161. številka. Ljubljana, ? Četrtek 1*. julija 1903. _ XXXVI. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, jter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske deftele »a vsetleto M6 K, «a pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol letaj 12 K, za Četrt leta 6 K, aa eden meeec 2 K. Kdor hodi sam ponj, voli* !*» celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K BO h, za eden mesec 1 K 00 h. — Za tuje dežele toliko teč kolikor zna&a poStnina. — Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oananlla placnje se od peteroatopne petit-vrste po 19 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca 86 trikrat ali veCkrat tiska, — Dopisi naj se izvoli frač kovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednistvo je ta Vegove ulice It. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. ..Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosameme »t^vilko po IO b. „Narodna tiskarna11 telefon ftt. 85. 99 % Vrhunec klerikalnega švindla! O »Krojaški zadrugi« v Gorici prijavlja »Soča« naslednji veleza-nimivi članek: To zadrugo smo ustanovili leta 1399. nekako sporazumno med obema strankama. Znano je, zakaj je bila ustanovljena. — Tekom prvega leta njenega obstanka so se nasprotja med domačima strankama poostrila in klerikalci so se dobre pripravili za prvi letni občni zbor, da bi dobili načelstvo in zadrugo popolnoma v svoje roke. Dr. Turna in Gabr-sček sta bila prvo leto člana nadzorstva, pa drugič nista bila več izvoljena; sicer nista niti marala več nadzorniške odgovornosti v zadrugi, ki je že ppvo leto neredno poslovala in ni bilo upanja, da bi se kdaj na-pravil red. Toda isto nadzorstvo je po vplivu dr. Turne in Gabrščeka dalo občnemu zboru poročilo, v katerem je zahtevalo prememb v no iranjem poslovanju, takih prememb; ki bi zagotovile zadrugi obstanek. Toda pokojni dr. Jožef Pavlica je razumel vse sam najbolje, zato so ostali obzirni migljaji prejšnjega nadzorstva le glas vpijočega v puščavi. Od tedaj so klerikalci gospodarili sami v »Krojaški zadrugi«. Naprednjaki smo to zadrugo podpirali; dočim smo videvali cdo mnoge duhovnike in odlične klerikalne stebre v sosednjih laških prodajalnah, so naprednjaki brez izjeme kupovali v »Krojaški zadrugi«. Ako hočejo uslužbenci govoriti resnico, kakor so jo doslej večkrat, tedaj potrde, da je prodala »Krojaška zadruga« do 80° 0 blaga naprednjakom. Tisto nezavedno ljudstvo, katero ob volitvah drže na uzdi politikujoči nunci, je hodilo po stari slepi navadi mimo . . . Napredno časopisje je podpiralo »Krojaško zadrugo« ter ni zaropotalo niti lansko jesen, ko so pripovedovali celo člani načelništva, da je — polom blizu. Torej lansko jesen ie smo bili natančno poučeni, da preti polom »Krojaški zadrugi«. Toda molčali Bmo v »Soči« in »Primorcu«, kajti ako bi ožigosali klerikalno šušmar-stvo po zaslugi, tedaj bi naprednjaki izostali iz prodajalnice in — polom bi bil gotov v par tednih. Tega pa nismo hoteli! Naprednjaki smo pač še vedno preobzirni! Meseca januvarja t. 1. je bil položaj naravnost obupen. Dolgov vse polno, denarja nič; zapadali so računi, zapadale menice, a denarja ni bilo, kredita pa tudi ne, kajti »Centralna posojilnica« je zaupala že nad 40.000 kron. Veliko preveč! Kaj storiti?! Da bi vedeli vsaj to, koliko je vredno blago v zalogah in s tem, kako zadruga stoji, so najeli sodna cenilca, ki sta blago cenila. Ta cenitev se je vlekla precej dolgo. Med tem so imeli precej burnih odborovih sej »Krojaške zadruge« in »Centralne posojilnice«. »Krojaška zadruga« je bila že ustavila plačevanje, a »Centralna posojilnica« je — vložila proti njej tožbo za 41227 K 86 v. Dogovorjen naklep . . .! Okrožna sodnija je določila narok na dan 5 februvarja t. I. »Centralna posojilnica« pa je še 31. januvarja, 1., 3. in 4. februvarja izplačala pet sitnih upnikov v polnem znesku, ker bi ti sicer tožili in bi bil — konkurz neizogibna posledica. »Centralna posojilnica« je hotela biti najprej zagotovljena za svojo terjatev, vsi drugi pa naj le zgube! — Prav po uzorcu pristnih klerikalcev!! Toda gospodje so bili opozorjeni s posebnim pismom A. GaberšČeka, da se nahajajo na jako opolzki poti kazenskih paragrafov, ako izvrše svojo nakano tako, kakor je kazala premišljena tožba proti »Krojaški zadrugi«. Na tako važni obravnavi 5. februvarja ni nikdo zastopal »Krojaške zadruge«, in proglašena je bila kontumačna razsodba za plačilo 41227 K 86 vin. v štirnajstih dneh. Toda »Centralna posojilnica« ni še zarubila zadruge, pač pa je podala v družbi » krojaške zadruge« vsem upnikom ponudbo na poravnavo a 50%. V tem smislu so poslali nemške okrožnice. Vršila so se pogajanja, katerih žalosten kon**c je bil ta, da je izplačala »Centralna posojilnica« po raznih merah vse upnike ter postala tako edina upnica, ki pa je potem »Krojaško zadrugo« takoj neusmiljeno iztožila, zarubila in — oropala jo vsega imetja tako, da danes — »Krojaške zadruge« ni več, pa so člani še strahovito veliko dolžni. Ta strašanska klerikalna mahi-nacija se je izvršila takole: »Centralna posojilnica« je zarubila V treh oddelkih vse imetje »Kro jaške zadruge« za 115 432 K 75 vin. Ker je treba prišteti poluletne obresti, je narastel dolg gotovo nad 1 18 000 K. »Centralna posojilnica« je zaru bila vse imetje »Krojaške zadruge« ter dala blago sod*io ceniti. Ta cenitev je dosegla sveto 88.060 K; gotovo pa je bilo t dno mod b*-^ti 100 000 K in po kupni ceni okoli 120000 K. Toda ni se razpisala javna dražba, marveč sklenili so lepo na tihem ostudno kupčijo, proti kateri prote-štujemo v imenu članov, v imenu pravice in poštenosti! »Centralna posojilnica« j e n a m r e č ponudila za vse blago bornih 55.000 kron; sodnija je zaslišala edino predsednika »Krojaške zadruge« g. Bajta, ki je bil ... s ponudbo zadovoljen, in s tem je d o b i 1 a »C e n t r a 1 n a posojilnica« vse blago za sramotno ceno 55 000 kron, dočim bi se v javni dražbi dobilo gotovo 30000 K več. »Krojaška zadruga«danes torej nima niti krpice blaga več, pa ima p r i »C e n t r a 1 n i posojilnici« še 6 3.000 K dolga. Zapravljeni so tudi vsi vplačani deleži zadružnikov, okroglo 30.000 K, tako da je danes izgube nad 100.000 kro n!! Ali pride še lepša! Vemo, da so podpisali gg. Ivan Bajt, Jernej Kopač in Svitoslav P r e m r o u posebno pogodbo, v kateri izjavljajo, da je »Centralna posojilnica « edina lastnica vsega blaga »Krojaške zadruge«; zadruga prepušča posojilnici prostore, osobje in tvrdko, da se vodi trgovina na videz za »Krojaško zadrugo«, v resnici pa popolnoma za račun »Centralne posojilnice«, katera pa lahko poljubno ustavi vse poslovanje in lepo — obračuna! Torej kupčija na edini riziko Članov »K. z.