zanimajo. Pač pa živahno razmotri-vajo, kaj da storita dr. šušteršič in Udržal: Jugoslovani in pa češki agrar-ci. Vlacla je že vpregla. judovskega šmoka, da napada dr. Šusteršiča, dr. Kreka in Udržala, češ, nihče drugi, ka- vzbujene šole in onih romantiške šole. Boj se jc bil za umetniško - estetske principe. Ker sta obe šoli vsebovali zdravi osnovni misli, je povsem umevno, da so razboriti misleci skušali eks-treme zbližati in spojiti v novo šolo, ki bi družila vse vrline te in one. Posredovalcem med obema lahko štejemo v prvi vrsti Fr. Schlegla. Njegova teorija je zadela pravo pot. Slovenci smo ravno te kompromisne šole lahko najbolj veseli, ker nam je dala — Prešerna! Čopa pa ne more nič bolj karakte-rizirati, kakor ravno dejstvo, da je doumel Schlegla in kot strokovnjak po-znavatelj antike in moderne samotvor-no šel dalje po svoji poti in do zadnjega izkristaliziral s Prešernom sintezo med antiko in romantiko. Produkt spojitve staroklasiškega in moderno - ro-mantiškega umetniškega ideala so Prešernove poezije: To nam postane jasno, kadar bosta, srečno pojašnjeni obe komponenti Prešernove umetniške posebnosti: moderna in stara arhitektonska forma ter njene arhitektonske ideje. Ker mi bo, kot upam, še dana prilika, da pojasnim Čopovo in Prešernovo razmerje do antike na drugem mestu, se v tem spisu tega vprašanja do-taknjem le po potrebi. (Dalje.) k'or navedeni slovanski voditelji so tisti, ki ne dopuste, da bi vlada lepo dobila vse, kar hoče,, ne pa da bi dala Jugoslovanom to, za kar imajo ravno toliko pravice, kolikor jo imajo Italijani. Šmok je zdaj grozno pogumen in napo-vodujo, da se bo morala obstrukcija, če jo Slovani v prizore, zlomiti z večdnevno sejo. To upa le judovski šmok v svoji kupljeni ljubezni nasproti vladi, medtem ko študirajo vplivni voditelji vladnih strank pratiko, ki jim kaže, da se bližamo juliju, največji vročini, v kateri jim ne diši boj dolgotrajnih sej v poletni soparici. To jim prav radi verujemo in se ne čudimo, ko razglašajo, da v slučaju slovanske obštrukcije ni misliti na to, da vlada dobi finančni program in žele, naj bi šla zbornica začetkom julija na počitnice. Parlamentarci delajo tudi na to, da bi imeli deželni zbori julija kratka zasedanja. OGRSKE ZADEVE. Justliovo stranko so volitve tudi veliko stale. Justh sam je najel na svoje posestvo 800.000 K, rodbina Fern-baeh, ki se je zelo zavzela za Justha, je pa izdala za volitve 1,600.000 K. Glede na državnozborsko zasedanje se poroča, da pos; ane starostni predsednik Madarasz, ki se brani, da vodi poslance na dvor k prestolnemu govoru. Stranke so se včeraj dogovorile, kako si po-razdele v zbornici sedeže. Skrajno levico zavzamejo Justhovci, poleg njih bodo sedeli Košutovci, potem stranke iz leta. 1867, demokrati, ostale manjše stranke in divjaki. Centrum in skrajno desno krilo zavzame vladna stranka. Redno prične poslovati zbornica 1. julija. Predsedstvo se izvoli šele v torek. Cesarja bodo v Budimpešti sprejeli nad vse slovesno. Zvečer v četrtek ob 9. uri prirede cesarju na čast serenado. Pelo bo 2000 pevcev. CETINJE KRALJESTVO. »Obzor« poroča, da se zavzemajo Rusija, Francoska in Angleška pri Turčiji za to, da ob Nikitovem vladarskem jubileju postane Črna gora kraljestvo in da se priklopi črni gori Novibazar. ALEANSKA VSTAJA. . 'Albanski pobunjeni pokrajini Ma-lisija in Hasi sta zasedla Osman paša z 12 in Šefki paša s 15 bataljoni. Imeli so več bojev z Albanci, ki so bili poraženi. Turki so izgubili dva poročnika in 16 mož. V kosovem vilajetu so Turki dozdaj konfiscirali 54.000 pušk. ŠPANSKI KRALJ NEVARNO OROLEL. Španski kralj je zelo nevarno obolel. Obraz so mu bolečine tako izpre-menile, da ga ni mogoče več izpoznati. ČESTITKE HARONU VAREŠANINU. Sarajevo, 21. junija. Baron Va-rešanin je ob ponesrečenem Zerajiče-vem napadu dobil 899 čestitk in sicer 541 nemških, 347 srbo-hrvaških iz Bosne in Hercegovine kakor tudi čestitke iz Nemčije, Rusije, Francoske, Italije, Grške, Švice in iz Amerike. RUSKI UČITELJI IN UČITELJICE V PARLAMENTU. Dunaj, 21. junija. Včeraj popoldne je obiskalo parlament 50 ruskih učiteljev in učiteljic, članov »Moskovskega društva za razširjanje tehniških ved«, ki so na študijskem popotovanju. Med poslanci so vzbujali ruski gostje splošno pozornost; Bilo je med njimi tudi več učiteljev in učiteljic iz Sibirije in s Kavkaza. Dnevne novice. r Nove podružnice »Slovenske Straže«. 10. julija se nadalje ustanove podružnice »Slovenske Straže«: 52. Stari trg pri Ložu. — 53. Stara Loka. — 54. Hinje. — 55. Pilštanj, moška podružnica. — 56. Pilštanj, ženska podružnica. — 57. Mengeš. — 58. Št. Vid na Planini. — 59. Podgora pri Gorici. — 60. Šturje pri Ajdovščini. — 61. Dol pri Ljubljani. — 62. Dramlje. — 63. Polica pri Višnji gori. — Vsi, ki še niste naznanili, hitite z naznanili, da moremo pravočasno izposlovati vladno dovoljenje za ustanovitev podružnic. V vseh krajih naj se zganejo naši somišljeniki in naj propagirajo misel za ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«! Naši verski in narodni nasprotniki nas kličejo na dan! + Slovenci in papeževa enciklika. V nasprotju z nekim slovenskim liberalnim listom, kojega kolovodje se zdaj družijo s štajercijanci in losvonromov-ci, je vsak veren, pošten in resnično naroden Slovenec v sedanji gonji luto-rancev zoper papeževo encikliko seveda na strani svete Stolice. To pa zato, ker je naravnost epohalne važnosti, da se je ravno z najvišjega mesta krščanstva in z najstarejše in najprvotnejše prestolice krščanskega kulturnega sveta označilo luteranstvo za to. kar jc v resnici: za nasilno, nemoralno m edinoie razdirajoče! To Slovani, zlasti pa Slovenci najbolj vemo, zakaj ravno mi smo tisti, ki najbolj čutimo udarce, katere nam zadaja na meji tisti nasilni nemški nacionalizem, ki je v svojem jedru luteransk in luteranstvo tudi podpira! Z Luthrovim geslom gredo na nas v boj: »Haut's ihnen den Schadel ein!