Razne stvari. Iz domačih krajev. (Slovenski kardinal.) Sedaj se je že tudi uradno potrdilo, da }e knez in nadškof goriški, dr. Jakob Missia, določen za visoko in častno mesto v katoliški cerkvi, za kardinala. Ponosna je vsled tega cela slovenska zemlja, ker je dr. Missia nje prvi sin, odbran za kardinalsko čast, ponosna je nanj goriška nadškofija, ker ima tako odličnega nadpastirja, ponosni pa smo nanj tudi mi slovenski Štajarci, kajti dr. Missia je naš rojak, dičen sin prostranih, žitorodnih murskih ravnin . . . Sedaj ko se mu vse z udanostjo in spoštovanjem klanja, izročamo mu tudi njegovi rojaki prisrčne želje: Vsemogočni ga ohrani prav dolgo na vzvišenem mestu v blagor katoliške cerkve in proslavo slovenskega imena! (Starinske izkopine.) Izkopavanje Mitras-tempelja na Spodnji Hajdinji pri Ptuju se nadaljuje. Našli so v zadnjem času Stiri lepe marmorske kamene z zanimivimi po- Jankovič. Začetkoma junija pa pride v Konjice slovenski notar, g. Martin Kocbek. Konjiški nemškorški z žalostjo in obupom gledajo, kako vedno in vedno raste število konjiških Slovencev. (Loka pri Zidanem inostu.) [Dne 13. t. m. se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Županora je izvoljen mož, ki je Slovenec od pete do glave in odločen katoličan, g. Jože Kajtna. Svetovalei po so: Juvančič Alojz, Jakša Ivan, Kokotec Franc, Roštohar Janez, Kajtna Anton, Kropaj Blaž. Ta odbor nam jamči, da se v naši občini ne bo delalo več samo v prid zidanmostnih gospodov, ampak v blagor slovenske občine in slovenskih kmetov. (Iz Rajhenburga.) V nedeljo dne 7. t. m. je imela rajhenburška požarna bramba na vrtu gostilne g. Švajgerja veselico, pri kateri je svirala godba iz Podčetrtka. Navzočih je bilo tudi mnogo nemčurjev iz raznih krajev, ki so se pozdravljali s svojim »heil«. Ko pa je na poziv nekega domoljuba godba zasvirala »venec slov. narodnih pesmi«, pobrali so Nemci svoja kopita, ter jo popihali na vse strani. Prav tako! Saj smo bili brez njih tudi židane volje. (Sv. Magdalena v Mariboru.) Vsem dobrotnikom in dobrotnicam naše loterije naznanjam, da sem moral srečkanje preložiti, ker so razni stroški sila veliki in ker še imam mnogo nerazpečanih sreček. Nakupil sem že mnogo dragocenih dobitkov, kakor je naznanjeno na srečkah. Prosim prav lepo in prisrčno, da bi vsi, ki sem jim poslal srečke, jih plačali in jih še naročili ali priporočili. Pomagajte nam! Ne boste pogrešali, kar storite za Boga. Bog Vam bo plačnik. Srečkanje bo gotovo 31. avgusta t. 1. Tom. Rožanc, č. kan. in dekan. Iz drugih krajev. (Slovenski konzul.) Avstrijski konzul v Jassy g. A. Pogačar, rodom Kranjec, je premeščen v Kajro. (Koroške novice.) Dne 18. maja se je vršil občni zbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Sandwirtovem hotelu ob mnogobrolni udeležbi na prav sijajen način. Z navdušenjem in enoglasno so se sprejela poročila odbora in gg. poslancev Lamb. Einspielerja in Grafenauerja. — Akademija jugoslovanskih vseučiliščnikov v Pragi je priredila koncem mes. aprila veselico, koje čisti dobiček je bil namenjen koroškim slovenskim šolam. Češka požrtvovalnost je položila narodu na altar 1200 kron. Posnemajmo Čehe! — Binkoštni ponedeljek podelili so mil. krški knez in škof 22 gospodom celovškim bogoslovcem nižje redove. — Božjo službo na sv. Višarjah bodo letos opravljali 65. gg. M. Schmidt, prov. v Št. Juriju na Vinogradih, Jož. Svatou, prov. v Ukvah, in o. Dijonizij Spitzer, frančiškan iz