«! Dejstvo je torej, da obstoji danes »Krojaška zadruga« le še na papirju in v knjigah dolžnikov »Centralne posojilnice«, — da ni imetja niti bora, dolga pa še okoli 63.000 kron! Dejstvo je, da so zgubljeni vsi vplačani deleži 30 000 K in da bodo morali člani še doplačevati! Tako daleč je segla klerikalna bf7nhr^7^o8fi — Zares, ie klerikalci si smejo drzniti toliko, vsakdo drugi bi sedel že davno v luknji! Klerikalci se čutijo gospodarje povsod, nič se ne boje ne pravice, ne zakonov in ne oblasti, ki morajo čuvati nad zadrugami! Poglejmo, kaj pravijo zakonite določbe! § 63. pravil določa, da mora biti sklican redni letni občni zbor najkasneje do konca marca; § 22. zadr. zakona z dne 9. aprila 1873 pa nalaga načelstvu, da mora predložiti račune za preteklo ielo najdalje do konca junija; po § 23 in 24. sta načelstvo in nadzorstvo odgovorna za škodo, ki nastane vsled tega, ako se je kaj opustilo. — § 38. pravil pravi izrecno, da so udje načelstva osebno odgovorni za škodo, ki izvira iz tetra, ako se ne dela po pravilih in po zakonu. — § 58. c. pravil pa nalaga enako odgovornost tudi nadzorstvu ! In kaj je delalo načelstvo in nadzorstvo? Pustilo je, da je »Centralna posojilnica« potegnila na-se vse upnike ter sama zarubila vse imetje zadruge, dovolilo je, da je »C. p « kupila za 55.000 kron vse blago, ki je bilo vredno do 120000 kron. Dolžnost načelstva in nadzorstva je bila, sklicati nemudoma občni zbor ter njemu prepustiti, da določa usodo »Krojaške zadruge«. — Saj je verjetno, da bi občni zbor, videč lepo zalogo, sklenil vplačilo novih deležev in dal toliko jamstva, da bi se zadruga rešila!! Zategadelj javno protestujemo proti vsem označenim mahinacijam med »C. p« in »K. z.« ter delamo osebno odgovorne za vso škodo načelnike in nadzornike »K. z.«, pa tudi one »C. p.« Brez privoljenja občnega zbora bi se ne smele nikdar zgoditi tako usodepolne premembe, ki so očitno podob.-t — »iepariji! Ali čujmo dalje: § 101. pravil pravi: »Kakor hitro bi premoženje zadruge ne pokrivalo več njenih dolgov, je načeiništvo samo odgovorno za to, da pri sodišču takoj predlaga, da se otvori konkurz o zadružnem premoženju « £ 84 zadr. zakona od 9. aprila 1873. pa določa: »Ako bilanca pokaže, da je p o-lovica na opravilne deleže vplačanega zneska izgubljena, naj načelstvo brez odloga skliče občni zbor ter mu naznani, kako društvo stoji. Kakor imetje več ne pokriva dolgov, mora načelstvo pod svojo odgovornostjo pri sodišču predložiti, da O duši. Iz francoščine poslovenil F. K. V Elizijskih gajih.1 Namah sem se znašel v nemih teminah; nejasno obrisane pokazovale so se nepoznate prikazni in me na polnjevale z grozo. S časom so se mi privadile oči temi. Razločil sem ob bregu reke, valeče lene valove, strašno senco človeka, pokritega z azijatsko čepico, na rami nosečega veslo. Spoznal sem prekanjenega Odiseja.3 Raz vpalih lic mu je visela brada, obledela, brezbarvna. In začul aem, kako je zaječal z vdušenim glasom: »LaČen sem. Ne vidim več razločno in moja duša je kakor leni dim, ki Be lovi po teminah. Kje je, ki mi bo dal piti črne krvi, zakaj se še spominjam svojih rdečeličnih ladij, svoje brezmadežne soproge in svoje matere ?« Ko sem čul te besede, spoznal sem, da se nahajam v spodnjem svetu. Skušal sem obrniti se tje, J) „Oni svet" Grkov in Rimljanov. 3j Grški junak trojanske vojne. kjer bi mi — po popisovanju pesnikov — ugajalo najbolj ter jo krenil proti travniku, ki ga je razsvitljevala slaba, a mila svitloba. Čez pol ure hoda zazrem sence, zbrane na asfo-dilski 3 njivi, nahajajoče se v živem razgovoru. Bile so to duše iz vsih časov in vsih dežela, spoznal sem vehke filozofe med malimi modrijani. Skrit v senci mirte poslušal sem njihov razgovor. Začul sem Pirhona,* kako je s sladkim obrazom vprašal, z rokami oprt na lopato kakor vrl vrtnar: »Kaj je duša?« Duše, stoječe krog njega, odgovorile so mu skoro zajedna. Božanski Platon6 dejal je bistroumno: »Duša je trojna. Ima eno dušo, zelo grobo, v trebuhu, eno nežno v prsih in eno umevajočo v glavi. Duša je neumrjoča. Ženska ima samo dve duši: njej manjka umevajoča duša.« Jeden očetov iz koncila v M & con u mu odgovori: »Platon, vi govorite kakor mali kovalec. Koncil v Mficonu pri poznal je 1. 585. ženski neumrjočo 8) Asfodila, rastlina, brana umrlih duš. *) (360—270 pr. Kr.j Pvrrhon iz Eleje, grški filozof, skeptik. *) (427-347 pr. Kr.) grSki filozof, idealist. dušo z veČino glasov. Sploh pa je ženska človek, kajti Jezus Kristus, ki ga je rodila devica, imenuje se v evangeliju sin človeka« Aristoteles6 zmaje z ramami ter deje svojemu učitelju Platonu spoštljivo, a prepričano: »Jaz, o Platon, našel sem pet duš pri človeku kakor pri živalih: 1. rdečo, 2. čistočo, 3. gibajočo, 4. poželjujočo in 5. umevajočo dušo. Duša je oblika telesa. Ona je vniči, kadar premine sama.« Mnenja so si nasprotovala. Ori gen es: 7 »Duša je materi-jelna in oblikovana.« Sv. Avguštin:8 »Duša je ne-telesna in neumrjoča.« Hegel:9 »Duša je prigoden fenomen.« Schopenhauer:10 »Duša je časna manifestacija volje.« Mož iz P o 1 y n e z i j e :11 »Duša je puh in ko sem začutil, da mi je izdahniti, stisnil sem si nos, da za- 6) (384—322 pr. Kr.) največji grški filozof, Platonov učenec, realist. M (186—254 po Kr.) cerkveni učenik, dogmatik. *) (364—430 po Kr.) najučenojsi cerkv. učenik, največji krSč. bogoslovec. •) (1770—1831) nemški filozof, poetik. |0) (1788-1860) nemSki filozof, pesimist. ") Otočje pri Avstraliji. držim dušo v svojem telesu. Pa ni sem dovelj krepko stiskal in umrl sem.« Ženska iz Floride:12 »Umrla sem v ležišču. Položili so roko mo jega deteta na moji ustni, da zadrži d i h 1 j e j svoje matere. A bilo je prepozno, moja duša je zdrsnila med prsti nedolžnega deteta« Descartes:13 »Dokazal sem, da je duša duh. Kar pa se tiče vprašanja, kaj da postane, soglašam z izvajanji gospoda Digby«. Lamettrie:14 »Kje pa je gospod Digby? Naj se ga pokliče!« M i nos:15 »Gospoda, ukažem iskati ga vestno po vsem spodnjem svetu« Albert Veliki:10 »Ima trideset dokazov zoper neumrjočnost in šestintrideset za neumrjočnost duše, torej je šest dokazov večine v prilog neumrjočnosti duše. Bas-de-Cuir:17 »Duša po- "J Polotok Severne Amerike. 18J (1596—1650) početnik novejše filozofije. «9 (1709—1761) francoski filozof, materij alist. **) Sodnik v „onem svetu". »•) (1193—1280) encvklopaedist. ") „Lederstrumpf znani bojevnik v indijanskih bojih. gumnega četovodje ne umrje nikdar, niti njegova sekira, niti pipa.« R a b i n e c Maimonides:18 »Pisano je: Hudobni bo strt in ničesar ne preostane od njega.« Sv. Avguštin: Motiš se, rabi-nec Maimonide8. Pisano je: »Prokleti pojdejo v večni ogenj.« Origenes: »Da, Maimonides se moti. Hudobni ne bo strt, ampak zmanjšan: postal bo prav majhen, da, neopazljiv. — To je, kar si moramo misliti o prekletih. Svete duše pa se raztope v Bogu.« Jean Scott: »Smrt raztaplja bitja v Bogu, kakor se raztopi glas, ki se zgublja v zraku«. Bosauet:13 »Origenes in Jean Scott imata gnjusne pogovore, polne strupa zmote. Kar je zapisano v svetih knjigah o peklenskih mukah, to treba pojmiti natančno po smislu in po črk i. — Vedno živi in vedno umirajoči, neumljivi za svoje muke, pretrdni, da umro preslabotni, da jih pretrpe — ječali bodo pre-kletniki na vekov veke na svojih ognjenih ležiščih v strahotnem, ne-ozdravnem trpljenju. ") (1135—1204) največji židovski modrijan srednjega veka, racijonalist. I8) (1617—1704) dvornik Ludvika XIV., absolutističen propovednik. (Konec priii.) ne nad društveno imovino odpre konkurz.