«, z brutalnostjo, ki jo je luteranstvo povzdignilo do višine »moralnega principa«, nas tlačijo in hočejo izbrisati s površja zemlje in za vzor jim je tista sirovost, koje najvišji predstavniki so bili Luther, Ulrik von Hutten, Zvvingli in Filip hessenski. Piju X. zlasti Slovenci ne bomo mogli biti nikoli zadosti hvaležni, da je javno pred vso Evropo pribil nemoralnost in brutalnost lute-ranskega nemštva! Katoliška cerkev se jc zopet pokazala za zaščitnico vseh, ki se proti temu nasilju branijo in med temi smo v prvi vrsti mi, ki hočemo v okrilju »Slovenske Straže« varovati našo grudo in našo deco pred tisto nekulturnostjo, ki jo je nemškemu narodu zapustil kot dedščino izkvarjeni menih Martin Luther. + Dr. Hegemann, prosluli hetz-pastor, ki ga je poslal na slovanski jug »Evangelischer Bund«, polemizira v »Alldeutsclies Tagblatt« 21. t. m. zoper »Vaterland«, in pri tem mu je ušlo nekaj jako dragocenih priznanj. »Vaterland« je namreč objavil temeljito razpravo, v kateri na podlagi zgodovine dokazuje, da ima papež Pij X. prav, ko imenuje početnike reformacije nemo-ralncže in prevratnike. Ker »Vaterland« navaja same protestantovske zgodovinarje, so pristaši »čistega« evangelija hudo v zadregi in dr. Hegemann sam je moral v boj. Pa slabo. Mož daje namreč »Vaterlandu« popolnoma prav. Luther je bil, tako priznava ljubljanski pastor, »v resnici v besedi in pisavi najhujši demagog vseh časov,« in »noben protestant, ki pozna zgodovino, ne bo danes tajil, da je po-četek angleške reformacije bila mesena poltenost kralja Henrika VIII., ki je hotel poročiti dvorno gospodično in imeti moškega potomca; res grd in gnjusen začetek!« Tako Hegemann dobesedno. Le to trdi, da se iz tega ne sme sklepati ničesar zoper reformacijo samo in da papež »po zakonih diplomacijo« teh reči ne bi bil smel tirati na svetlo. Pastor ne vč, da enciklike Svetega Očeta niso nobena diplomaška dejanja, marveč pričevanja resnice, saj tudi sveti Pavel v svojih apostolskih pismih ni krivovercev ravno z bonboni obsipal. Reformacija pa, ki ima srvoj izvor v poltenosti ubežnika meniha in najhujšega demagoga, ne more biti dosti prida. Če Hegemann navaja Kristusa ki da je tudi »revolucionarno« nastopal in govoril, dokazuje s tem le, kako malo se peča z evangelijem, da si upa Kristusov nastop in delo primerjati z nastopom in dejanji tistega Luthra, ki je kneze poživljal, naj raz-bijejo kmetom črepinje in celo življenje ni imel miru pred želom svoje hudorazvite mesenosti. Ljubljanski pastor bi pač boljše storil, če bi, namesto da hodi na severno Češko cele mesece delat losvonromovsko propagando, za kar vleče mastne dijete od »Gustav-Adolf-Vereina«, vzel časih v roke sveto pismo. + »Siidmarki« se v nemških krajih čedalje slabše godi. Razbili so ji že več podružnic, oziroma shodov, zadnjič v Wieselsdorfu pri Predingu na Zgor. Štajerskem. Potovalni učitelj Hoyer jc prišel v tisto vas govorit za »Sudmar-ko«, pa so ga kmetje nagnali. Zupan je rekel: »Do wird nix ag'halt'n! Hobt's a Dalabnis von das Bezirkshauptmann-schaft, aft, zcigt's es; wonn not, dann san mir die Herrn!« In IIoyer je moral pobrati šila in kopita. Šel je s par »svobodomiselci« v drugo sobo in se po paragrafu 2. zaprl; kmetje so pa vrata iz-drli, ne da bi bil navzoči orožnik kaj mogel in Siidmarkovci so morali bežati na kolodvor. Kmetje so jih spremljali, se iz njih norčevali, storili pa nobenemu ničesar. Siidmarka ima i'es žalostno usodo. Komaj se hoče razcve-teti, pa naleti na najhujši odpor med Nemci samimi. Ni čuda, ko se je nedavno drastično pokazalo, kako dela za protestantizem v Št. Ilju in Nemce ko-rumpira, namesto da bi jih krepila. Siidmarki pa se bo čedalje slal}šc godilo, ker narašča nasprotstvo med katoličani in protestanti, po krivdi slednjih, ki hočejo Nemce komandirati. — Sudmarka, zapomni si: »Ehrlich wahrt am langsten!« Društvo, ki ga vodijo slovenski renegati, ne bo daleč prišlo. + Birma v Škofji Loki. Iz Škofje Loke se nam poroča: Dne 19. junija je bila pri nas birma. Birmanih je bilo do 500 otrok. Sprejem škofov v petek popoldan je bil veličasten, da še zlepa ne tako. Pri slavoloku pred c. kr. sodiščem, so pozdravili Presvitlega šolska mladina, zastopniki raznih naših clru- Štev, na čelu zastopnikov kat. pol. društva dr. Ivan Hubad, vrli Orli v kroju in obe Marijini družbi, mladeniška in dekliška. Davkarijo je zastopal g. davčni upravitelj Uršič. Pred rotovžem je pozdravil nadpastirja g. mestni župan Niko Lonček, obdan od občinskih odbornikov S. L. S. Izmed liberalne večine občinskega odbora je bil samo en odbornik navzoč. Zminska občina je po svojem županu g. L. Dagarinu pozdravila g. knezoškofa v Puštalu. Ze pri sprejemu je bila velika večina mesta okrašena z zastavami, v nedeljo, ha dan birme, so pa bile zastave razun par izjem, na vseh hišah. V petek zvečer so pevci na čast Presvitlemu zapeli par pesmi. Loka je te dni pokazala, da je in hoče tudi zanaprej biti Škofja, t. j. katoliška Loka. To je že druga birma pri nas tekom dobrega tedna. Prejšnji četrtek je bila namreč birma v nunski cerkvi za gojenkc notranje nunske šole. lit -I- Shod »Kmečke Zveze« v šmar-jeti. V nedeljo se je vršil v Šmarjeti shod »Kmečke Zveze« za mokronoški okraj. Poročal je dr. Lampe o delu deželnega zbora, o zakonih, zlasti o lovskem zakonu in o načrtu cestnega zakona in o akciji deželnega odbora za povzdigo živinoreje. Načelnik »Kmečke Zveze« za mokronoški okraj, g. Povše, je pojasnil, kako se snujejo živinorejske zadruge in je navedel za zgled šent-rupertsko zadrugo, ki je ocl deželnega odbora že dobila plemenske živine. Na predlog domačega župana se je potem sklenilo, cla se osnuje za Šmarjeto živinorejska zadruga, ki bo skrbela, da se ta kraj preskrbi s potrebnimi plemen j aki. + Narodnjaki pa taki....! Zadnjo nedeljo so Sli zastopniki kranjskega Sokola branit liberalno trdnjavo celo v Gorico. Da rešujejo ti tiči le trlileno liberalstvo, to je znano že zadnjemu fantiču na deželi; da pa tudi pridno nemškutarijo, če znajo, o tem smo se zopet prepričali zadnjič na jeseniškem kolodvoru. Ko se je vračal zastavonoša in starosta Sokoličev, dr. Kušar, v nedeljo iz Gorice, je na kolodvoru kramljal tako gostobesedno v neizogibni švabščini in sicer z družbo, ki dobro zna naš materni jezik, da smo se kar zgledovali... To so zastopniki narodne ideje! Dobro vemo, kaj jih druži, narodnost jim je pa deveta briga! Heil Sokol! + »Koroščanci« z nemškutarijo! Zadnji »Korošec« se veseli, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Selah nemškutarji zelo napredovali. Najljubše bi mu menda bilo, da bi bila občina sploh prešla v nemškutarske roke. da bi potem po svoji krasni logiki lahko upil: »Klerikalci« so s svojo politiko spravili občino v nemčurske roke. Sicer je pa narodni »Korošec« v svoji neumnosti v dopisu iz Sel izdal, kdo cla je kriv nazadovanja v Selah, s temi-le besedami: »Tu zdaj poglejte, kaj vam je koristilo ruvanje proti »Korošcu« v Selah.« To je popolno priznanje, da so pristaši »Korošca« v Selah volili — z nemškutarijo, kakor dela to vedno Ci-ril-Metodov Pristov v Prevaljah. To jc narodnost liberalcev! Ko bi le en sam naš pristaš kedaj kaj takega storil, celo leto bi o tem trobili liberalni listi od »Naroda« do »Korošca«. Seveda je sploh nemogoče, da bi naša narod-la stranka kedaj volila z nemškutarsko sodrgo, kakor pristaši »Korošca«. + V Djakovo. Gospode, ki se nameravajo udeležiti 4. hrvatsko-slovenske-ga katehetskega tečaja v Djakovu, opozarjamo, da je čas zglaševanja do 30. t. m. Doslej so se priglasili trije ljubljanski katehetje. Podrobnosti o tečaju so popisane v zadnji (6.) številki »Slovenskega Učitelja«. + Za ustanovnika »Slovenski Straži« jc pristopil č. g. stolni kanonik J. Šiška z zneskom 200 K. Hvala iskrena! Naj bi vsak dan prinesel novega ustanovnika »Slovenske Straže«! + Hrvaškb-srbska koalicija s kostmi in kožo prodana Khuenu. Hrvaški Člani zvršilnega odbora koalicije — Srbi so pri cerkvenem zboru v Karlov-cili — so s težko muko končali elaborat glede na nastop in delovanje hrvaške delegacije v ogrskem državnem zboru. Kakšne »zahteve« in »pogoje« stavi ta elaborat Khuenu, se lahko razvidi iz tega, da ga koalicija skriva kot gad noge, da si z njim ne upa na božje solnce. Značilno je tudi to, da sta se posvetovanj udeleževala sekcijska načelnika Čavrak in Amruš — Tomašiče-va pooblaščenca. Sicer da bo v odobre-nje šc predložen poslanccm, ko bodo zbrani v Pošti, a to je samo cenen izgovor. Koalicija bo tudi v Pešti ista poslušna, suženjsko udana dekla Khuena, kakor je doma na HrvaŠkem — ako ne še bolj. To sarkastično kon-statira tucli »Agramer Tagblatt« v svojem uvodnem članku z dne 20. t. m. Pravi med drugim: Kakor sedaj izgle- da program koalicije m vlade, ni pričakovati drugega kot vrsto pobožnih želja, zahtev, ki so le za videz — takorekoč retoričnih zahtev. In politiki koalicije niso tako zabiti, da bi res čakali na kak vladen odgovoi\ Koalicija se je kot vladna stranka navadila visoko-oficijelnih oblik in dela tajno politiko, kar ji pa vsekakor ne bo koristilo. — Sankcijoniran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski načrt o oprostitvi doklad na osebno dohodnino, ki je bil sprejet lansko leto dne 28. decembra v kranjskem deželnem zboru. — Podružnica »Slomškove zveze« v kamniškem okraju. V nedeljo, clne 26. t. m. se ustanovi podružnica »Slomškove zveze« za kamniški okraj. Vaoi-jo se gospodične učiteljice, učitelji, katehetje in prijatelji šole. Sestanek točno ob 4. uri popoldne v »Katoliškem domu« v Kamniku. — Otroka zakurila sredi hiše. V nedeljo, dne 19. t. m., je pustila Terezija Račič iz Cerkelj svoja dva otroka brez varuha doma, ona pa je šla k sveti maši. Otroka sta sredi hiše zakurila, zgorelo bi lahko vse poslopje, ker je s slamo pokrito in stavba tudi lesena, ako ne bi sosed, kateri je bil slučajno doma, ogenj preprečil. Slišal je namreč jokanje deteta, katero je gorelo. Otrok je dobil velike opekline in se sedaj bori s smrtjo v bolnišnici. Sosed Miha Butara, ki je preprečil grozne nesreče, kajti pogorele bi lahko cele Cerklje, ker so bili ljudje vsi pri prvi sveti maši, zasluži primerne nagrade. Stariši, ne puščajte otrok brez varuhov doma! — Odlikovanje. Kranjski deželni predsednik baron Schvvarz je odlikoval Ivana Steleta, kurjača in strojniškega čuvaja, ter Ivana Goltesa, skladiščnega delavca v tovarni za smodnik v Kamniku s častnima svetinjama za 401etno zvesto službovanje. — Odlikovana ognjegasca. Kranjsko deželno predsedstvo je odlikovalo člana ognjegasnega društva v Studencu Ivana Škraba in člana ognjegasnega društva na Vrhniki, Jakoba Koderma-na, s častnima svetinjama za 251etnc uspešno sodelovanje v ognjegasnih društvih. — V šmonovem mlinu še sedaj gori, kakor se nam poroča iz Rodice, in se razširja strašen smrad po okolici. Dasi se je voda že večkrat spustila čez vse pogorišče, se vendar v sredini ne more zadušiti. Sedaj so začeli razkopavati, da s tem uničijo ogenj. — Dunajski Prater bo češki. Tako se blede nemškim listom, ker je tako-zvano »prvo kavarno« v Pratru kupil češki gostilničar Gabriel. — Slov. kat. akad. društvo »Dani« ca« na Dunaju ima v četrtek dne 23. t. m. svoj IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim"redom: 1. čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odbora. 