Beljaka. (Nadvojvodi Albrehtu) so odkrili na Dunaju na binkoštni ponedeljek krasen spomenik. Slavnosti so se udeležili malone vsi člani cesarske rodovine. Ljudstvo je posebno prisrčno pozdravljalo vdovo-česaričino Štefanijo in njeno hčerko. (Dr. Josip pl. Wasser f.) V Gradcu je dne 12. maja t. 1. zjutraj po daljšem bolehanju umrl vpokojeni predsednik deželnega nadsodišča dr. Josip vitez Wasser v starosti 89 Iet. Rojen ie bil 1811 v Ptuju ter se je posvetil sodnijski stroki. Od leta 1868 do 1870 je bil sekcijski načelnik v pravosodnem rainisterstu, 1874 1. pa je bil imenovan za predsednika deželnega nadsodišča v Gradcu. Slovenei za njim ne moremo žalovati, kajti prištevati ga moramo mej najhujše nasprotnike našega naroda. Svoje sovraštvo je pokazal posebno v bojih za jezikovno ravnopravnost. (Znamenit Bolgar.) Bolgarski politik Dragan Cankov je umrl dne 5. maja t. I. v Sofiji. Cankov je igral važno ulogo v mlajši zgodovini bolgarskega naroda. Ko še je Bolgarija vzdihovala pod turskim jarmom, iskal je potov, po katerih bi }o oslobodil. Ker je pričakoval pomoči od Avstrije, postal je eelo katoličan. Pozneje je Rusija oprostila bratski bolgarski narod izpod turškega jarma, in Cankov je zopet prestopil v pravoslavno cerkev. Ko so Bolgari zapodili Aleksandra Batenberžana iz dežele, bil je Cankov duša temu gibanju. Vsled tega je bil izgnan iz Bolgarije ter se še le zadnja leta povrnil zopet v domovino. Prej je bil vodja liberalnestranke, a odslej ni igral več nobene uloge v stranki. Bil je nemirnega duha in nestalnega značaja. Društvene zadeve. (Za šolo na Muti) so vposlali našemu uredništvu čč. gg. Alojzij Cilenšek, župnik v Stopercah 1 K, Karol Preskar, kapelan v Majšbergu 2 K, Franc Višnar, kapelan na Slatini 1 K, Janko Šanda, kapelan v Makolah 1 K. Za Ciril-Metodovo družbo je vposlal upravništvu Jožef Gomzi 1 gld. 40 kr.,koje so darovali veseli gostje na Gibini. Živeli posnemovalci. (Posojilnica na Frankolovem) za občine Frankolovo, Višnjaves, Novacerkev, Stranice in Bezovico je vknjižena in začne 15. maja poslovati. Posojevala bode le na osobni kredit in sicer proti 5 '/2% obrestovanju. Uradni dan bode vsak pondeljek, ako je ta dan praznik, pa naslednji dan potem. (Gasilno društvo v Cezanjevcih) priredi v nedeljo dne 28. t. m. v gostilni g. Slaviča na Kamenščaku tombolo. Začetek ob 4. uri popoludne. Uljudno vabi odbor. (V Konjicah) bode kvaterno nedeljo dne 28. majnika 1.1. ob 3. uri popoldne zborovalo tamošnje kat. pol. društvo. Občepriljubljeni potovalni ueitelj, g. M. Jelovšek, bode govoril 0 umnem gospodarstvu. Konečno ima še katol. podporno delavsko društvo svoj zbor. Prijatelji teh društev se vabijo k temu shodu. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: G. g. Matija Eferl, kapelan pri Sv. Ropertu na Laškim, za mutsko šolo 1 gld. — Slavna Posojilnica v Pišecih 5 gld. — G. Josip Ivančič v Ljutomeru je nabral za mutsko šolo 5 gld., in sicer so darovali po kroni gg.: Fran Brglez, Roman Fekonja, Jos. Ivančič, Janko Karba, dr. A. Mihalič, Fran Schneider, Fran Sršen, Karol Skočir in Josip Weixl. — G. veletržec Vaso Petričič v Liubljani od prodanega Ciril-Metodovega mila 32 gld. 23 kr. — Zenska podružnico v Mariboru po gospe Anki Majcen 102 gld. 21 kr. — Po gospe A. Urbanek v Pragi 600 gld. kot skupiček akademije, prirejene od sl. društva >Šumadije« v korist koroškim šolam. — Iskrena zahvala vsera darovalcem, zlasti požrtvovalnim Čehom. (Vozna