« Tako govori zakon, ki vendar Se velja v Avstriji, a načelstvo ni sklicalo občnega zbora, ni naznanilo sodniji svojega stanja, marveč sporazumno s »C. p« se je dovršil švindl, s katerim je bilo prodano za 55 000 K blago, sodno cenjeno kron 88 060, za katero je nekdo drugi že ponuja) K 70.000 ter bi plačal tudi polno sodno cenitev, ako bi prišlo do resne kupčije. Za danes dovolj ! Radovedni smo, ali storijo na to javno ovadbo svojo dolžnost tiste c. kr. oblasti, ki so dolžne varovati državljane pred — sleparijami! Več bomo govorili! Nova kriza na Ogrskem. Ministrski predsednik Khuen -Hedervarv se je Francu Kossuthu zaman obesil na suknjo. Kar je hotel s to brezprimerno kapitulacijo doseči, tega ne doseže. Khuen-Hedervary je Kossutha precenjeval in faktičnega vodjo madjarskih rebelov, Barabasa, podcenjeval. Včeraj je Khuen zvedel, da je gospodar položaja Bela Barabas. Včeraj sta namreč Barabas in Polonvi naznanila, da bodo njih somišljeniki nadaljevali obstrukcijo, dokler ne dobe zahtevanih narodnostnih koncesij glede armade, dokler se pri madjarskih polkih ne uvede madjarsko velevanje. Ta izjava je vspeh konference, ki se je vršila predvčerajšnjim in katere se je udeležilo 27 poslancev neodvisne stranke. Že ti sami zadoščajo, da z obstrukcijo preprečijo vsako delo parlamenta, a podpisale jih bodo še druge stranke in pasivno jih bo podpirala tudi vladna stranka, ki težko čaka, kdaj pade Khuen Hedervarv, ki je pravzaprav proti njeni volji postal ministrski predsednik. Khuen Hedervarv je postal ministrski predsednik, ker je zanašajoč se na Kossuthovo obljubo prevzel jamstvo, da izposluje od parlamenta budgetni provizorij in rekrutni kontingent. Te svoje naloge Khuen Hedervary po včerajšnji izjavi ne more izpolniti in ker ni upanja, da bi krona privolila, da se pri madjarskih polkih uvede tnadjar-sko velevanje, je skoro nemogoče, da bi se Khuen-Hedervary ohranil na krmilu. Barabas je zmagal. Z včerajšnjo napovedbo obstrukcije je nastala na Ogrskem nova kriza, ki najbrž ni zadnja, kajti predno se krona uda glede armade, poteče še mnogo vode v morje. Napoved, da se nadaljuje obstrukcija, je provzro-čila v včerajšnji seji veliko razpravo. Ministrski predsednik Khuen-Heder-vary je pri ti priliki nekako naznanil, da razpusti poslansko zbornico, če bi vsled ob3trukcije ne bilo mogoče delati, na kar je Kossuth takoj izjavil, da bi šla neodvisna stranka kakor en mož v boj, četudi je zdaj glede taktike razdvojena in da bi razpust parlamenta, predno je ta, kakor veleva zakon, dovolil proračun, pomenil kršenje ustave. Politične vesti. — Provizorično vodstvo skupnega finančnega ministrstva je cesar poveril grofu Goluchovvakemu. Končno veljavno nameščenje se izvrši šele po vrnitvi cesarja na Dunaj. — Kdo bo zasedel Kallayevo mesto, se še ne ve. — Češki narodni svet se bo sklical najbrž začetkom avgusta in se bo posvetoval o skupnem postopanju čeških poslancev vseh strank. K nemško-češkim konferencam, ki jih baje namerava sklicati ministrski predsečnik koncem avgusta v svrho sporazumljenja, češki poslanci ne bodo poslali svojih zastopnikov. — »B u d i v o i«, glasilo princa Friderika Sch war z e n b er g a, razpravlja pod naslovom »Kriza za češko ljudstvo« o predzgodovini Re-zekove krize in trdi, da se je iz iste razvila splošna češka kriza. Češki javnosti se je nekaj prikrilo, kar kaže Rezekovo krizo v povse drugi luči. Rezek je pridejal svoji prošnji za odpust neko spomenico na cesarja, v kateri pravi, da bi bila njegova demisija brez podlage, če bi se mogla krona odločiti, ugoditi želji po češkem vseučilišču na Moravskom. Cesar je pa po nasvetu ministrskega predsednika prošnjo za odpust spre-jel. To pomeni, da so napodili za češki narod nevarni časi. — Posl. dr. Pfaffinger se je izrazil napram svojim volilcem, da cesar v pismu, ki ga je pisal dr. Kdrberju, pripoznava preteinost Ogrske nad Avstrijsko in da bi vsled tega moralo ministrstvo Kdrberjevo vstrajati pri svoji demisiji. Povdarjal je tudi, da od ustanovitve carinske meje med Avstrijsko in Ogrsko Avstrijska ne bo imela nikake trajne škode. — Prestolonas) ednik Franc Ferdinand je vdovi Kallavevi brzojavno izrazil svoje sožalje. V brzojavki se je podpisal samo s svojim prvim imenom. Kolikor vemo, se je prestolonaslednik sedaj prvič ofioialno poslužil tega podpisa. Iz tega se lahko sklepa, da se bo prestolo naslednik kot cesar imevoval Franc in da bo kot cesar Franc II. zasedel habsburški prestol. — Volitev novega papeža. Rampolla bo najbrž podpiral kandi daturo kardinala Gottija. V slučaju, da Gotti prodre, bo dobil Rampolla v zahvalo za svojo pomoč velevaŽno službo propagande lide. Vnel se bo boj sedaj samo med kardinaloma Gottijem in Vanutellijem. Konklava se bo udeležilo 60 kardinalov. Avstralski kardinal Moran je prestar in predaleč, da bi mogel v teku devetih dni dospeti v Rim in trije francoski nadškofje so bolni. — Srbski vojni minister general Atanackovio in minister za stavbe polkovnik Aleksander Mašin sta imenovana častnim kraljevim ad-jutantom. Katoliški uzori. tDalje.) Ko je kristijanska cerkev začela svoje delo, tedaj se ni menila za posvetne zadeve. Cerkev je bila skupina vernikov, katere je združevala ljubezen do Boga in do bližnjikov. Pozneje pa se je spremenila do jedra, odtujila se pravim svojim namenom in postala naprava, ki je vladala skoro ves svet. Reformacija je milijone in milijone odtrgala od te cerkve in jih postavila zopet na sta HšČe, na katerem so bili verniki apostolskih cerkev. Rimska cerkev je napela vse sile, da zaduši reformacijo in je z ognjem in mečem dosegla, da so se mnogi zopet povrnili v njeno naročje. Reformacija je sicer cerkvi odvzela toliko, da tega nikdar ne nadomesti, a dala ji je tudi novih sil. Pred reformacijo je bila v cerkvi zavladala strahotna korupcija in pokvarjenost. Malenkostna, skrajno koristolov^ka in sebična rodbinska politika, ki so jo delali papeži Borgia, Rovere, Pic-colomini itd. je pripravila papeštvo ob ves ugled. -^^fe^^ Ko pa ie bila cerkev v živi :i ski nevarnosti je zbrala vse svoje moči in šla v boj za svoj obstanek. Tridentinski koncil je bil odgovor rimske cerkve na reformacijo. Na tem koncilu je cerkev formulirala svoja asketiČno hirarhična načela in se povrnila k politiki papežev Gre-gorija in Inocencija. Boj za uresničenje na tridentin-skem koncilu formuliranoga sistema in boj proti reformaciji in posvetnim oblastnijam je prevzel novi red — jezuvitov. Ti so asketična in hirarhična načela cerkvenega sistema razvili do skrajnosti in med drugim tudi z vso strastjo negovali — brez-domovinstvo. Jezuvitski general Car-rafa je 1. 1646 svoj red izrecno opozoril, da je vsaka dežela in nobena dežela domovina jezuvitov in jezuvitski general Ničkel je izdal strupen protest proti domovinski in na rodni ljubezni, češ, to je kuga in gotova smrt krščanske ljubezni. Tudi za absolutno duhovniško gospodstvo nad verniki so se jezuvitje silno zavzeli. Povdarjali so še ostreje zakramentalni značaj duhovništva, nego je to storila cerkev v srednjem veku in vsakega duhovnika proglasili za nekakega Boga. Že srednjeveška teologija je trdila, da se besede 81. oziroma 82. psalma »In rečem Vam, Vi ste bogovi« našajo na duhovščino. Kot izgled jezuvitske apoteoze duhovnikov naj omenimo 1. 1629. v Parizu izdani spis jezuvita Ludovika Cressoliusa »mystagogus de saoro-rum hominum disciplina«, kjer je rečeno: Duhovniki postanejo a kon sekracijo bogovi, ne samo boiji ali nedotakljivi, marveč resnični bogovi. Duhovnika imenuje fundamente in elemente sveta, zvezde in blesteče strele; duhovnikom pripisuje neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo vseh ljudi in jim pripisuje moč, da lahko po svoji volji odpirajo in zapirajo nebeška vrata; duhovnike proglaša za kneze vsega sveta. Shod v Idriji. Iz Idrije, 13. julija. (Dalje.) Sedaj pride na vrsto druga »zasluga« socialnih demokratov, ki je po »Rdečem Praporju« »pravi blagor za idrijskega delavca«: občni konsum. Odkrito povedano, nisem prijatelj konsumov, zlasti tam ne, kjer služijo za politično orožje; za idrijski konsum se pa že celo ne morem ogre vati; kajti prepričan sem, da nimajo delavci od njega prav nikake koristi. Morda je to njihov dobiček, da morajo več stvari v konsumu dražje plačati kot pri trgovcu? Kaj jim pomagajo dividende, katerih ne vidijo ? Prav gotovo, da so te dividende mnogo manj vredne kot nebesa, katera nam obljubljajo klerikalci. Zato se mi zdi moja dolžnost, naše mo krače opomniti na njihovo vero, ki pravi, da se mora .