4. Poročilo klubov. 5. Sprejem novih članov. 6. Volitev revizorjev in letopisca. 7. Raznoterosti. Lokal: Leithner. Začetek ob pol osmi uri zvečer. — Visoki gosti na Brionskih oto* kih. Nadvojvoda Salvator in njegova soproga, hči našega cesarja, nadvojvo-dinja Marija Valerija, sta clošla v četrtek popoldne z družino in spremstvom za dalje časa na Brionske otoke. Visoka družina je priplula iz Trsta z vladnim parobrodom »Pelagosa«. Cesarsko družino so sprejeli: podadmiral pl. Ripper, vodja okrajnega glavarstva v Pulju grof Attemsf in lastnik Brionskih otokov Kupelvieser. — Potresni pojavi. Seismografični aparati na mornarični potresni opazovalnici v Pulju so naznanili v četrtek ob 5. uri 20 minut zjutraj lahek potres v oddaljenosti 2000 km. — Ob 7. uri 50 minut istega dne zjutraj pa katastrofalni potres v oddaljenosti 13,000 km. — Mornariški naraščaj. Iz Pulja se poroča: Dne 20. t. m. so se gojenci mornarične akademije na Reki ukrcali na križarko »Cesar Franc Jožef I.«, ki odpluje na poučno potovanje v inozemstvo. Po končanem inozemskem potovanju se bo križarka pridružila eska-dri da bo tako dana prilika prihodnjim mornaričnim častnikom, udeležiti se velikih letošnjih vaj v eskadri. Gojenci I. letnika bodo na vojni ladji »Zara« prepotovali naše Jadransko morje, cla se tako seznanijo z našim domačim moi'jem. — Zagrebški župan se ne udeleži slovanskega shoda v Sofiji. — Umrla Je v Ribnici gdčna. Ana Bregar, stara 49 let. — V Zagrebu je umrl član »Domagoja«, phil. Niko M i 1 a n i č. — Istotam je umrl kanonik dr. Martin Mantuci. — Tržaški svedrovci so pretekli petek vlomili v tovarno za slamnike Vidali v Škorklji, preluknjali blrgaj :o pa niso v njej nič našli. — Pasji kontumac za občino M. D. v Pulju je razveljavljen. Pasji kontumac za občino Bo« rovnJco. Dne 6. in 7. t. m. klatil se je po občini Borovnica nek neznan, srednje velik, po hrbtu črnosiv, po trebuhu rujavkastosiv pes, kratkodlak, dolgega repa, kratkih, pokoncu stoječih ušes. Popadel je sedem oseb in več psov. Radi tega odrejuje se na podlagi § 42., alinea 3 in 4, zak. o živinskih kugah, pasji kontumac za celo občino Borovnico do preklica. Vsak pes mora biti ali priklenjen, ali pa mora imeti prikladen, popadanje popolnoma izključujoč nagobčnik. Prestopki kaznovali se bodo z zaporom do 2 mesecev, oziroma z globo do 600 kron. Vsako na-daljno sumljivo obolenje je takoj naznaniti. — Umrla je sinoči na Bledu gdčna. poštna upraviteljica Ana J e r š e, sestra gg. prof. dr. Jos. Jerše-ta in kape-lana Valentina Jerše-ta. Naše najiskre-nejše sožalje! — Zoper tržaške svedrovce Ivana Perissini, Rudolfa Zeglerja, Ivana Serbo in Vincenca Lugnevich se je začela včeraj v Trstu porotna razprava. Ker se za prve tri ni dalo nič dokazati, so bili oproščeni, Lugnevich pa obsojen na 8 mesecev. Izpuščen pa ni bil nobeden na svobodo, ker imajo vsi še presedeti kazni za druge lumparije. — Na smrt so obsodili v Tridentu Kornelija Zamboni, ki je zastrupil s slaščicami, v katere je dejal strihnin, mlado Julijo Dalmarega, ki je odbila njegovo ljubezen. — Smrtna kosa. Iz Sežane: V soboto zvečer je umrla tukaj gospa Antonija O s t e r t a g, sestra nedavno umrlega odvetnika dr. Josipa Ostertaga., v starosti 72 let. Pokojnica je zapustila vse svoje čisto imetje sežanskim revežem. — Enoletni prostovoljec — dezer-ter. Enoletni prostovoljec, korporal dr. Farkaš, rodom Oger, je dezertiral v Italijo. Ves čas svojega službovanja v Gorici je kazal mržnjo in odpor proti vojaškemu stanu in ko je zadnji čas imel dopust, jo istega prekoračil. Dr. Farkaš se nahaja v Milanu, od koder je poslal na vojaško poveljništvo v Gorico pismo, v katerem je povedal, da je dezertiral, ker ni mogel dalje prenašati vojaške službe. Kaj bo mož počel v Italiji, tega ni povedal; nemara ga razmere končno prisilijo, da se povrne v Avstrijo. In tu ga čaka ječa, triletna vojaška služba kot prostak in izguba doktorske diplome. Vojaške oblasti prikrivajo na vse načine ta slučaj. — Hrvatje za 5. julij. Hrvati so na posebnem shodu v Zagrebu, kateremu je predsedoval dr. Horvat, sklenili, da se 5. julij po vsem Hrvaškem praznuje kot naroden praznik in zbira obrambne darove. Shoda so se udeležile vse hrvaške stranke. Pokroviteljstvo za slav-aosti tega dne je sprejel zagrebški župan Iioljac. KAIZLOVA VDOVA SE POROČILA. Praga, 21. junija. Vdova rajnega finančnega ministra dr. Kaizla se je poročila z dunajskim finančnim p roku" ratorjem dr. Rihardom Prašom. telefonska ln brzolara poročila. JUGOSLOVANSKI VSEUČILIŠKI KLUB. Dunaj, 21. junija. Danes je zboroval jugoslovanski vseučiliški klub, da sklepa o eventualnostih, ako bi se pogajanja z vlado nadaljevala. V kombinaciji 50 slovenske docenture na vseučilišču v Pragi, ki naj bi bile nekaka priprava sa slovensko vseučilišče. »Slovenski Narod« bo priobčil razne vesti o tej ?eji. Vaš poročevalec se je o dotičnih resteh informiral in izvedel, da niso •esnične. JUGOSLOVANI IN »SLOVANSKA UNIJA«. Dunaj, 21. junija. Jutri sc zbere parlamentarna komisija »Slovanske Unije«, v kateri bodo Jugoslovani zavzeli svoje stališče v zadevi laške pravne fakultete ter zahtevali, naj se »Slovanska Unija« izreče, da je solidarna z Jugoslovani. PREISKAVA RADI NAPADA NA VAREŠANINA. Zagreb, 21. junija. V Beču je bila hišna preiskava pri dijaku Zečeviču. V Zagrebu je bil včeraj ves dan zasli-ševan vseučiliščnik Mitrinovič. Policija je zaplenila razne knjige in rokopise, ki pripadajo srbskemu listu »Zora«, ii ga dijaki izdajajo na Dunaju. Dijak 5par »vič, ki se je preko Sarajeva vra-5al ( omov, je še vedno zaprt. Vsi ti di-iak! so Hercegovci, ki so bili v osebnem sr iteljstvu in zvezi z Zerajevičem. 