Štev. 25.
Cena ednoga drobca 60 fil
20. Juni 1920 Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
„Martinišče.“
Račun od vojaških darov.
Iz ljübezni do Jezušovoga smilenoga Srca so v začetki boja taki začele naše male Novine pobirati dare naj olejšavajo teškoče naših vojakov na bojišči, v bolnišnici, njihovih dragih pa doma. Objavili smo že v Novinah vse dare, štere smo dobili i kak smo je razdelili do l. 1916. dec. 31. Nadaljnih let dare smo lani objavili dec. meseca. A da je tista številka Novin ne prišla največim do rok, račun tü ponovimo i ga tüdi popolnoma sklenemo.
I. Leta 1916. dec. 31. je bilo čistoga .    .    .    .   .  3960 K 98 fil. Leta 1919. i 1918. je darüvano   .   .   .   .    577 K — fil.
Leta 1919. je darüvano  214 K 96 fil.
Vküp 4752 K 94 fil. Darüvali so l. 1917. i 1918.: Küzma Janoš, Petešovci Tkalec Kata, D. Bistrica, Horvat Marko, Trnje. Djura Agneš, Melinci vsaki 1 K, Horvat Roza, Črensovci, Horvat Treza, Črensovci, Horvat Ignac. G. Bistrica, Horvat Japoš, Trnje, Cuk Anton, Žižki, Matjašec Marko, Lipa, Tkalec Jožef, Gornja Bistrica, Salaj Verona,
Črensovci, vsaki 2 K, Čurič Treza, Žižki, Horvat Janoš, Trnje, vsaki 6 K, Sobočan Jožef, Trnje, Bokan Agota, Törnišče, N. z G. Bistrice, vsaki 10 koron, Kustec Matjaš, G. Bistrica N. D. Bistrica vsaki 5 K., Koren Ana, D. Bistrica 10 K 74 fil., Gerenčer Janoš  i Jožef pa Varga Jožef nabrali v Strehovcih 34 K 96 fil., intereš l. 1916. 156 K 64 fil., † Koren Ana, D. Bistrica 8 K 80 fil, Kolarič Marija, Trnje, 60 fil, Štimec Jürij, Sr. Bistrica 50 koron, Ftičar Kata, Hotiza, 60 fil., Koren Magda, D. Bistrica, 7 K 40 fil, intereš l. 1917. 144 K 52 fil., intereš l. 1918 70 K 74 fil, tretjeredniki 20 koron. Vküp 577 koron. — Leta 1919. darüvao Horvat Ivan (Lešnjek) z Črensovec 100 koron, intereš od l. 1919. 114 kor. 96 filerov. Vküp vse 4752 K 94 fil.
II Potroši l. 1917. Graj Marija, Bakovci, dobila jan. 27 50 K, Mekiš Roza, Martinje, dobila máa. 5. 50 K, Rdeči Križ v Pešt maj. 12. aug. 16. i nov. 23. 60 K, l. 1919. Petkovič Anton, V. Polana, dobo okt. 29. 100 K, l. 1920. Kühar Marija, G. Sinik, dobila marc. 21. 500 K, Fartek Ožebeta, G. Sinik 500 K, Ropoš Roza, G. Sinik, 500 K, Mekiš Roža, Martinje, 600 K, Grebena Ana, G. Sinik 500 K,
Čuk Lina Dolenji Sinik dobila marc. 25. 500 K, vküp 3360 K.
Dohodkov bilo    .    .   4752 K 94 fil.
Potrošov  .   .   .   .   .   3360 K — fil.
Ostalo tistoga	1392 K 94 fil.