človeku že takoj sedaj dobro goditi. Sd pa pri konsumu ljudje, kateri se že sedaj dobro rede. Morda bo pa podrtijski malin prinesel blagoslova? Ne glede nato, da je bil tudi ta malin ustanovljen iz neetičnih razlogov, škodovati narodno-naprednim mlinarjem, se kažejo še drugi vzroki, ki ga ne priporočajo in ki mu prorokujejo mučeniško smrt. Oglejmo si ga nekoliko natančneje. Za golo posestvo so plačali mokrači . .. 48.000 K. Preplačali so ga najmanj za 8000 K. Za vseh teh 48 000 kron so se zadolžili. Popravljanje in priprave za malin so jih stale najmanj 10000 K. Komu so dolžni ta denar, morda so ga vzeli iz konsuma? Na posestvu ta svota ni vknjižena, sicer bi se izkazalo, da imajo že s početka več dolga kot premoženja. Napravimo sedaj račun, koliko bi malin moral imeti dohodkov, ako naj se iz njih plačujejo obresti in upravni stroški. Naslednje podatke sem dobil od gospodov, ki se razumejo na malin in kupčijo z moko. Recimo, da zmeljejo na leto 50 vagonov moke (to je naj višje število) a po 100 vreč, tedaj bi to zneslo na leto 5000 vreč. Vzemimo dalje, da prodajo vso to moko (pa je ne), in sicer polovico na drobno, polovico na debelo, tedaj dobe za vso moko, ako računimo pri prodaji na drobno 2 K, pri prodaji na debelo pa 1 K dobička od vreče, . . . na leto 7500 K. Torej v najugodnejšem slučaju, ako bi prodali v konsumu toliko moke, kolikor jo prodajo vsi ostali trgovci s katoliškim konsumom vred, bi znašali celoletni dohodki 7500 K. Oglejmo si sedaj pa stroške. Obresti z 1% amortizacijo bi znašale (izvzemši obresti od onega dolga, ki ni nikjer vknjižen) 2880 K, konji stanejo 720 K, hlapec 600 K, prvi mlinar 1080 K, drugi mlinar 840 Kf ravnatelj Rinaldo 1200 K, davek (v resnici ne koliko manj) 800 K, popravila najmanj 500 K, obraba se sme računati 600 K, eventualna izguba in kalo 500 K, skupni stroški 9720 K. Stroški presegajo dohodke v naj -ugodnejšem slučaju za 2220 K. Orne niti pa moram, da je ta račun napravljen le bolj na debelo, in da je izguba v resnici še večja. Alije tako podjetje, ki prinaša na leto najmanj 2000 K izgube, vredno, da obstoja ? Ali je tako neprevidno gospodarstvo hvale in slave vredno? Kdo ima od tega dobiček? Jaz mislim, da vse kdo drugi kot pa delavci. In kdo bo to izgubo plačal? To vam, cenjeni zbo-rovalci, priporočam v premišljevanje. Z drugimi zaslugami se pa mokrači tudi sami ne hvalijo. Ce jih še sami ne poznajo, kako naj vemo zanje mi?! Kakor vidite, imajo naši rdeČ-karji le dolge in zlobne jezike, dejanj pa nimajo pokazati. Preostajajo nam torej še klerikalci. O njih ne bom izgubljal dosti besedi. Le toliko rečem, Če dosežejo, da se po celi Idriji cedita med in mleko, če pa nam uklepajo duha v tesne spone srednjeveškega babje verstva, proč z njimi! Duševna svoboda je človeku ravno tako potrebna, kakor ribi voda. Brez nje ni napredka in brez napredka ni življenja. Klerikalci pa niso za napredek, to so pokazali, ko so imeli leta in leta v svoji oblasti občino, ne da bi bili kaj poštenega ukrenili, pokazali so zopet svojo črno barvo, ko so z vsemi močmi nasprotovali ustanovitvi pre-potrebne realke. Zato pa jih le pustimo, naj jih le še dalje vodijo na različna božja pota, mi jim voščimo le srečno pot. Rad bi omenil še zasluge našega deželnega poslanca g. Ar kota, pa verujte mi, da sem v za* drogi, kje bi pričel. Skoro bi raje po • čakal, da preide šestletna doba, ko bo on sam dajal račun od svojega trobentanja v deželnem zboru. častiti navzoči! Gospod župan vam je naslikal delovanje naše stranke, iz mojega poročila ste posneli »delo vanje« naših nasprotnikov. Primerjajte vspehe, ne pa obljube, in prepričan sem, da ta zaključek ae bo v nečast naši narodno napredni stranki. Naš program ostane isti kot je bil: delovali bomo za gmotni in duševni napredek idrijskega prebivalstva. (Da^je prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 16 julija. — V nemilosti! Ljubljanski »Sokol« je napravil v nedeljo izlet v Cerklje. Sicer so cerkljanski klerikalci, naščuvani po svojih malovred-nih kaplanih, pokazali svojo katoliško vzgojo in škofovo glasilo odobrava to pobalinstvo, a to nas nič ne moti, saj je to le dokaz, na kako nizki stopinji stoje ti ljudje. Klerikalci so pač povsod in vedno taki, kakor jih vzgoje njihovi duhovniki. Pri takih duhovnikih, kakršna sta cerkljanska kaplana se pač ne more zahtevati, da bi bili cerkljanski klerikalci vrli, dostojni in narodni ljudje. »Slovenca« seveda silno jezi, da je »Sokol« sploh izletel na deželo in si pridobil novih prijateljev, a še prav posebno ga jezi, da je v Komendi pozdravil »Sokole« tudi deželni poslanec g. M e j a č , okrog katerega se je zbralo mnogo županov in uglednih mož ter slovenskih deklet. Gosp. Mejač je v svojem ogovoru proslavljal sokolsko idejo, ki se bori za čast in slavo slovenske domovine, »Slovenec« pa mu očita, da je s tem liberalnim frakarjem brisal prah 3 čevljev ter mu izreka svoje temeljito nezaupanje. Za to pot mu je le še toliko priza-nesel, da ga ni imenoval z imenom. Ta napad na gosp. Mejača kaže, da klerikalei narodnih mož ne marajo in da si pri njih takoj nakoplje teme I j i t o nezaupanje kdo ima kaj srca za čast in slavo slovenske domovine. — Zopet izzivanja. Nekaj nemških pobieev kar nece mirovati. Začeli so kar dosledno in sistematično izzivati. Vsak večer se privlecejo na Mestni trg in provročajo škandale. Ze večkrat omenjeni Verhovc igra pri tem veliko vlogo. Včeraj se je na Mestnem trgu nastavljal na vseh koncih in krajih in dražil občinstvo z velikim šopkom plavic. Kmalu je prišlo nekaj njegovih somišljenikov, med njimi sin ravnatelja Makra, in še nekaj druzih tacih fantičev. Začeli so deliti plavice in zastavljati šetalcem pot. „Das sind Wlndische — Geh' mer nach", je bila deviza. Sli so za Slovenci in jim hoteli vstaviti pot, nakar so se tudi Slovenci vstavili. Nakrat udari neki Nemec nekega mirnega človeka z gorjačo po glavi, tako da je dotičnik še danes otekel. Policaj je nemškega napadalca — to je jurist Topolanski, sin inšpektorja tobačne tovarne — odgnal na policijo, pozval pa s seboj tudi ua-padenca in neko pričo. Mesto da bi bili napadalca spravili v špehkamro, so ga koj izpustili, samo njegovo ime so zapisali. Kakor čujemo, so Nemci domenjeni, da bodo vsak dan izzivali, ker bi radi provzročili kake večje izgrede. Ti fantiči so samo ovrodje v rokah druzih ljudi. Vse je velika spletka, ki pa zna prav za Nemce imeti neljubih posledic, ee se ne spametujejo. Sicer pa mislimo, da bi policija glede plavic tudi v Ljubljani lahko postopala tako, kakor policija v Plznu in v Inomostu. — Nemška šola v Šiški. Piše se nam iz Šiške: Gospod Janu-schovskv pl. Wissehrad hoče po vsi sili osrečiti Šiško z nemško šolo. Vrgel je svoje mreže in res mu je sedlo na limanice tudi nekaj tacih ljudi, glede katerih bi tega pač ne bili pričakovali. Upamo, da se ti še spametujejo. Za nemško šolo se trudi posebno kovač in gostilničar P. K. Mož sicer živi od Slovencev, zaničuje pa slovenski narod iz vse duše in je to že obilokrat pokazal. Šiška je pa še slovenska in hoče ostati slovenska in zato bo tudi P. K. še izvedel, da narodne izdajalce z*ni. čujemo. Naj P. K. in njegovi pajcU; le delajo za nemško šolo gosp Janu-schovskega — mi tudi ne bomo rok križem držali, ampak branili značaj slovenske Šiške. — Prememba pri tnza. ikem namestniitvu. »Neue Fr