3 nalo se je sedaj tudi, da je z napa-1 cem stanoval v Sarajevu od 1. do 4. m. znani Srb iz Sandžaka Borisav-> evič, ki ni bil naznanjen. Skoro gotovo u ta prinesel napadalcu denar in orožje za napad. CESAR V ŠT. HIPOLITU. St. Hipolit, 21. junija. Danes zjutraj se je cesar pripeljal v Št. Hipolit k jubilejnemu streljanju. Sprejem je bil velikansk. Po končanem sprevodu se jc cesar vrnil na Dunaj. NESREČA CESARSKEGA NAMESTNIKA SPIEGELFELDA. Bregenz, 21. junija. Po ogledovanju škode, ki jo jc napravila povodenj, je cesarski namestnik Spiegelfeld ogledoval si novi parnik za Bodensko jezero. Pri tem je padel in sc ranil na nogi. Ostati bo moral par dni v postelji. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 21. junija. Danes je zbornica sprejela proračunske postavke trgovinskega, poljedeljskega, železniškega ministrstva in ministrstva javnih del. Nato se je pričela debata o finančnem ministrstvu. OBOROŽEVANJE NEMČIJE. Berolin, 21. junija. Nova vojaška predloga, ki bo predložena nemškemu državnemu zboru, bo zahtevala za 40 do 50 milijonov novih izdatkov za armado. AEROPLANI ZA SRBSKO ARMADO. Belgrad, 21. junija. Vojno ministrstvo je sklenilo, da naroči pet aeropla-nov za srbsko armado. Aeroplane na-roče v Nemčiji. VELIK POŽAR. Mohrleb ob Dnjepru, 21. junija. Velik požar je uničil tu 600 lesenih hiš, dve cerkvi in več javnih zgradb. Zgorelo je več oseb. NEURJE V BOSNI. Sarajevo, 21. junija. Tudi tu je bilo te dni silno deževje. Na raznih krajih je poškodovan železniški nasip. VRNITEV ROOSEVELTA NESREČEN DAN. New-York, 21. junija. Ko je Roosevelt pri svojem povratku v newyorški luki omenjal, da je lepo v domovini, nastal je. kakor smo včeraj kratko poročali, silen vihar. Ladja poveljstva luke se je potopila. Utonilo je 14 oseb. Strela je ubila 20 oseb. Vihar je luko silno opustošil- razkrival strehe, podiral dimnike in kamenitne stebre. Vlomilci so porabili zmešnjavo in izvršili več vlomov. Ljubljanske novice. lj Sokolska predrznost in njene posledice. Sokolska naprednost se navadno kaže v surovostih. V nedeljo teden so Sokoli na Ledini pretepli nekega mladeniča, ki je prišel na veselico obiskat svojega brata Sokola, ki ga je prosil, naj pride na razgovor. Mladenič se je mirno obnašal, ker pa so Sokoli vedeli, da je mladenič naš pristaš, je bil Sokolom to zadosten povod za dejanski napad na mirnega mladeniča. Taka je v dejanju sokolska kultura. Pri župi II. sokolska kultura ni mnogo boljša. V Frančiškanskih ulicah je v včeraj ob 1. uri zjutraj neki O sva ld Branko, uslužbenec tvrdke Fetri-nelli v Logatcu, zapisal na zid hotela »Union« neke tako ostudne besede, da jih tu ne moremo imenovati. Narekoval mu je besede na glas — Sokol v kroju Bogomir Raje r iz Broda pri Logatcu. Zadnje besede ni mogel več zapisati, ker je prišel k surovima Sokoloma policijski agent. Ta prizor je gledal poročnik v rezervi Anton Veho-vec 27. bramb. pešpolka, ki je bil v uniformi. O nekaterih drugih jako burnih prizorih za sedaj ne govorimo. Popolnoma upravičeno pa protestiramo proti temu, da bi v družbi takega sokolstva se nahajali uradniki deželnega odbora, naših zavodov in sploh zavodov, ki se opirajo po veliki večini na naše somišljenike! Toliko ozira na našo večino v očigled takih sokolskih izbruhov pač smemo zahtevati! To ni terorizem, to od nas zahteva spoštovanje samega sebe! Gospoda, ki hoče govoriti o terorizmu, naj pogleda na magistrat, kjer so se posebno zadnje čase razvili celo nad pristaši liberalne stranke krepki pojavi resničnega terorizma in naj pove, kaj bi se zgodilo na magistratu s takim uradnikom, ki bi pristopil k Orlom ali k »Ljubljani«! Pri nas je bilo doslej tako, da je marsikje naša večina še zadnji čas iz raznih ozirov nastavljala gospode in gospodične, ki nam povsod najodločneje nasprotujejo, ki prezirajo ostentativno vse naše organizacije in priredbe. Sokolska in liberalna surovost, ki se kaže pri vsaki priliki. je kriva, da mora biti to drugače, da bomo odslej prenehali s popustljivostjo proti vsakomur, ki ne bo ravnal tako, kakor to zahteva čast naše organizacije. To je menda dovolj jasno in mi bi bili le hvaležni »Narodu«, da to ponatisne, da bodo to čitali i vsi, ki so bili vsled naše malomarnosti in popustljivosti tako predrzni, da so delali in se napram nam obnašali po njegovih navodilih. lj Vincencljeva družba. Vsled sklepa upravnega sveta Vincencijeve družbe z dne 12. maja t. 1. se ima osnovati »Patronat za zanemarjeno in osirotelo mladino« kot samostojen odsek z določenim delokrogom. Temu patronatu bode izvrševati isto nalogo, kakor jo ima »Delo serafinske ljubezni« na Češkem in v Zgornji Avstriji. Osnovanje »patronata« se vrši v sredo, 22. t. m. ob 6. uri