Ti penezi so vloženi zdaj v črensovsko posojilnico pod naslovom „ Martinišče “ Na č. sv. Martini se naj zozida en zavod v Prekmurji za siromaške prekmurske dijake. Pokojnih i hromih siromaških vojakov deca bi prišla v njem brezplačno ali konči poceni do dpbre vogoje. Najbolje primerno bi se postavp gor té zavod ppleg sobočke gimnazije. Prlé smo ga nameniH v Somboteli meti poleg gimnazije a da so ga tam ne dovolili zato, ka smo v njem, v svojoj domačoj hiži poleg vogrskoga jezika tüdi Šteli se svojega slovenskoga včiti, čeravno bi gimnázija Vogrska bila — zdaj nam je sv. Martin sproso vekšo sloboščino, lehko mo meli ščista slovenskoga v pár letah. Prvi cigel za té zavod plačamo mí s više imenüvantm 'meskom 1392 . K' 94 fil. V vseh petih letah nesrečne Svetovne . bojne: smo po magali našim vojakom t 1 njihovim domačim iz cele moči, naše mak Novine so 11 jezero 325 koron i 29 fiJeróv nabrale za nje pa razdeiile med nje (izvzemši više ime-nüvarno šumo) zvün teh penez pa poleg denéšnje cene okoli 300 jezero koron vrednosti obleke, živeža, knig, časopisov,, svetinjic, rožnivencov, molitvenikov. I. vse to, ne samo brezplačno, smo včinoli nego niti Poštnina se nikdar ne računa^, naj sirotam v popolnoj meri pride dani dar do rok. Naše dobro ljüdstvo, domače 1 Amerikanci so tekmováli (eden pred ovoga šli) šteri bi več dao. . . Povrni njim dobro Srce Jezusovo. Vnogi iz med darovnikov so pokojni že .. vsmiljenje prosimo za njihove düše . . Vnogi so že sami Siromaki postali, a bogati so pred tistim' dobrim Bogom po svojoj darovitnosti, šteri je filer, sirote dovice zi najvekši . dar spoznao .. . Kda račune vojaške*,-sklenemo, knige zapremo, se z celim Srcom ešče ednok zahvalimo vsem dobrotnikom za milodare, vse obdarüvane'pa prosimo, naj konči po ■ ednom kratkom zdihaji zročijo dobromi Bogi njihove smileno dobročinitgle.
Hromi vojaki! sirote dovice i deca bodo z podporov,* "pensijov,. preskrbljena to je istina a vekša istina je, da je to samo tela podpora,-
Podlistek.
Od kovača.
Te si je vzeo nekši cveke pa klepač, pa je šo . po sveti. Hodo je dugo časa do ravninaj pa po platiinaj, pa je prišeo do pekla. Tam so ga vragovje ovazaü, pa so vsi bežali "g vratam, pa št? je držali dal, ka kovač -nebi notri v pekeo mogeo.
Ti vragovje so vrata tak močno del držali, ka so njim škrampli skoz vrat prišli. Kovač je pa zdaj vzeo cveke pa klepač, pa je vragom škrample gor na vrata spribio, tak ka je več nieden vrag nej mogeo vkraj od vrat.
Zatem je šo kovač dale, pa je prišeo do nebes. Tam je najšeo ve-toga Petra, ka je pred vrati stao. Kovač ga je proso ;
— Sveti Peter, prosim te, püsti me V sveta nebebesa.
Sveti Peter je pa odgovoro .
— Sam ti nej právo; za düšno zveličanje si skrbi! Ti si me pa nej bogao, liki si si samo za drügo svecko
blago skrbo pa za dugi Žitek. Zdaj nemaš ti nikaj v nebesaj!
Kovač je- pa negda v živlenji dao svojo jupo ednomi sirmaki. Ta jupa je v nebesaj, nej dale«? od vrat, bila na ednom drogi obešena. Gda jo je zdaj kovač zagledno, je včasi pravo svétomi Petri.
— Vej pa lenotá moja jupa visi notri v nebesaj. Prosim te, konči telko me püsti notri v nebesa, ka sí to jupo vzemem.
Sveti Peter ga je resan püsto notri. Kovač pa, gda si je jupo del z drüga vzeo, si je na njo seo.
Sveti Peter njemi je nato velo:
— Idi, idi nazaj vö, kovač! Ti tű nemaš nikaj.
Kovač je pa odgovoro:
— Kak bi to bilo, ka jaz tű nikaj nebi meo! Pa ne vidiš, ka na svojoj jupi sodim ? To je moja jupa, pa nej nikša drüga.
Sveti Peter si je nej znao Ž njim kaj začeli, pa ga je že te zato nahao v nebesaj.
Tak je kovač za da nje li v nebesa prišeo.	fKonecj
2
NOVINE
1920. 20. Juni
ne pa tüdi düše. Naj te najvažnejši del našega bitja, düša pri vojaških sirotah tüdi dobi podporo po dobroj, krščanskoj vzgoji, priporočimo zavod sv. Martina, „Martinišče“ v dobrovoljno podpiranje dobrih src.
    Črensovce,  1920. jun. 18. na god Srca Jezušovoga KLEKL JOŽEF, vp. pl. urednik Novin.