Presse« poroča, da so govorice q odstopu tržaškega namestnika grof« Goessa resnične. Odstop se samo zaradi tega Še ni zgodil, ker vlad« še nima primernega naslednika. Temu je pripomniti, da je bil prej kratkim kranjski deželni predsednik baron Hein poklican na Dunaj ;ri da se je takrat v političnih krogih govorilo, da je bil baron Hein vprašan, če bi hotel postati namestnik v Trstu. — Ljubljanski slovenski akademiki imajo jutri, v petek, ob 1/a9. uri zvečer prijateljski sestanek v Auerjevi pivovarni. Sklicatelji vabijo na polnoštevilno udeležbo. — Rastava ženskih poč« nih del. V včeraj priobčeni zahvali se nahaja mala pomota Zahvala se izreka gospe Mariji Drenikovi, lastnici ugledne trgovine in njenima gdč. hčerkama. — Prva skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev.11 Osnovalni odbor opozarja še enkrat na skupščino „Zveze slovenskih pevskih društev," ki bode v nedelj o, dne 19. jul i j a v Ljubljani dopoludne ob 1/%10. uri v dvorani „ Glasbene Matice," in vabi tudi vsa druga pevska društva, ki se niso javila svojega pristopa k „Zveziu, da to čim prej store in odpošljejo po enega zastopnika na skupščino. Pristop se po pravilih sklene na občnem zboru, kateri se v pevskih društvih navadno prav lahko in naglo skliče. Namen „Zveze-je tako lep in vzvišen, da je pričakovati najlepših vspehov na pevsko-umet-niškem polju. In teh uspehov bodo deležna vsa pevska društva. Namen je namreč: združitev vseh v slovenskih krajih na Kranjskem, Štajerskem, K roškem in Primorskem, potem v Gradcu in na Dunaju že obstoječih in v bodoče osnovanih slovenskih izrecno pevskih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg druzega svojega namena goje tudi slovensko petje, sl) v povzdigo Blovenski narodnega in umetnega petja in v p■ -vzdigo patrijotienega čuta; b) v jed notno in vzajemno postopanje pri d sezanju tega namena. — Na ženskem učiteljišču v Ljubljani so bile včeraj končane zrelostne skušnje. 39 kan-didatinj je skušnjo prebilo z dobrim uspehom, med njimi 8 z odliko; j kandidatinjam je dovoljena ponav-Ijaina skušnja, 1 kandidatinja pa je odstopila. — Narodna čitalnica v Spodnji Šiški. Gospa Juvančičeva pripela bo pri slavlju 25 letnice zastavi šišenske čitalnice imenom šišenskih domoljubkin nove trakove. Poleg tega okraska dobi zastava tudi na do sedaj prazni strani podobi blagovestnikov sv. C.rila in Metoda. Godbeni del sporeda pri veselici oskrbi meščanska godba. — Za steklino umrl je danes zjutraj frančiškan, brat Emanuel Lojer, 27 let star, sin cerkovnika v Spodnji Šiški. Dne 16 oktobra t. 1. priklatil se je bil v frančiškansko cerkev pes. Lojer ga je hotel spoditi ven in ga je pripodil do vrat, tam pa, ker ni hotel iti ven, zagrabil ga je za vrat, da bi ga vrgel ven, in pes ga je v tem hipu podadel za prst desne roke. Pozneje je pes zopet prišel v cerkev in ker je začel lajati, sta ga Lojer in še neki frančiškan s kolcem pobila. Lojerju se je rana zacelila in je bil do včeraj zjutraj zdrav. Včeraj zjutraj je dobil mrzlico. Prinesli so mu vode, a ko je to zagledal, se je stresel in zbežal v kot, kjer je začel tuliti kakor pes. 8p9a znali so takoj, da so to nasledki tega, ker ga je ugriznil pes in prepeljali so ga v bolnico, kjer ga je po polnoči spet napadlo in je danes zjutraj umrl. — Postojnski Sokol v Planini. Ze včeraj smo priobčili kratko poročilo o nedeljskem izletu »Postojnskega Sokola« v Planino. Bila je to lepa narodna slavnost, na katero je razen domačinov prižlo tudi mnogo rodoljubov iz Logatca, Rakeka, Cerknice in celo iz Lola. Vrlim Planincem in narodnemu žen-stvu planinskemu gre vsa zahvala, tembolj, ker se ni zmenilo za smešno grožnjo, da tista dekleta ne dobe odveze, ki bodo sodelovala pri sokolski slavnosti. — Iredentistične šale. Dne 23. in 24 maja opazilo se je na tlaku velikega trga v Trstu velik* bele, rudeče in zelene proge. Neka| dni pozneje je bila cerkev sv. Antona zamazana z ravnoistimi barvami, ki £o barve italijanske drŽave Policijskemu agentu Karolu Titzu se je posrečilo dobiti provročitelje v osebi diurnista Ribarda Valle in usluž benca firme Levi, Karola Ongaro. Oba so takoj aretovali. — Včeraj pa se je zagovarjal pred sodiščem brezposelni mehaniker Henrik Valle, ker je v gledališču »Politeama Rosetti« metal iz galerije listke z omenjenimi barvami — Družba slov. igralcev v Litiji. Družba slov. igralcev gostuje v soboto 18. in v nedeljo 19. julija v Litiji v prostorih g. Tonejca. V soboto predstavljale se bodo tridejan-ske igre katere so imele povsod vspeh; .Kdor se posledoji smeje", „Srečno novo leto" in „Dobro došli — kdaj pojdete domu." — V nedeljo pa „Ženski Otelo." — Gospod Dobrovolny odpeljal se je na Dunaj in se vrne v soboto. — Po tem gostovanju nastopi družba slov. igralcev daljšo tournejo po Goriškem in sicer pojde v Nabrežino, Divačo, Komen, Vipavo, Kanal, Tolmin, Kobarid in Bovec. V Bovcu praznuje tamošnja čitalnica svojo petindvajsetlet-nico in ob tej priliki sodeluje družba. Iz Bovca pojde družba črez Trbiž v Radovljico. — Vsa „vahtarčna" laž njivost se kaže v notici, v kateri pripoveduje ta priviligirana lažnjivka, da so na Oatrožnem Slovenci na padli nemčurje, ne pa nemčurji Slovence. To je vendar že skrajna stopnja infamnosti. Torej celjske nemčurske barabe se bogve na če-gav poziv spravijo na Ostrožno edino z namenom, da napadejo iz Smartna se vračajoče Slovence, napadejo jih z noži, koli, vilami in sekirami, in potem so pa Slovenci napadalci in nemčurji napadeni. Nesramnejše lagati in resnico prevračati pač ne zna nihče. In s kako prokleto hina\šČino se obrača »lažnjivka« na državno pravdništvo in zahteva od njega, da naj ne Čaka več, temveč da naj proti »ščuvalcem, ki v tukajšnjem prva-škem glasilu igrajo svojo nezaslišano in nevarno igro, postopa subjektivno«. Da, preti vam, notorični »vahtarčnia lažnjivci, ki brez laži niti živeti ne morete, ,ki bi morali pustiti vaši »lažnjivki« vse strani bele, ako ne bi jih polnili z najostudnejšimi lažmi, proti vam bi bilo subjektivno postopanje edino pravičen čin državnega pravdništva. Ali so vaši varovanci res tako nedolžni, kakor jagnjeta? Ni jim bilo dovolj na Ostrožnem, ne, predvčeranjem so se zopet pogovar i al i popolnoma brezskrbno sredi ulice, da bodo pričakali zopet nekog* In komu je bilo to namenjeno? Komu drugemu kakor članom narodne godbe, ki stanujejo zunaj mesta. Slavno državno pravništvo naj le vpraša »nedolžnega« kovača, ki se je sredi ulice ustil, kako se bo maščeval. »Vahtarca«, zlaži se, da niso bili tvoji ljudje, temveč Slovenci, ki so obetali nemČurjem batine! — Šolska izvestja. Letno poročilo II. državne gimnazije v Ljubljani prijavlja na prvem mestu razpravo dr. Drag. Lončarja »Profesor Simon Rutar«. Poleg Rutarje-vega životopisa obsega razprava jako skrben seznamek Rutarjevih spisov. Ta seznamek kaže, kako marljiv in plodovit pisatelj je bil pokojnik- Spis je okrašen z Rutarjevo sliko. Iz poročila je razvideti, da je na zavodu poleg ravnatelja Fr. Wiesthalerja poučevalo 14 učnih moči za obvezne predmete in 6 učnih moči za neobvezne predmete. Na zavodu, ki je imel letos 7 razredov, je bilo koncem šolskega leta 340 učencev, ki so bili vsi slovenske narodnosti. Od-ličnjakov je bilo 18, prvi red je dobilo 212, drugi red 50, tretji red 16. Ponavljalna skušnja se je dovolila 42 učencem, dvema pa zaradi bolezni dodatna skušnja. Ustanove je uživalo 29 učencev v znesku 5160 K 03 v. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Andrej Eržen, po domače Kohrov, dninar iz Krape, zaradi tatvine že trikrat kaznovan, je v noči od 11. na 12. rožnika ulomil v klet Lenarta Ažmana v Kropi in iz nje odnesel suho meso in 20 mesenih prekajenih klobas. Dne 12. rožnika je v Lovčevi hiši v Otočah si pri svojil četrt kilograma sira, Janezu Dolencu pa je izneveril 22 K 86 vin , katere je, kakor sam pravi, zapil; obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe. 2. Janez Zorman, Žagar na Viču, je dne 2. sušca v Domžalah Antona Osolnika z roko po levem ušesu udari), ker je sumničil, da ga je Osolnik dolžil, da si je on 1 K pridržal, mesto da bi jo bil Nacetu Kavčiču kot ostanek za kupljena drva odrajtal; obsojen je bil na 48 ur zapora. 3 Jožef Galjot, posestnik v Spodnjem Ber-niku, je vso k svojem posestvu spa-dajočo pritiklino in vse premičnine prodal, denar pa skril. Pozneje se je izkazalo, da je Galjot slaboumen, zato *nu je sodišče postavilo varuha, kazenska preiskava zaradi hudodelstva goljufije se je pa proti njemu usta- vila Denar, katerega je preje skupil za prodane premičnine, je imkopal v J. Kaplenikovi prodajalni pod neko desko, in ker se je Kaplenik bal, da bi kaka hišna preiskava ne našla v njegovi prodajalni skriti denar, naročil je Janezu Marku, delavcu in Janezu Jenkotu, posestnikevemu sinu, oba iz Zgornjega Bernika, naj denar preneseta v šupo Jenkove bajte, da bosta za to ie dobro oškodovana, kar sta ta dva res storila. Ko je pa Galjot zahteval svoj denar nazaj, se je izkazalo, da sta zapravila čez 1400 K. Galjot pa pravi, da je imel 6400 K skritih in da mu od tega Čez polo vico manjka. Marko in Jenko priznavata, da je morebiti vsaki izmed nju zapravil kakih 700 K, pristavita pa, da sta si mislila, da imata do tega pravico, ker se jima je zato dobro plačilo obljubilo. Sodišče je oba ob toženca hudodelstva izneverjenja kri vim spoznalo in cbsodilo Markota na 9, Jenkota pa na 8 mesecev težke ječe. Kaplenik pa je bil hudodelstva prikrivanja oproščen. — V deželni bolnici okrs-dena. Pavlina Fugina iz Zdol, ob čina Pleter je, je prišla 14 t. m. v de želno bolnico in se je v sobi za bol nike raspravila in dala svoje reči na mizo, nakar se je za nekaj Časa od stranila iz sobe. Ko se je vrnila, je opazila, da ji manjka denarnica, v kateri je imeia 3 K. — Pri delu spuntal se je danes zjutraj pri stavbi »Narodne tiskarne« prisiljenec Ivan Schacher-mayer. Morali so poslati po policijskega stražnika, da ga je odstranil in odvedel v prisilno delavnico. — Prisiljenec pobegnil. Predvčerajšnjim je pobegnil od dela v gramozni jami pri prisilni delavnici 23 let stari prisiljenec Franc Klaus-berger. — Dajatev slame za domobranstvo. Obravnava zaradi dajatve posteljne slame za domobranski pešpoik št. 27. se bo vršila dne 5. avgusta ob 10. uri dopoldne v domobranski vojašnici v sobi št. 68, I. nadstropje. — Osemdeset izseljencev se je vrnilo iz Bremna. Danes zjutraj pripeljalo se je iz Bremna 80 izseljencev, ki so bili na potu v Ameriko. V Bremni jih niso pustili peljati se naprej in so se morali vsled tega vrniti. Kdo jim povrne stroške? — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 10 oseb. Policija je prijela včeraj dva fanta, ki sta jo hotela popihati v Ame riko, 'da bi se odtegnila vojaški dolžnosti. — Vojaškega koncerta, kateri je bil napovedan za danes zvečer v hotelu »Lloyd«, ne bo, ker vojaška godba ni na razpolago. — Izgubljene reci. Služkinja Frančiška Podrekarjeva, stanujoča v Križevniških ulicah št. 7, je izgubila na poti od Dunajske ceste po Prešernovih in Wolfovih ulicah in po Kongresnem in Dvornem trgu do ui dovskih ulic rujavo usnjato denarnico, v kateri je imela 6—7 K. — Šolska učenka Vera Gresslova, stanujoča v Gradišču št. 7, je izgubila na poti od doma po Kongresnem trgu do deželnega dvorca zlato zapestnico z granatami. — Najnovejše novice. D i- namitno bombo, v kateri je bilo kilogram dinamita, so našli v bližini hiše, v kateri stanuje bivši poslanec in zagrebški veliki župan Kovačevio. — Lapplandska železnica v Skandinaviji, ki bo ooprla svetu te na raznih rudah bogate pokrajine, se bo 14 t. m. prometu izročila. — U m o r i 1 je v Zadru I. Zdunić v prepiru kočijaža Elija Vukodina z nožen. Morilca so aretirali. — Povozil je voz električne cestne železnice v Gradcu nekega postreščeka in ga popolnoma razmesaril. — Princezinja Lu-jiza — grofica Montignoso. Saksonski kralj je podelil bivši prin-cezinji Lujizi na njeno prošnjo naslov grofice Montignoso. — Cesarjeva pomoč. Cesar je podaril iz svoje privatne blagajne po povodnji oškodovanim prebivalcem na Moravskom 4000 kron. — Velike skalnate mase so se utrgale v gorovju Kalanda v Graubtindenu. Več hiš so morali izprazniti. — Kaiender-berg v Graubtindenu poka, nišam in polju preti velika nevarnost. Prebivalci beže iz svojih stanovanj. — Punt med dekleti. Nekaj pro palih deklet, ki so bila nastanjena v Magdaleninem zavodu v Deltowu, se je spuntalo in ubežalo v Berolin. — Izvolitev J u 1 i j a R a k u s c ha celjskim županom je cesar potrdil že 6. t. m. — Odlikovanje. Profesor nacionalne ekonomije na dunajskem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Karol Menger je bil o priliki upokojenja od likoven s komturnim križcem Franc Jožefovega reda z zvezdo. — Kapele štirih neavtoriziranih franc. kongregaoij so včeraj uradno zaprli. Do nemirov ni prišlo. * Nov klerikalni Panama. Dični prelat Drozd še ni sojen zaradi njegovih velikanskih tatvin pri sveto-vaclavski posojilnici in že seje prišlo na sled novemu takemu junaka. V Myslo-vicah pri Olomucu so v klerikalni posojilnici razkrili velike sleparije. To posojilnico je imel v rokah k a p 1 a n L o v e Č e k, pravi klerikalec, ki si je s svojo hinavščino znal pridobiti splošno zaupanje, kar je pri svoji posojilnici dobro izkoristil. Za predsednika je postavil mežnarja, sam je pa bil tajnik in blagajnik. Ko je nekdaj obolel, je dal vse posojilnične knjige prinesti v svoje stanovanje, da bi jih nihče ne mogel pregledati. Pred kratkim je ta poštenjak umrl — pravijo, da se je obesil. Sedaj so knjige pregledali in našli, daje božji namestnik in posojilnični blagajnik kaplan Loveček okradel posojilnico za več kakor četrt milijona kron. Denar je zapravil z ženskami. * Zapuščina kralja Aleksandra. Kaljica Natalija se noče svojim pravicam do zapuščine njenega umorjenega sina, kralja Aleksandra, odpovedati in sicer na korist soprogi črnogorskega princa Mirkota, Nataliji Konstantinovicevi, ki je sestricina kralja Aleksandra. * Kuharska knjiga za slabotne. Da je ta knjiga res velike vrednosti, nam priča že dejstvo, da bo v primeroma prav kratkem času morala iziti že druga izdaja. To novo pomnoženo izdajo je priporočati najtopleje bolnim z ozirom na to, ker bo obsegala tudi najnovejše v tej stroki, kakor je čitati v uvoda. Knjiga bo gotovo pripomogla vsakemu k sijajnemu vspehu, kakor se omenja v uvodu. Lepo opremljena knjiga se dobiva po knjigo-tržnicah po 4 K. * Protidinastično gibanja na Kitajskem. Kitajski cesar je izvedel, da je mnogo kitajskih dijakov ustanovilo družbo, ki ma namen, odstraniti sedanjo dinastijo. Zaukazal je vsled tega jako kratko postopanje: vse sumljive dijake je zapreti in vse krivce obglaviti. No, kralj Aleksander ni dosti boljše postopal, pa mu le ni nič pomagalo. Papeževa bolezen. Žalostna smrt. Leon XIII. umira že 14 dni. Ko bi se kak drugi človek tako boril s smrtjo, kaj bi vse vedele povedati tre-tjerednice in devičarice . . . Leon XIII. se po izreku zdravnikov z vso silo oklepa življenja in kar ne mara mirno udati se v svojo usodo. Ne samo znanost, toliko zaničevano