dirka na Cvenu pri Ljutomeru.) Dirkalsko društvo Ljutomersko priredilo je letošnjo pomladansko vozno dirko na cvenskera dirkališču na binkostno nedeljo. Udeležilo se je to pot posebno veliko gledalcev in vozačev. Pokazalo se je, da avtomobil in bicikel našim konjerejcem še vedno nista vzela veselja do konjereje. Čili in lepi konji se bodo vedno lahko prodajali. In da imamo tacega blaga v obilji, videli smo pri tej tekmovalni vožnji. Pri celi dirki je vladal najlepši red. Oglasilo se je 24 voznikov. Izmej teh je dobilo darila 12 voznikov s sledečim vspehom: I. dirka za prvence, 2000 m. 1. Alojz Razlag iz Sitarovec, kobila Ovina, 4 min. 25 sek. 150 K., 2. Matija Kranjc iz Radislavec, kobila Fangi, 4 minute 26 sek. 100 K., 3. Franc Novak iz Račjega, žrebec Conversano, 4 min. 28 sek. 70 K., 4. Josip Lebar iz Vučje vasi, kobila Fuksa 4 m. 55 s. 50 K., 5. Alojz Zagaj iz Krapja, kobila Luca, 4 min. 59 sek. dirkalno vprego, 6. Josip Vavpotič iz Lokavec, kobila Lina, 5 minut 20 K. — II. Plemenska dirka, 2000 metrov. I. Martin Babič iz Krapja, kobila Davca, 4 m. 11 s. 160 K., II. Matiia Kranje iz Radislavec, kobila Fangi, 4 m. 15 s. 100 K., III. Alojz Razlag iz Sitarovee, kobila Ovina, 4 m. 19 s. 80 K., IV. Anton Bežan iz Šalence, kobila Dragica, 4 ra. 25 s. 60 K., V. Franc Novak iz Račjega, žrebec Conversano, 4 ra. 26 s. 40 K., VI. Alojz Razlag iz Sitarovec, žrebec Pagat 4 m. 30 s. 30 K. Znamenitost te dirke je 91etna kobila Dragica, ki je to pot dobila doklade 165 m. in je torej dirjala 2165 m. Lastnik te kobile je v 6 letih dobil na dirkališčih na Cvenu, v Mariboru, Gradcu in Žalcu nad 3600 gld. daril in sicer 27krat prvo darilo. Deželni zbor. Gradec, 19. maja. Vinarstvo — Vuzenica in Slatina — uči teljske plače. V podporo vinogradnikom se je za leto 1899 določila svota s 50.000 gld. za brezobrestna posojila v prenovitev vinogradov, pokončanih po trtni uši. Ker bo država tudi prispevala z jednakira zneskom, se bo letos v ta namen razdelilo 100.000 gld. K tej točki so govorili poslanci 2ičkar, dr. Jurtela in Moscon. Prvi je pozdravil ta predlog s toliko večo zadovoljnostjo, ker je deželni zbor pretečeno leto ta njegov predlog, naj dovoli dežela za brezobrestna posojila 50.000 gld., odklonil. O tej zadevi bo »Slov. Gospodar« še obširnejše poročal. Pešici »nemških Vuzeničarjev in Slatinčanov*, naj se trg Vuzenica loči od dozdajšnje občine in vstanovi kot lastna občina in naj se za slatinske toplice tudi napravi nova občina, v kateri bojo mogli po svoje zapovedovati tamošnji Neraci, je deželni zbor vstregel. Tudi konservativni Nemci so glasovali za ločitev. Proti ločitvi Vuzeniškega trga sta se ustavljala poslanca Vošnjak in dr. Rozina, proti ločitvi slatinskih toplic od zdajšnje občine pa Žičkar, dr. Jurtela in dr. Dečko. V torek 16. maja ate bili dve seji, prva je trajala od 10—V23, večerna od 6 do 11 ure po noči. V teh dveh sejah se je razpravljalo 0 učiteljskih plačah. V imenu Slovencev sta govorila prof. Robič in dr. Sernec. Zboljšanje bo za učitelje v gra§kem mestu in po tistih krajih, ki se bojo uvrstili zavoljo dragine v boljše plačilne vrste, precej znatno. Začetniki bojo pa v III. plačilnem razredu na slabšem, kakor so zdaj; v poznejSih letih se njim plača pač tudi izboljša. To zboljšanje bo prizadjalo 1. 1899 okoli 300.000 gld. novih stroškov; ker bo pa še le 1. 