Ne pozabite osmine Petrove!
jun. 29. je • svetek tistiva, dva s vpliva moža, šteriva sta zidala najvekše kraljestvo sveta 1 Matercerkev Kristušovo. 'Osem' dni obhaja v "zahvalo svojima "'graditeloma Maticerkev njiva god v svojih prelepih cerkvenih molitvah. Naša dužnost v. teh osmih dnévah je v goreči molitvah prositi njidva pomoč za Matercerkev, predvsem pa zdaj v Jugoslaviji moliti za zjedinjene bratov Srbov z rimskov kat. Matercerkev] ov. Srbi -so naime pravoslavne ali grčke vere postali po zapelavati grčkoga casarska, verjejo večinoma vse kak mi katoličanci majo sv. mešo, spoved, vsa svestva, Samo purgatorium a ne spoznajo i rimskoga papo za svojega prednjega, Vnogi izmed grčke vere so postali že nazaj katoličanci-, májó v Križovcih na Horvackom svojega püšpeka že. Téj zovemo za grčke katoličance ali za „zjedlnjcve“ katoličance, zato ka so se z Rimom, od .šteroga so se odtrgali, znova zjedinili.
Naj po prošnjah sv. Petra i Pavla dobijo naši brati Srbi od dobroga Bogá milost, ka se z Kristušovim namestnikom, z rimskim pápom znova vjedinijo na Petrovo obhájajmo v cerkvi po vseh farah velike pobožnosti, dosta molitev, sv. prečiščavanj darüjmo na té namen, vseh posvetnih veselic se ognimo i v celoj osmini do 6. julija svoje molitve nadalüjmo.
Na veliki krščanski tabor v Maribor!
31. Julaja v soboto zadvečara se odpelani z lotmerškim vlakom v Maribor. Slovesnost se začne v cerkvi Matere milosti I 1. Augusta, v nedelo je tábor, to je zdrüženje krščansko moléči ljüdi celoga sveta. Prido püšpeki, dühovnik! vučitelje, meštri, delavci, prosti, vučeni stari,1 mladi, moški-ženski spol, vsi ki vetjejo v Kristuša, ki mislijo krščansko. Prekmurci, katoličanci i evangeličanci, 'vdeleži se toga tabora, ví ki ste nepremagljiv tábor krščanskoga mišljenja, najbolje slíšite v zeleni Maribor na krščanski tábor!
Pridite! Do 30. junija se Zglasite pri svojih dühovnikah, ki ščete iti ali peški, ali z vlakom, nájveč de jih itak peški šlo. Ki plača 20 K, dooi
karto, ka na železnici samo polovico vožnje plača i s tov kartov dobi prostor na tabori, dobi sküpni stan (salaš) i sküpno hrano falej pri vojakih. Do 30. junija se zglasite po vseh farah  pri g. dühovnikah.
Travniki i arenda za nje.
Gda je guč bio od toga, ka bi se travniki grofovski v arendo davali," so naše Novine glas zdignole proti odéránjl, ka bi ta árenda predrága bila. Glas naših Novin je- prišo, do visoke vlade, od štere je uredništvo dobilo té le odgovor: »Travnike (senožati) dobijo v prvoj vrsti oni mali Posestniki,; šteri nemajo. svojih travnikov á majo Živino. Vekši kmetje dobijo travnike v najem (z arende), če bi: bilo to za njihovo živinorejo ■jako potrebno. Gléda se pred vsem na dovice, sirote, i hrome vojake. Več kak što potrebüje za prehrano svoje živine, ne sme dobiti travnikov. Mogoče se je pri razdelitvi pripetila kakša nepravilnost, štera se bo popravila taki po odebiranji občinskih agrarnih odbörov; ■ (Občinski agrarni odbor more vsaka občina meti, té má juš deliti njive i travnike pa níšče drügi nej, z velite ga povsod. Ur.)