znanost so poklicali na pomoč, tudi najsmešnejše praznoverstvo se uganja, da bi se papeža rešilo. Pred nekaj dnevi so škofovsko kapo nekega svetega Januvarija privlekli na dan in jo dali papežu poljubiti. Ta škofovska kapa je neki pro-vzročila že čudeže in mislili so, da se zgodi tudi sedaj čudež. Iu ker ta škofovska kapica ni ničesar pomagala, so vzeli svileno čepico, drgnili ž njo glavo že toliko stoletij mrtvega sv. Januvarija in jo nesli papežu, ki jo je vroee poljubil in potem dal na svojo glavo — da bi mu podaljšala življenje. Ti '.dogodki napravljajo čuden, jako Čuden utis. Navadno umirajo ljudje možato in udani v božjo voljo, tu pa vidimo 94 letnega starčka, ki kar nece in neče iti pred tistega, ki ga je na zemlji zastopal. Sijajni obredi, ki se vrše ob papeževi smrti, so še zadnji preostanki nekdaj nedosežne moči in slave cerkvenih poglavarjev. Dandanes so se tudi ti obredi precej skrčili. V naslednjem prinašamo popis ceremonij, ki so se vršile v Rimu pri smrti papeža, dokler so še imeli posvetno oblast in pod kakšnimi obredi je še bil pokopan prednik papeža Pija IX., dočim je bil njegov pogreb nekoliko skromnejši ter se omejeval le bolj na cerkvene obrede, ki ostanejo seveda v bistvu tudi pri pogrebu ravnokar umrlega papeža Leva XIII. ne-spremenjani. Papeževa bolezen. Včeraj ob 7. uri zvečer objavljeni buletin se glasi: Med dnevom se stanje papeževo ni nič spremenilo. Pešanje moči ne narašča. Puls temperatura in dihanje je vedno enako. Dihanje znaša 30, puls 84, temperatura pa 3G*4. Papeževo stanje. Papež umira to je bistvo vseh poročil, ki prihajajo iz Rima. Zdaj mu nekoliko odleže, zdaj je zopet tako slab, kakor bi hotel izdihniti. #0 tem pa so zdravniki popolnoma prepričani, da ni nobene pomoči. Ljubeznivi sorodniki. Vnuk papeževe sestre, grof Mihael Pecc», se je napram uredniku nekega rimskega lista bridko pritožil, da nikdar ni mogel videti papeža ali sploh priti v Vatikan. Preprečili so to vatikanski prelatje in pa drugi sorodniki, samo da bi papež unuku svoje sestre ničesar ne zapustil. Leonova štedljivost. Omenili smo že večkrat silno — štedljivost Leona XIII. Sedaj poro- čajo listi, da je papež skoraj vsa darila, kar jih je dobil, dal prodati in je denar naložil, da mu je nesel obresti. Nekoć je izgubil jako dra gocen prstan in obljubil lepo darilo tistemu, ki ga najde Neki služabnik je prstan res našel. Upal je, da dobi vsaj kak tisočak, lahko si je torej misliti, kako je gledal, ko mu je papež dal — 15 frankov. Obredi pri papeževi smrti. Najprej se obvesti o papeževi smrti kardinal-komornik. Preden stopi ta v sobo, kjer leži papeževo truplo, potrka trikrat z zlatim kladivom na vrata in pokliče vsakikrat papeža po imenu. O komorniku (camerlengo), kardinal Oreglia papeža Leona XIII. je znano, da si nista bila s papežem nikoli posebno prijatelja ter se je pri neki priliki papež izrazil v družbi: „O mojem komorniku sem prepričan, da bo prav rahlo trkal in klical, da bi se pač ne zbudil." Ko vstopi komornik, ki je ob enem nekak mrliški ogleda, v sobo, poklekne s svojim spremstvom vred pred oder ter moli za papežev dušni mir. Potem se približa mrtvecu, da se osebno prepriča, da je res mrtev, o čemur se napiše nato zapisnik. Potem mu izroči prvi komornik takozvani ribičev prstan in druge pečatnike pokojnika. Na tem pečatniku se uniči papeževo ime, v znak, da je prenehala pokojnikova oblast na zemlji. Od sedaj do izvolitve novega papeža vodi medvladje kardinal-komornik v družbi s kardinalskim kolegijem. Kardinal-komornik prevzame vsled tega takoj posestvovanje papeževe palače. Ko se pelje potem v državnem vozu spremljan od švicarske garde v slovesni procesiji nazaj v svoje stanovanje, zvoni veliki zvon kapitola in naznanja papeževo smrt celemu mestu. Takoj začne žalobno zvonenje v vseh rimskih cerkvah, ki traja celo uro. -— Štiriindvajset ur po smrti se truplo odpre ter balzamira. Drob se zapre v skrinjico, ki jo prepelje papežev dvorni kaplan na dvornem vozu v cerkev sv. Vincenca in Anastazija, da se tam pokoplje. — Truplo pa oblečejo v papežev hišni ornat ga položijo pod baldahinom na paradno posteljo, in sedaj je tudi občinstvu vstop dovoljen. Zraven paradne postelje, pri kateri gorijo le štiri sveče, stražita dva nobel-gardista, in nekateri spokorni bratje molijo za rajnega. — Ako je umrl papež v Kvi-rinalu, prenesli so njegovo truplo zvečer drugega dne v Vatikan, in sieer v slovesnem sprevodu. Truplo je ležalo v odkriti nosilki, ki je bila prevlečena s škrlatnim žametom ter obrobljena z zlatimi kvastami. Mrtvaško nosilko sta nosili dve krasno odiČeni muli. Papeževo obličje je bilo nepokrito. Na Čelu sprevoda so šli papeževi služabniki in oddelek švicarske garde s pobešenimi zastavami in navzdol obrnjenimi sulicami. Zraven mrliča so šli spokorni menihi/^tiho moleči, z gorečimi bakljami. Takoj za nosilko sta korakali dve kompaniji nobel-gardistov s kapitani. Potem je prišel papežev konjar na vranem konju\ preko konja je bila pogrnjena odeja iz belega atlasa z zlatimi jermeni. Sprevod je zaključil oddelek top-ničarjev z gorečimi luntami} v sredini so peljali sedem topov. — Pred Vatikanom je sprevod obstal, in Štirje spokorni bratje so sprejeli mrliča ter ga nesli v Sikstinsko kapelo. Tukaj so mrliča oblekli v popolen papežev ornat ter ga položili sredi kapele na prekrasno paradno posteljo. Nobel-garda je zraven stražila in spokorni bratje so celo noČ molili. Drugo jutro se zberejo kardinali in duhovniki cerkve sv. Petra v Stk-stinski kapeli, in truplo se blagoslovi. — Osem duhovnikov prenese truplo v spremstvu kardinalov, vseh duhovnikov, nobel — švicarske garde v cerkev sv. Petra, in ko moli tukaj sredi cerkve vikar absolucijo, se iz postavi v zakramentni kapeli. Tu leži truplo zadi za omrežjem, in le noge molijo ven, da jih verniki po Ijubljajo. Zvečer tretjega dne se zberejo kardinali zopet v zakramentni ka peli, in truplo se med popevanjem »Miserere« prenese v nasprotno.korno kapelo. Tu stoji krsta iz cipresovega lesa, katero vikar blagoslovi. Blagoslovljena krsta se prevleče od znotraj z zlatom pretkano odejo, na ka tero se položi mrlič. Ako je med kardinali kak papežev sorodnik, pokrije ga ta, sioer pa papežev višji komornik po obrazu in rokah z belim suknom. Istočasno se položi k nogam mrtvega cerkvenega poglavarja oaržunasta mošnja, v kateri so takšni trije manjši mošnjički; prvi teh ima v sebi toliko zlatnikov, drugi toliko srebrnjakov in tretji toliko bakrenih denarjev, koliko let je vladal pokojni papež. — Končno pregrneta dva papeževa ceremoni-jerja črez truplo prt iz rdeče svile, nakar se krsta zapre in zabije. Ta krsta iz cipresovega lesa se dene v večjo svinčeno, v katero je vdolbeno ime papeževo, število njegovih vladarskih let in dan ter leto smrti. Kardinal - komornik rimske cerkve in papežev višji dvorjanik zapečatita svinčeno krsto, ki se položi v še večjo leseno. To trojno krsto potegnejo v odprtino nad vratami papeževih pevcev, kjer ostane tako dolgo, da se napravi posebni grob, kar pa se sme zgoditi šele čez leto. Potem se vršijo v kapeli cerkve sv. Petra devetdnevne posmrtne maše. Prvi dan se bere dvesto maš, naslednje dni pa po sto za pokoj papeževe duše. Vsako jutro ima po en kardinal v stolni kapeli cerkve sv. Petra slovesno mašo zadušnico. Sredi kapele je postavljen katafalk obdan z 20 gorečimi bakljami iz rumenega voska. Koncem vsake maše se poje »Libera« ter podeli kardinal absolucijo. Devetega in zadnjega dne ima v to izvoljeni prelat posmrtni govor v spomin umrlemu papežu; potem gredo vsi kardinali okoli velikanskega katafalka (castrum do-loris); onih pet, ki so imeli maše zadušnice, ga poškrope z blagoslovljeno vodo ter ga še enkrat pokadijo. Ko zapojo »Requiescat in pace« ter odgovore vsi z »amen«, se oddaljijo in pogrebne ceremonije so končane. Telefonska in brzojavna poročila. Papež na smrtni postelji. Rim 16. julija. Papež je mi-nolo noč jako slabo prebil. Bil je silno nemiren in dihal jako težko in hitro. Rim 16. julila. Ob 8. uri 20. minut zjutraj. Papež leži skoraj popolnoma nezavesten in ne more dihati. Respiracija znaša 86, puls 88 in temperatura 36l/a. Rim 16. julija ob 11. uri 15 minut. Danes je bil zopet obisk pri papežu. Lapponi je sporočil Mazzoniju, da je papež današnjo noč hudo trpel. Celo noč ni spal in je bil nemiren. Le parkrat je zadremal v omedievici vsled slabosti. Rim 16. julija ob . 