1904 končano, bodo takrat znašali vsi novi stroški blizu pol milijona gld. Pokrili se bojo pa ti novi stroški večinoma z novim davkom na žganje. Država je namreč dovolila, da se sme deželna doklada na žganje zvikšati od 6% na 15%- To zvikšanje bo neslo okoli 240.000 gld. novih dohodkov. Doklada na zemljiški davek se bo zvikšala samo za en odstotek. Do zdaj ie znašala deželna doklada 39% — zvikšala se bo torej na 400/°. Katoliški nemški poslanci so predlagali, naj se vpelje zopet šolnina, od ktere pa se naj oprostijo ubožni stariši. Ta predlog se je pa zavrgel. Rokitansky je vladi očital, zakaj vlada ne plačuje šolskih stroškov. Cesarski namestnik je pa dobro okrcal tega rogovileža rekoč: Štajerska dežela spada k tistim avstrijskim kronovinam, ki so aktivne, to je: ki državi več plačajo, kakor pa od države dobivajo. Nekatere dežele, kakor Galicija in Dalmacija, so pa pasivne dežele, t. j. te dobivajo več od države, kakor njej odrajtaio. Ako bi šolske stroške prevzela za vse dežele država, bi morali Štajerci plačevati zraven svojih štaierskih šol tudi še šole v Galiciji in Dalmaciji. Kdor toraj zahteva: država naj prevzame ta šolska plačila, zahteva: >Vi Štajerci, plačujte veče davke«. Ali je to pametno? Tu je Rokitansky umolknil. Ta človek žlobudra 0 vseh stvareh, ne pomisli pa prav nič, kakšne nasledke bi imeli njegovi predlogi, če bi se sprejeli. Res neverjetno je to, da se morejo nahajati taki zaslepljenci, ki še niso spoznali njegovih puhlic. Cesarski namestnik Je pri tej priliki izjavil, da bi on bil za zboljSanje učiteljskih plač po personalnem sistemu, t. \. da ima vsak učitelj enako plačo, naj že podučuje v mestu ali na kmetih. Toda izrazil svoje veselje na tem, da se znalno izboljša plača učiteljem po našem krajevnem sistemu, t. j. da so šole razvrščene z ozirom na draginjo v tri plačilne razrede. Bog daj, da obrodi naša šola res dobrega sadu za naše katoliško slovensko ljudstvo! dobami in napisi. Tudi na nekaj rimljanskih. denarjev in svetilk so naleteli. Kakor se sedaj da spoznati, je bil tempel štirikoten, v sredini razdelien po dveh nizkih zidovih, kjer }e stalo tudi 10 marmorskih kamenov, koiih 6 je v ptujskem muzeju, štirje pa so še na licu mesta. Izkopuje se še vedno dalje. V bližini templja se nahaja še mnogo starinskih in močnih zidov. (Laški trg.) Dopolnilne volitvp okrajnega zastopa dne 13. t. m. so se iz'vršile za Slovence neugodno. Dr. Mravleg je izvolien načelnikom, nadučiteli Karl Valentinitsch namestnikom, kot odborniki Robert Draseh in Adolf Weber. (Slovenska zaspanost.) Slabo vozi občinski voz na Veterniku. Uradovalo se \e prej nemški in se tudi sedaj uraduje, zakaj ne preneha že kmalu zaspanost občinskega starešinstva? (Iz kozjanskega okraja.) Odkar je okrajni zastop v slovenskih rokah, se je pri nas marsikaj predrugačilo, kar ni po volji našim nasprotnikom. Tako so se odstranile vse table ob cestah z nemškimi napisi in se nadomestile sarao s slovenskimi. Edino slovenščina je na pravem mestu pri nas. Tukaj vozijo večinoma slovenski vozniki, le redkokdaj se popelje mimo tudi kak nemški ,furman'. Hudim našim nasprotnikom seveda niso po volji. A kaj si hočejo ubogi nemškorčki, ko nimaio več nobene moči. Voljno morajo prenašati to gorje. Uresničuje se geslo kozjanskih Sloveneev: Slovan gre na dan! (Oče reši svojo hčerko.) Iz Št. Jurija pri Loki nam pišejo, da se je v soboto 12. t. m. vstavil tamkaj na Savi splav lesa. Drugi dan, v nedeljo, je prišlo mnogo otrok na splav se igrat. Deklici A. V. se spodrsne pri