,,Cena ja travnikom določena z naredbov ministerstva za agrarno reformo z dneva 20. febr. 1920. (Ur. list. št. 31) i znaša - desetkrat™ čisti .katastralni dohodek. (Poglednite v kataster,. vsaka občina ga ma, tam je zapisano keliko čistoga dohodka nosi en veliki plüg ali kataster, to je katasterski dohodek; te dohodek Vzemite deset krat pa mate tisto šumo, štera se sme terjati za 1600 klaftrov travnika Vr.) »Uprave veleposestev ne smejo terjati vekše zaküpnine (arende). Da so pa veleposest.niski travniki po večini v najnižjih razredah po dobroti (haski), znaša zato zaküpnina (arenda) od 40 do 60 koron za plüg i ne po..700 —? do 1003 K. Za najboljše travnika 1. razreda bi se plačali) 120 koron (od 1600 klaftrov), vendar teh na veleposestvih mislimo nej. Istina pa je, da so sküšeli nešteri oskrbniki, oziroma veleposestniki vendarli terjati vekšo zaküpnino (arendo). Plačtivanje takše zaküpnine {arende) se je prepovedalo i se morajo veleposestniki oziroma oskrbniki, ki bi se proti tomi zagrešili naznaniti.u
Kak čüjemo, se tű pa tam za edno procelo terja 300 K., arende. Ne pristojte v to. Apelálivajte v Ljubljana na PoverjeniŠtvo za agrarno reformo" (deželna vláda),
Edno pa ne pozabimo. Ki so pred letošnjim letom na pogodbo vzeli kakši travnik ali njivo z arende morajo tisto arendo plačati, kak so se pogodili. Stare pogodbe valajo. Samo tisti majo juš se priložiti ki so letos po zasedbi dobili kaj z arende.
Orel.
Orlovska zveza priporáča našim odsekom, naj si sküpno več dobrih časopisov naročijo, „ Slovenca "dvakrat na tjeden od zveze dobijo." Zveza bo sküšala potom naših odsekov zbirati knjige za naše prekmurske knjižnice. Prekmursko orlovsko okrožje je melo sejo 6. junija v Bratoncih, na šteroj so odbornik! volili predsedništvo v je namen, ka bo delalo z cele moči, naj združi vse dečke celoga Prekmurja v orlovsko zdrüženje. Za predsednika je enoglasno zvoljen Horvat P-avlek z Bratonec, za podpredsedpika Ros Števan, z Beltinec, za tajnika Smodiš .Matjaš, za blagajnika Zver Štefan, z Beltinec, za. načelnika Erjavec Mihal z Bratonec za podnačelnika Casar Jožef z Bogojine.
Po volitvah- je bila Okrožna seja v -šteroj je predsednik naznáno^ da prejme ponüjano čast, zahteva pa, naj ga vsi podpirajo v njej stem, da bodo pravila orlovske zveže vemo zdržava!! ovak njenih namenov itak  nemorejo dosegnoti
Na seji se je sklenilo sledeče: 1) vsaki mesec zadnjo nedelo bo Okrožna seja; 2) vsi javni nastopi, igre, telovadbe, gledaüške predstave se morajo prijáviti na okrožje; 3) pregledriiee se moro na okrožno predsedništvo poslati, to je zatén odpošle v Ljubljano na zvezo, 4) vsaki odsek ja dužen.na mesec .ednok na. na okrožje poslati imenik svojih kotrig,
 ka se spozna kak naraščajo odseki. Okrožno predsedništvo naznanja svojim kotrigam, naj si to Številko „Novin“ dobro shranijo, ka do se znali ravnati po določili občinoga Spravišča (zbora), šteroga do k leti meseca februára več ne bo.
Predsedništvo vabi vse dečke prekmurske med. „Orle“ i drage vole da v vsako ves pojasnila, kak se moro nastaviti, samo obrne naj se z vüpanjom mladina na nje v Bratonce.
Predsedništvo je dobilo poročilo z Ljubljane, ka je tam drüštvo invalidov (hromih vojakov) napravile ples, kda bi moglo zapovedam svétek svetiti. Takše delo je nej za krsčanska drüžtva ta májó poštenejše zabave.
Na poziv »Novin" naj si v Bratoncih data roko Orel i Kmečka Zveza, odgovora Orel, da je on na to pripraven, ár že dugo čáka, da more ž njov sküpno delati.
Za članek »Slovenca" od 2-junija »Pismo iz Prekmurja" se predsedništvo zahvali i prosi objavo vseh skritih djanj, štere se v Prekmurji proti krščanskomi dühi zvršavajo.
Za dühovnika se posveti g. Bakan Jožef, salezijanec, iz Türnišča, jul. 18. v Ljubljani.
3
NOVINE
1920. 20. Juni.
Dom i svet.