popoldne. (Poslopje Katoliške tiskarne, II. nadstropje). Člani in dobrotniki Vincencijeve družbe in prijatelji tega važnega podjetja so vljudno vabljeni. lj Velika vrtna veselica »Katol. društva rokodelskih pomočnikov«. »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov« je zopet pokazalo s svojo nedeljsko vrtno veselico v »Rokodelskem domu«, kako je priljubljeno med ljubljanskim občinstvom. Obširni vrt je bil poln gostov, da je primanjkovalo prostora. Pa tudi ni čuda! Saj »Društvo katol. rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani slovi zaradi svojih izbornih veselic, iger itd. Ob priliki nedeljske veselice v »Rokodelskem domu« je bil vrt zelo okusno okrašen z lampijončki, zastavami, zelenjem itd., da je treba tudi v tem oziru izreči prirediteljem posebno zahvalo. Okusno je bil prirejen tudi oder za pevce in tamburaše. Žali-bog ni imel oder zadostnega ozadja, ker se je petje preveč izgubljalo. Pevski zbor »Društva katol. rok. pomočnikov« je pod vodstvom mestnega učitelja g. Gorjupa izborno pel osem pesmi. Čista intonacija, sveži glasovi, lepi tenorji in izborno prednašanje je učinkovalo na občinstvo, da je navdušeno ploskalo pevcem, ki so morali navreči marsika-ko pesem. Gotovo je to zasluga pevo-vodje! Ugajal je zlasti »Venček narodnih pesmi«, »Pastir«, »Na dan« in druge. Samoobsebi umevno je, da je tudi mladi tamuraški zbor vajencev pod vodstvom g. Jeločnika star. rešil svojo nalogo v splošno zadovoljnost. Lahko rečemo, da tako izvežbanega tambuva-škega zbora se ne čuje povsod! Sicer je tamburica priprost inštrument, ki se ga človek hitro privadi, ali dobro igranje nanjo se le redkokje čuje. Tu pa smo čuli lepo, mično tamburanje, dobro prednašano in enotno. Mnogo pohvale sta žela g. Fr. Jeločnik in g. Iv. Peterim s svojim komičnim duetom: »Jokajoča rekruta«. Mnogo zdrvega in burnega smeha pa je zbudil g. Jernej Ložar s svojima kupletoma. G. Ložar je znan kot izboren komik. Na vrtu je tudi poslovala prava pošta, seveda šaljiva, ki pa je marsikoga bolj zadovoljila, kot pa državna. Da so se ljudje lovili tudi za srečo, ni treba še posebej povdarjati. Marsikdo je dobil v srečo-lovu lep dobitek, ki ga bo imel za spomin na prijetne trenutke, marsikdo pa je zopet dobil primeren šaljiv dobitek, cla se je ob pogledu nanj zadovoljno nasmehi j al. Koriandoli, papirne Kače in druge podobne prijetnosti so tudi storile svojo dolžnost. »Društvo katol. rokod. pomočnikov« z nedeljsko veselico ni samo doseglo popolnega moralnega uspeha, ampak tudi materielne-ga. Tozadevna zahvala pa gre v prvi vrsti gospej Mariji Globelnik in gospodičnam Jelici in Mariji Rebek, Anici in Rozi Šarabon, Lojziki Jane in Ani Češ-novar, ki so z vso vnemo prodajale srečke, razglednice in drugo podobno blago. Bilo je v kratkem času vse razprodano. Točna in dobra je bila tudi gostilniška postrežba. Končno kličemo »Katol. društvu rokod. pomočnikov« v zahvalo za prijetno zabavo: Bog živi pošteno rokodelstvo! lj V usta se je ustrelil danes v domobranski bolnišnici domobranski narednik Mežnaršič, doma iz novomeškega okraja. Smrtno ranjenega so prepeljali v deželno bolnico. lj Ona družba, ki je v ponedeljek na Dunajski cesti našla turistovsko palico, klobuk, pelerino in nahrbtnik, se prosi, da to odda na policiji. lj Aretacija. V petek jc 231etni delavec Štefan Jesih iz Pregrade v Svar-jem selu prenočeval z rezarjem Jakobom Jagodicem, kateremu je izmaknil čevlje in 50 K denarja ter se nato odpeljal proti Ljubljani. Po ovadbi je orožništvo policijo brzojavno obvestilo in ko je Jesih prišel v Ljubljano, ga je stražnik na južnem kolodvoru are-toval. lj Razglas. Zaradi oddaje ključar-skili del za zgradbo držav, obrtne šole v Ljubljani se bo vršila dne 2. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri mestnem magistratu ljubljanskem, v prostorih mestnega stavbnega urada javna pismena ponudbena razprava. Načrti, proračuni in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni. lj 2000 vagonov betona bodo porabili za zidove na bregovih Gruberjeve- ga. prekopa. Doslej je v Gruberjevem prekopu dovršena komaj petina vsega dela. Največ betona bodo porabili na desnem bregu, ker je treba tamkaj zelo močnih zidov z ozirom na pritisk železniškega nasipa. lj Železni most čez Gruberjev pro« kop strogo stražijo na obeh straneh čuvaji dolenjske železnice, da ne hodi občinstvo čezenj in se ne zgodi kaka nesreča. lj Vojaška vest. Polkovnik Edvard pl. Kreysa, poveljnik domobranskega pešpolka št. 27 v Ljubljani, je imenovan za poveljnika 52. domobranske, pehotne brigade v Litomericah; polkovnik domobranskega pešpolka št. 27 v Ljubljani, Henrik Thalhammer, je imenovan za poveljnika tega polka. Včeraj se je od novega poveljnika 52. domobranske brigade poslovil tukajšnji častniški zbor domobranskega pešpolka, moštvo pa je porabilo to priliko za prisrčne ovacije g. brigadnemu poveljniku. Častniški zbor je z moštvom in z novo godbo spremil dosedanjega svojega polkovnika po ljubljanskih ulicah na njegov dom. Po ulicah je občinstvo vojake pozdravljalo z glasnimi »Živio« klici. Vojaki hvalijo dosedanjega polkovnika, da je bil zanje jako dobrega srca in dobrih rok, ki je vedno gledal na to, da ima moštvo zadostno hrano. lj Nesreče na cesti. Danes popoldne so se za vojašnico splašili konji hlapcu deželne bolnišnice, Matiji Forjanu. Hlapec se je pri tem ponesrečil. Padel je tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se jc šele čez dalj časa zavedel. — Ko je včeraj popoldne peljal po Poljanski cesti 