igrači v Savo. Ko starejša sestrica opazi nesrečo, steče hitro domov po očeta. A ko oče pride k splavu, je že voda odnesla otroka. Zato hiti za njim po obrežju Save. V daljavi kakih 300 m zagleda otroka po hrbtu plavati. Brzo skoči v Savo ter plava za otrokom ter ga reši iz vode. Otrok je bil na pol mrtev in le izredni pripomočki so mu vrnili zopet mlado življenje. (Novi kopališčni ravnatelj) na Slatini g. Viktor Trotter se trudi, kakor slišimo, izboljšati delavcem pičlo plačo. G. Trotter je rodom Tirolec in dober katoličan. (jlz Sična) smo dobili to-le poročilo: Dne 11. sušca smo imeli občinske volitve. 0 tem je že nekdo na široko razpravljal v »Slov. Gosp.« št. 19 ter hvalil našega starega predstojnika, kako je 15 Iet rairno služboval v naši občini. In to je tudi res! Ni se zmenil za nas uboge kmete, nobene ceste ni dal popraviti, tako da smo morali zdaj, ko je on služboval, lepo prositi A. Ž., da je dovolil po njegovem pašniku voziti. Potem se je hvalil, da je vrl Slovenec, kar pa zanikujemo. Tudi to ni res. Služboval je 15 let in v celih 15 letih ni izdal ni enega živinskega potnega lista, slovensko napisanega. Tudi ni prosil za slovenski pečat. Svojega imena ni drugače podpisal nego g. Franc Wella, Gemeindeforsteher. To je res vrli Slovenec! Naš novi predstojnik pa naj dela za našo gospodarsko korist in za našo narodno čast! (Iz Brega pri Loki) nam pišejo, da so 18. maja našli v Savi truplo, še ne prestare, lepooblečene ženske, katero so spoznali kot vdovo J. Stibernik, ki je raeseca marcija skočila pri Celju v Savinjo. Truplo so pripeljali v loško mrtvašnico. (Iz Radeč pri Zid. mostu.) Rdeči petelin se je priplazil 9. maja zvečer ob 11. uri na umetno urejeni mlin posestnika in bivšega župana Viljema Brunšmita. Gasilno društvo je bilo naglo pri rokah, da se ni mogel ogenj razširiti. Skode pravijo je okoli 10.000 gld., zavarovano je bilo le na 8000 gld. Ogenj je povzročilo vnetje osi, ki so bile premalo mazane. (V Petrovčah v Savinjski) dolini ie dne 23. maja 1.1. pri občinskih volitvah zopet sijajno zmagala narodna stranka, nasprotniki si še na volišče niso upali. Vse za vero, dom, cesarja! Ziveli volilci! (V dobi plavic.) Iz Celja nam pišejo: Sezona za nošnjo plavic se ie v našem mestu že pričela. Otvoril jo je onidan Viljem Oechs, ko je zapazii prvi šopek plavic na trgu. Kupil si ga je, pripel na svoje hrabre prsi ter ponosno korakal po mestu gori in doli na desno in levo, tako da so hitro vsi Celjani o tem zvedeli; in zdaj nosi že staro in mlado, veliko in malo —¦ sploh vse kar pod Oechsovo gardo spada, ta plevel na prsih. Vsled tega se je nadjati, da bo žito letos precej čisto prišlo na trg. (V Cadramu) bo 30. majnika zjutraj po šmarnicah g. potovalni učitelj in živinozdravnik M. Jelovšek podučeval o umnem mlekarstvu in sirarstvu in pričakuje mnogo poslušavcev. (Naši somišljeniki) se opozarjajo, da gredo kar v najobilnejšem številu v Ljubljano na vseslovenski delavski shod dne 27. in 28. maja. Kdor pa ne more iti, naj pošlje telegram ali pismo, da bo tem slovesnejša manilestacija kršč.