  Jugoslavija. V narodnom pred-
da je to leto zato ne mogoče dovoliti proste trgovine z inozemstvom (drügimi državami) ka so trgovci večinoma tüji židovje, šteri bi živež vse vö z države spravili. Osrednja zadruga bo zato v rokáh mela celi izvoz i uvoz. — Slobodno je toti sad i vino v N. Austrijo voziti a ta vožnja je tak oteškočena po carini ka je té izvoz nikak ne iz plača. — Velike bande so nastopile v Južnoj Srbiji, proti šterim je poslano vojaštvo. Te bande na potnike cilajo, je spokolejo i oropajo. — Vojaki, ki so l. 1897. rojeni če so edno leto že pri vojákah slüžili, so svoja vojaška leta s tem došlüžili. — Na Koroškom je, odprta nova cesta med Žrelcom i Vetrinjom ne daleč od Celovca. Desetjezero ljüdi je tü zahtevalo, naj se Koroško priklopi Jugoslaviji. Nemčija. Volitve (választás) so zdaj v Nemčiji. Najveselejše pri njih je to, ka je krščanska stranka dobila zadostno število poslancov, kommunisti pa med vsemi strankami najmenje. Poljsko. Polaki so začeli proti ofenzivo, i boljševike so nazajporinoli. Türsko. Francozi so premirje sklenoli Kemil bašom v Anatoliji i njegovo vlado priznali. Amerika. Wilsonov beteg se je pohüjšao. 
Glasi.
Kmečka Zveza je poskrbela sol za svoje kotriga. V Maribori košta kilogram soli 4 K. 70 fil. V N. Austriji záča cena soli" gori ti, zato bo dobro da se poskrbelo na edno leto naprej za sol. Sol z • Maribora bí pa samo tak vredno bilo naročiti, če bi je več vagonov naročili, te bi nam kakših 15 filerov falej prišla, kak se zdaj dobi prinas, kje je tüdi nej dragša od Skoron. — Če bi cela vés vküpstopila, bi pri 100 kilogramoh soli vsaki vért prišparao 15 koron.
Večne meše je plačao nekak v Celji za f Kolenko Andraša i živočo Peterka Magdo maja -15. Naj pride po lističe v uredništvo Novin.
Cena dolarov záča znova rasti, ^rastla je na 90 koron.
Martjanska fara je na prekmursko misijonsko fundacijo nabrala 055 K. i jun. 7. odposlala v Celje.
ženske v Grádci so Preminoči tjeden veliko rabuko napravile zavolo dragoče. Napadnole so orožnike, redare so zbile, stojnice (stolice) na trgi (pláci) so sprevrgle, neštere trgovino oropale. Orožništvo je v nevarnosti prijelo za orožje, je strelile med vnožino, 11 ljüdi je mrtvih, več pa teško i lehko ranjeníh.
Nepodpisana pisma uredništvo naše ne prečte. To je stara regula prinas. Ki šče kaj naznaniti nam, naj se podpiše, te prečtémo njegovo pismo i dobi odgovor kak žele, ali pismeno, ali v Novinah. Uredništvo tüdi ne reši s pošte pisma, od šterih bi trebelo „štrof“ plačati. Nemamo teliko dohodkov, ka bi nam ešče na to dohajalo. Ki pismo piše, náj dene 1 K. štempl na nje, karta pa košta  60 fil. Ki menje dene gor, plača mesto njega dvakrat teliko, ki pismo do rok dobi. — Širitelje Novin pa tak znate, ka poštnino iz naročnine plačüjete, ne pa z svojega žepa. Vam ne trebe svoje trošiti, zato nam kakše glase pošiljajte na naš račun.
Kda so vogrski mir podpisali so v Pešti begunci iz Erdéljskoga, Gornjega i Jüžnoga Vogrskoga veliko procesije meli preci podobov Petőfíja narodno pesen „ (šteti áld meg a ma-gyart“ spopevali, zatém šli v katoli-, čárisko i kafevinsko cerkev; vse trgovine so se ob 10. vöri, kda se je Podpišüvanje vršilo, zaprle, delo-trične i drüge železnice po celom orsagi na pét minut henjala i vsaki pcštinski zvon se oglaso. ' Tak piše ..Virradat" od junija 5.
Prekop med Donavov i Tiszpv so začeli delati na Vogrskom. Prekop bo tak globoki, kav. 1000 .ten noseče ladje do* tüdi lehko vozile po njem.