14-letni Josip Slatner na ročnem vozičku sod vina, mu je zadaj pomagal riniti delavec Ivan Klinar. Pri tem jc Slatner padel, sod se je pa zvalil na njega. Težko poškodovanega je prepeljal izvošček v deželno bolnišnico. — Predvčerajšnjim popoldne je nek neznan kolesar na Zaloški cesti podrl na tla štiriletnega Karola Mehleta in mu zlomil levo nogo nad stopalom. Oddali so ga v deželno bolnišnico. — Hlapec Gregor Breme je vozil včeraj dopoldne opeko v Jožefinum na 'Poljanah. Ko je zapeljal v vežo, ga je voz pritisnil v zid in je nezavesten obležal. Prepeljali sc ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Duh se je omračil raznašalcu Karolu Hutu. lj Izgubljeno in najdeno. Knjigo-vodjeva soproga g. Amalija Sachsova je izgubila svileno ročno torbico. Vajenec Stanko Zalesjak je izgubil črno denarnico z manjšo svoto denarja. Čevljarjeva žena ga. Josipina Kumeljeva je našla srebrno žepno uro. lj Za kruhom. Včeraj sc je odpeljalo z južnega kolodvora v Amerika 40 Macedoncev in 30 Hrvatov, nazaj je prišlo 100 Hrvatov. V Heb je šlo 40 Hrvatov, v Buks 40 Macedoncev, v Inomost 30 Hrvatov, v Beljak pa 25 Hrva tov. lj Kranjsko društvo za varstvo ži» vali je imelo včeraj zvečer svoj redili občni zbor v srebrni dvorani hotela »Union«. Zborovanje je vodil društveni predsednik g. deželni poslanec grof Margheri, ki se je v začetku zborovanja spominjal umrlih članov društva: Viktorja Recherja, Hermine Coloretto, Frana Grošelja, Josipa Jakliča, Petra Keršica, Konrada Lachnika, Ant. Me. dveda. in Avgusta Neumayerja. Zboro-valci so se dvignili na predsednikov poziv v znak sožalja s sedežev. — Tajnik dr. Ponebšek je poročal o poslovanju društva. Iz poročila posnemamo, da je imel poslovni zapisnik leta 1908 poslovnih številk 21, leta 1909 pa 34. Koncem leta 1909 je imelo društvo 200 rednih članov in 6 ustanovnih. Leta 1908 je imel mestni magistrat ljubljanski opraviti z 39 kazenskimi slučaji radi trpinčenja živali. Kaznovalo se je obdolžence z globami 2 do 10 K, oziroma 6 ur do 3 dni zapora. Leta 1909 je bilo 34 kazenskih slučajev; v dveh slučajih se je kaznovalo s 3 dnevi zapora. V tem oziru si je pridobil zelo veliko zaslug g. dr. Ivan Robida, ki je vedno naznanil pristojnim oblastem vse kaz-njive slučaje trpinčenja živali, če je bilo le mogoče. Poročevalec omenja, da se na Kranjskem zelo izkorišča ptičji lov. Kranjski ptiči se prodajajo v druga mesta, Gradec, Dunaj, Celovec itd. Pohvalno je omeniti lovskega čuvaja Gorenjca, ki je zlasti lansko leto z vnemo deloval za varstvo ptičev. Leta 1907 je bila kaznovana 1 priv. oseba zaradi prepovedanega ptičjega lova in dva šolska učenca, ki sta se naznanila šolskemu vodstvu. Leta 1908 je bila neka oseba policijsko kaznovana z globo 2 kron, dve pa strogo posvarjeni. Leta 1909 je bilo policijsko kaznovanih zaradi ptičjega lova 5 oseb z globami 3 do 6 K, v enem slučaju s 24 urami zapora, 1 šolski učenec pa se jc naznanil šolskemu vodstvu. Posebne zasluge za varstvo ptičev ima hotelir Kenda, ki oskrbuje pod tivolskim gozdom mnogo hranilnih hišic in gnezdilnic. V bližini hotela »Tivoli« gnezdi nad 20 škorcev po gnezdih. Krmljenje ptičev se je opustilo v mestu, kjer se je redilo samo vrabce in golobe brez gospodarja, ter se je omejilo na tivolski gozd. Omenja, da je deželni zakonski načrt za varstvo ptičev eden izmed najboljših v cislajtaniji poleg štajerskega in koroškega. Zaradi posredovanja društva se je omilil pasji kontumac. V Ljubljani je 40 krmilnih mizic, nekaj tudi na Gradu. Na deželo sc je svoje dni poslalo čez 100 krmilnih' mizic in čez 300 gnezdilnic. Omenja še, da je gospa pl. Bo-rota darovala društvu 50 K, za kar se ji izreka iskrena zahvala. Poročilo se je soglasno odobrilo. — Iz blagajniškega poročila g. Frančiča posnemamo, da je imelo društvo 2952 K 53 vin. dohodkov, mecl tem je bilo 836 K članarine. Izdatkov je bilo 607 K 54 vin., mecl tem 267 K 37 vin. za ptičjo krmo. Društveno premoženje jc znašalo 11. junija 1910. 2344 K 99 vin. — Poročilo se je odobrilo. Glede na proračun za prihodnje poslov" no leto se je sklenilo, naj izdatki ne prekoračijo višine dosedanjih, razen v potrebnih slučajih. — Na predlog soproge okrajnega glavarja gospe Cronn se sklene, da se izroči gospodični Antoniji Levičnik, šivilji v Kamniku izredna nagrada kot povračilo za krmljenje ptičev, ki ga goji z veliko vnemo. Na predlog dr. Robide se sklene, cla društvo založi posebne diplome za one in v prvi vrsti za šolske otroke, ki pospešujejo varstvo živali. — Pri dopolnilnih volitvah v odbor se izvolijo stari člani: Marija baronica Lichtenberg, Gabrijel .Telovšek, Franja dr. Tavčarjeva, Berta dr. Trillerjeva, Viljemina baronica Gussich, Ferdinand Schulz, Mirko Paulin, Ludovik Moro; namesto Alcinde Mardetschlaeger, ki se je preselila na Dunaj, se izvoli g. Božidar Doberlet. in mesto odstopivšega Karo-la Jožefa Hamanna dr. Ivan Lavren-čič. Za revizorja sta se izvolila gospa Mazi in Merlak. — Na predlog g. dr. Ponebška, se sklone spremeniti pravila v toliko, cia se zmanjša sedanji odbor 30 članov na. 12, od katerih morajo biti vsaj 4 v Ljubljani. "Občni zbor je sklepčen, ako je navzočih vsaj 20 članov, ako ne^ pa eno uro pozneje kot je bil sklican ne glede na število navzočih. — Sprejme se predlog dr. Lavren-čiča, cla so predsedniki morebitnih podružnic člani osrednjega odbora. — Pri slučajnostih je poročal g. dr. Robida o spomenici, ki naj bi se poslala mestnemu magistratu in deželni vladi. Memorandum naj bi sc izdelal v smislu najnovejših odredb, ki so se dosegle v Gradcu vsled posredovanja ondotnega društva za varstvo živali. Zaradi te spomenice se skliče jeseni izreden občni zbor, ki naj jo spopolni in odobri. Sprejel se jc tudi predlog g. dr. Robide, da razpiše društvo 100 K za naboljši rokopis s temo: »Kako naj pospešuje šola in cerkev varstvo živali?