-soc. gibanja na Slovenskem. (Na Muti) so na binkošten ponedelek mokrači grdo pogoreli. Sklicali so shod, da bi delavce in kmete vodili za nos in da bi od njih nekaj krajcarjev spravili židom v žep. Pa se jim ni posrečilo. Krščanski delavci in kmetje so tudi prišli k zborovanju in so pokazali svojo odločnost. Volili so svojega predsednika in ko mokrači tega niso mogli drugače vbraniti so vpili, zmerjali in suvali. Vladni zastopnik razpusti shod. Mokrači niso mogli prodajati svoje modrosti, in so jo morali sramotno popihati. Zato krščanski delavci le tako neustrašeno naprej! (jlz šolej Gospa Kristina Adamič, roj. Hen, je imenovana za učiteljico ročnih del pri Št. Jerneju nad Muto. Gdč. Otilija Feigel, učiteljica v Zrečah, je skušnjo usposobljenosti prestala z odliko v Gorici, kjer je bila obiskovala učiteljišče. Istotam je naredila izpit gdč. Ana Boštjančič, učiteljica v Št. Vidu pri Planini. V Žalcu je dne 17. maja po kratki bolezni umrl gospod Jurij Agrež, star 78 let. Učiteljeval je v Slovenjigradcu 6 let, v Šmiheli 3 leta, v Sent-Ilju 3 leta, v Braslovčah 25 let, potem še na Dobrni 9 let. Po šestintridesetletnem službovanju stopil je v pokoj ter se preselil v Zalec, kjer je ob pomanjkanju učiteljev rad večkrat postregel v šoli. Svetila mu večna luč! — Poroča se nam iz celjske okolice, da je krajni šolski ogleda za šolsko občino Zgornja Ponikva, č. g. župnik Jožef Kunej izvoljen tudi šolskim načelnikom. Učiteljica v Galiciji pri Celju se je peljala v Celje, potoma so se splašili konji in vsled tega se je gospodična pobila tako, da se ponesrečenica sedaj ozdravlja v bolnišnici v Celju. (Birmovanje) bo 28. maja v Gornji Polskavi, 29. v Spodnji Polskavi, 30. v Crešnjevcu, 3. junija v Vuhredu, 4. v Vuzenici, 5. v Trebonjah, 6. pri Sv. Primožu in pri Sv. Antonu na Pohorju. (Razpisano učiteljsko mesto.) V Podgorju pri Slovengradcu je razpisano podučiteljsko mesto tretjega plačilnega razreda. Prošnje se naj vložijo do 20. julija. (C. kr. finančno ravnateljstvo) v Mariboru nam naznanja, da je uvelo v uradih nedeljski počitek. Uradi bodo potemtakem zaprti vsako nedeljo in praznik, na Božič, na novega leta dan in na Telovo. Uložni zapisnik pa bo tudi te dneve v porabo in istotako se bo skrbelo, da se nujne zadeve rešujejo tudi te dneve. (Vinogradnikom.) Žvepleni prah proti grozdni plesnobi se dobiva, kakor smo že zadnjekrat naznanili med inserati, pri deželnih poskuševalnih postajah v Mariboru in Gradcu. Naroča se najmanj po 50 kilo, ki stanejo 4 gld. Naroča se naj v slovenskem jeziku! (C. kr. glavarstvo v Brežicah.) Piše nam prijatelj: Poročalsem že enkrat v »Slov. Gosp.«, da c. kr. okr. glavarstvo v Brežicah za uradne dneve v Kozjem pošilia povabila vedno le v blaženi nemščini, četudi v celem okraju Nemca ne najdeš, razven nekaterih privandrancev, uradnikov in biričev. Tako se še sedaj godi; dne 10. februvarja, 14. aprila in 12. majnika sem videl samo ie neraSka povabila, še sam sem takega dobil. Zakaj ne damo takih povabil nazaj županu, ki nam jih dostavi? Zato ker smo preveč prizanesljivi. (Avstrijski uradnik.) V Gradcu so zaprli c. kr. avskultanta Fraissa, kakor se govori, zaradi veleizdaistva. Ta avskultant se je mnogo trudil za protestantizem, h kateremu je tudi sam pristopil. (Slovenski državni poslanci) so se v torek posvetovali v Ljubljani, kaj jim je storiti v bodoče v državnem zboru. Sklenili so, da ostanejo v večini, a ne podpirajo vlade. Ali je to mogoče? (Sv. Ema.) Dne 14. junija ob 3 uri popoludne se bo z dovoljenjem visokega c. kr. finančnega ministerstva v soglasju s c. kr. ministerstvom notranjih zadev priredila efektna tombola. Dobiček je namenjen okrašenju ondotne župne cerkve. (Slovenski zdravnik v Konjicah.) Dne 23. maja t. 1. se je nastanil v Koniicah nov slovenski zdravnik, g. dr. Frančišek