Penez na Vogrskom, kak je v narodnom spravišči baron.Korányi Fr. firiáncni miništer, naznáno, tak slabo ceno ma zavoljo boljševiškoga zaprav-Ijánjar ka je" Češka krona 3OO°/0drágša od vogrske. — Nove dače znajo penez kaj popraviti, štere do velike ; na. priliko ki 30,000 koron dohodkov má,Zplača 1400 koron dače, ki grünt ma, plača 20% od desetkratnoga ka-tasterskoga dohodka.
Oficere smicajo, kak piše „Budapesti Hirlap" z iglami i bodali za-stvupljenimi (zagiftanimi) neznani hüdodelnike Če šteri z električnoga voza dolstopi, ga piknejo z iglov,. naj bi ga zagiftali. To delajo kommunisti.
Angleško kath. drüštvo v Maribor pošlje svojo zastopstvo na Orlovski tábor, kak so zvezi naznanili püšpek iz Salfortha.
»Velika nevarnost za vero" se imenüvanje edna jako dobra kni-gica, štera razjasni kaj je kmečka zveza kak nevarna za vero je „samostojna kmečka stranka". Knigo je pisao Izidor Kmetje, stane 1 K. i dobi se v Ljubljani v Jugoslovanskoj tiskarni. Preporačamo jo.
Dnes, 20. junija v Beltince, kje bo gospodarski shod-kmečke zveze! Pridite zavüpniki iz vseh far i drügi slovenski kmeti!
Dr. Seton VVatson, glasoviten Angleški pisateo, šteri je pod imenom Skotus Viator po celom sveti brano v
svojih spisih pravice slovenski narodov, je obiskao Jugoslavijo i zadnjič se müdio v Ljubljani. Tü je obečao, da se odsehmal bo posebno brigao za slovence naj dobro spozna njihove
razmere.
Najnovejše.
Občinski. Volilni - red za Slovenijo je razglásen. Regent Aleksander jé podpisao i jun. 8. v Uradnom listi je razglašen novi Volilni red za župane (rihtare) i poglavare, občinske (odbornika. Te red pomeni zmago naše krščanske kmečke zveze, štera je zahtevala, naj našo dobre kmetice. ravnotak dobijo pravico voliti, kak gospé varaške. Poleg .toga reda ina glás (votum) 21 leti star moški i ženska, če -že 1 leto prebiva v občini, vpíjen biti pa sme 24 let star moški alí ženska. Pijanci se ne smejo - zvoliti. Ob priliki Popišemo bolje obširno te rèd. ltalija. Vlada je mogla odstopiti zavoljo nemirpv t državi. Ljüdstvo se punta ka nema krűha. Poljsko. Vlada je odstopila. Madjarsko. Za to ka vojaštvo kradne i kola, se pravda sklene, šteroj de vso .vojaštvo podvrženo. Šteri vojak kaj proti pravdi zagreši, se v. Pešt spravi i če je veliki njegov greh, se tű obesi. Hudodelstva vojakov mad-_ žarskih je po celoj Europi tak veliko zburkanja napravijo, ka je trgovsko drüštvo pod bojkott vzelo Madjarsko, tá je, ne pošljejo sem nikšega- blaga niti brzojava. Novi krščanski list .Subotičke Novine" izhaja v Subotici (Szabadka) vsaki tjeden ednok. Cena na leto 48 K.
Seršén Franc trgovec v Ljutomeri (Lotmerki) pri cerkvi priporača svojo veliko zalogo tkaninskoga blaga. Samo dobro i močno blago po zmernih cenah. Što šče meti dobro i lepo obleko, naj ide v Lotmerk k Seršeni po njo.
Podpišite akcije za Zadrugo državno cele Jugoslavije! Edna akcija košta 900 koron i se penezi moro poslati do 20. junija toga leta na té naslov: Središnja Zadruga za snaldevanje i izvoz. A. D. v Beogradu. Jako
priporačamo to Zadrugo!
Žimnata, kak i prvovrstna
svilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za melo (moko) vseh vrst se dobijo v trgov. Avgust Čadez, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.
Vapno najboljše i najcenejše i brezov les za kolare se dobi pri Bratina Vekoslavi, stüdenčnom majštri pri Sv. Križi poleg Lotmerka.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 20. Juni
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadregi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
  Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drugo špecerejsko blago.
  Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.                    Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na  hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.