« Rokopis naj bi obsegal 1 in pol tiskane pole. — Sprejme se predlog istega predlagatelja, naj kranjsko društvo posreduje pri dunajskem društvu za varstvo živali, da se skliče prihodnje leto na Dunaju ali kje drugod splošen kongres vseh avstrijskih tozadevnih društev, na katerem bi se razpravljalo o splošnih vprašanjih, kakor n. pr. o železniških živinskih transportih, kazenskih slučajih itd. Zgodilo se jo, da je na železnici živina poginila ocl žejo, polomile perutnine noge itd. To pa vkljub temu, da mora pošiljatelj plačati za oskrbo in prehranitev živali posebno pristojbino. — Predsednik g. grof Margheri je zaključil zborovanje z zahvalo časopisju, ki jo vedno radevolje podpiralo stremljenje društva. l j Prva slovanska tovarna igralnih kart se je ustanovila v Ljubljani. Ta redka koncesija so jo podelila našemu vojaku g. Franu Čebokliju. Upati jc, da bo to novo podjetje uspešno delovalo. leteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2m, sred. zraSni tlak 736-0 mm. C ' Ca< opati ; zovanja 1 Stanje barometra v mm Temperatura P» Celzija Vetrovi Nebo fO M • F? S g a. > 20j 9. zveč. 739 6 14 4 sr. jvzh. pol. obl. 1 7. zjutr. | 2. pop. 740-7 11-5 sl jjvzh. jasno 0-2 7390 191 sr. jvzh. n Srednja včerajšnja temp. 16 51 norm, 18 3a. 1691 Proda se takoj po nizki ceni 3-1 vila „Zofija" pot v Rožno dolino 216 pri Ljubljani. Dr. Josip Jerše, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, in Valentin Jerše, kaplan v Poljanah nad Skofjoloko, javljata globoko potrtim srcem v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikom svojim častitim duhovnim tovarišem kakor tudi vsem prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljšo večnost njuno iskreno ljubljeno, preblago sestro ANICO JERŠE poštno upraviteljico, ki je včeraj, dne 20. junija ob 8. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki, mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabne rajnice se jutri, dne 22. t. m. zjutraj ob 8. uri na župnijskem pokopališču na Bledu polože k večnemu počitku. Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah. Preblago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 21. junija 1910. C. kr. 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddaja za leto 1910/11 zakupnim potom dobavo sena, slame, premoga In drv. Ponudna razprava se vrši dne 20. julija ob 8. uri zjutraj v proviantni pisarni, stara domobranska vojašnica I. nadst., vrata št. 74. — Natančnejša pojasnlia se dobe vsak dan od 8—12. ure v omenjeni pisarni. 1783 zasebni slovenski zavod 1781 te vrste jc 4-1 o MnMJanl, TnrjaSfel Srg ii 4 Vpisovanje 2. In 3. julija od 9-12, 2-4 Vsprejemajo se samo gojenke. pive sprejme takoj zaloga pive Mengiške pivovarne Ljubljana, Matelkova ulica št. 19. Mesečna plača K 80. Oženjen ima prednost. 1805 l MT Zaradi prenovitve kavarne Pridna, poštena 1786 3-1 nekoliko vešča knjigovodstva, zmožna slov. in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi službo premeniti. Cenjene ponudbe pod — poštena — na upravo »Slovenca". Začetek ob nedeljah in praznikih ob t/210. liri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv. Vstop vedno prost. ® v in hlev z vrtom, prodajalno z mešanim blagom ter žganjetočem. Odda se tudi v najem. Cena je 4200 K. Naslov pove uprava. 1750 Iz proste roke prodam enonadstr. hiša z vsem gospodar, poslopjem, tik farne cerkve Št. Rupert, pripravna za vsako obrt ali prodajalno. Stanovanje v I.nadstropju nese 300 K. Vse leži prosto. Cena 12.000 K. Kupci naj se zglase pri meni. Ivan Skufca; Draga 10; p. Višnjagora. 1793 1—1 Radi družinskih razmer se da v najem dobro idoča po ceni razni biljardi, lest&nci za plin velika ogiedata, kavarniška blagajna, stojalo za obleko itd. 1678 6-1 Vpraša se v kavarni Europa v Ljubljani. v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Lepo sortirana zaloga blaga je prevzeti pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe se prosijo pod »Dobra eksistenca«; poste restante Polzela v Savinjski dolini. 1792 3—1 obleke, plašče, frotir rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače in vse druge potrebščine priporoča W modna trgovina P. Ddagdlč Mubljjana: nasprofi giaane poŠte. 1745 10-1 Prva švicarska tovarna za čokolado išče pri odjemalcih izborno uvedenega zastopnika Obširne ponudbe pod 1800. na upravo tega lista. 1800 Dva mlada PSa stara komaj 3 mesece, visoke rasti, pasme ndogau, se takoj prodasta. Več se izve v gostilni „Anžiču Hrade-1799 ckega vas 26. (2-1) Malo lepo posestvo p. d. pri Habnarč v Kotmarivasi tik cerkve pripravno za kako obrt, lep sadni vrt, zemljišča za 2 kravi in nekaj prešičev, se takoj proda z ugodno plačitvijo. — Več pove Alojzij Stangl, kovač ln posestnik v Kotmarivasi pri Celovcu. 1801 (1-2) Prihranite vsak m © 4*80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Picooli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škod- ♦ £1 ljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 w nca sprejme takoj: Prva higijenična pekarna na Friškovcu v Ljubljani, Prisojna ul. št. 3. v hiši Hinko Privšeka. Najlepša priložnost za pridobitev v to stroko spadajočih znanosti, posebno pa, ker je pekarna moderna in z električnim obratom opr