11. uri 15 minut dopoldne. Tudi danes so zdravniki papeža le površno pregtedali. Papež je zelo slab, ker ni vso noč nič spal. Plevritična tekočina v prsih se je tako pomnožila, da je potrebna nova operacija, vendar mislijo zdravniki, da se vsled papeževe slabosti ne bo mogla izvršiti. Rim 16. julija Danes zjutraj je zahteval papež, da se ga vzdigne iz postelje, češ, da bi rad malo pose del, kar so mu zdravniki tudi dovolili. Papeževo stanje je dane3 skrajno nevarno in je pričakovati vsaki čas katastrofe. Zdravniki javljajo, da so mu štete že minute. Dunaj 16. julija Danes je bila preklicana prepoved, da dijaki na tehniki ne smejo nositi dijaških trakov in čepic. Krakov 16. julija. Nekdanji kraljevski grad \Vawel se premeni v cesarsko rezidenco. Dotična pogodba je bila danes podpisana. Budimpešta 16. julija Vse je pod utisom včerajšnje razprave v poslanski zbornici in se zaveda velikanskega pomeaa nove krize. Kossuthov list pravi, da je z Ba-rabasom 58 poslancev, ki so sami v stanu voditi obstrukcijo, Isti list tudi pravi, da se je bati absolutizma. Budimpešta 16. julija. Ministrski predsednik grof Khuen-He-dervary je prišel sinoči v klub liberalne stranke in je imel tam dolga posvetovanja z voditelji te stranke. Oficijozno se trdi, da stoji stranka na strani vlade, nasprotno pa je občni nazor, da ta stranka le čaka, kdaj bi mogla strmoglaviti ministrskega predsednika. Budimpešta 16 julija. Policija je aretovala več ponarejalcev denarja. Falsificirali so dvajset-kronske zlatnike, in sicer tako izborno, da je bilo falsitikacije le težko spoznati. Temešvar 16. julija. Pri današnji volitvi v državni zbor je bil izvoljen poslancem grof Khuen-Hedervary z vsemi glasovi razun enega. Borna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. fjrmdni kurzi dunaj. borze 16. julija 1903. IBTaložbenl papirji. majeva renta . . . 4*2° o srebrna renta . . . £% avstr. kronska renta , #°/0 ogrska kronska „ «•/• » zlata p/t posojilo dežele Kranjske •*/>*/• posojilo mesta Spijeta 4'/l°/o F| M ' Zadr» iVi°/o bo8.-herc. žel. pos.-1902 4°;0 češka dež. banka k. o. 4°/o fVsV. *V.°/o (?/.•/. «V.°/o AV,°/c *V.0/o * o *M /o 3° /0 t* gl/ o M t> II 2. O. zast. pi8. gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10»/0 pr...... zast. pis. Innerst. hr. u n ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . -„ češke inđ. banke prior. Trst-PoreC lok. žel. „ dolenjskih železnic juž. žel. kup. Vi Vi /»"/o av. pos. za žel. p. o. D«QU 100 55 100-45 100*70 121 25 99 40 12070! 99/6 100— ioo-—| 101101 99 <0 99-601 101 — 10645 101- 100 75 100- 100 — 100 — 98 50 99-^0 308-100 50 Bjmgo 100 75 100 65 100 90 121*45 99 60 12090 160 — 183 -246 -165 50 279 — 270 -258 — 8675 121 — 18 80 430 — 83 — 79 50 72 — 64 50 26 75 67 — 78'-450 — 82 50 670 25 10210 10010 100 — 10175 10745 102 — 10150 10080 101-— 101 — 9976 310 — 10130 del. 1603 — j 1613— 663-! 664 — Srečke. Srečke od leta 1854 . . . h m m 1522* * * * m n »i loo4 . . tizake...... zemlj. kred. I. emisije ti M ■» 1» ogrske hip. banka . „ srbske a fra. 100'— „ turske ... Basilika srečke . . Kreditne , ... InomoSke „ ... Krakovske „ ... Ljubljansko , . . . Avstr. rud. križa B ... Ogr. ,| ii b • • . Rudolfe ve j, ... Salcbursko u , . . Dunajske kom. m Delnice. Južne železnice • . . Državne železnice . . Avstro-t grške bančne Avstr. kreditne banke . . Ogrske K B Zivnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brcbc) Alpinske montan .... Praske želez, ind. dr. . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. fcr. cekin...... 80 franki....... 90 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci, .... Rublji........|| 263 — Žitne cene v Budimpešti. dne 16. julija 1903. T ©rraiio. EStr ca za oktober . za 50 kg _ maj 1904 . „ 50 „ h BO m 60 m 60 ., 50 50 166 — 18H60 250 — 157 50 283 — 278 — 262 — 8875 122 — 1980 436 — 87 — 81-50 76 50 55 50 27 7.» 6950 82 — 454 — 83 60 671*25 731-25 2-5 V—I 653— 371*—S 732 25 252'— 666 — 372 — 1630 - 164U-— 46550 46650 375 — 349 — 150 — 1134 1904 23-47 2392 11730 9525 379 — 352 — 153 — 1138 1907 23 55 24-11750 95 45 253 75 Rž Koru* a C ve*? oktober julij avgust . maj 1904 oktober , Efektih. Nespremenjeno. 715 740 6 17 629 624 504 5 30 Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dre 10. julija: Terezija Hribernik, delavčeva hči, 4 leta, pljučnica. Dne 11. julija: Marijana Novak, kajžar-jeva žena, 69 let, ostarelost. — Franja Hu-dowal, premogarjeva žena, 36 let, Septis acuta — Jakob ŽU8t, posestnikov sin, 12 let, srčna hiba in vodenica. — Elizabeta Jane, gostija, 80 let, ostarelost. — Ana JerSin, gostilniCarka, 42 let, pljučni emptu-zem in vodenica. — Martin Čolnar, gostaC, 72 let, srčna hiba in otrpnjenje srca. — Pavla Rozman, črevljarjeva hči, 16 dni, življenska slabost. Heteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*3. Srednji aračni tlak 736-0 mm. n •-3 Čas opazovanja Stanje | bare-1 metra v mm.j Tempera-: tura v °C Vetro vi Nebo 15. 9. zv. 736 7 I 20-2 al. jug jasno 16. 7.zj. 2. pop. 737-3 735*6 1 15 5 285 si. svzhod sl.jjzah. jasno del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 20 5°, normale: 19 8°. Mokrina v 24 urah: 00 mm. Lepo posestvo s hišnim in gospodarskim poslopjem in zemljišči v Lescah na Gorenjskem, tudi za letovišče prikladno, proda se prostovoljno skupaj ali na več delov. Pojasnila daje c. kr. notar Ivan Plantan v Ljubljani. (1832 - 3) V najem se odda dobro idoča gostilna v Idriji pod ugodnimi pogoji. Naslov: Srečko Kogej, Šmarje pri Ajdovščini. (1853-1) z dobro idočo gostilniško obrtjo, tik preme pokopa v Trbovljah, obstoječe iz 4 hiS a 30 stanovanji za rudarje, se takoj iz proste roke proda. Več pove lastnik Dnagotin Bergen v Trbovljah. is52-u S 1. avgustom se odda Bjirsta delavnica v Hilšarjevi ulici 12 na ulico (1812-2) (popreje Uranič, sedaj Breme). Tudi za drugo obrt pripraven prostor. Več pri upravništvu „Slov. Narodaa. Edino popolni vozni red obsegajoč železniške in poštne zveze slovenskih pokrajin priporoča za 2 O, po pošti 25 vin. Jernej Bahovec * v Ljubljani, sv. Petra cesta 2. Likalnik na špirit! o o o o Postavno mvarovnno Elegantna izpeljava, fino ponlklan. Plamen se da urejevati. 3 745-6 Brez dobra. Absolutno brez nevarnosti. Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhalniku na špirit BOeconomM brezplačno. Johannes Heuer Dunaj IV., Miihlgasse 3. 2 učenca sprejmem v kleparsko obrt. Franc Dolžan (1845-2) kleparski mojster v Domžalah. V Latermanovem drevoredu! Svotovnoznanl francoski cirkus s poniji, psi in opicami bo imel od danes do nedelje 19. t. m. zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol 5., druga ob 6. in tretja ob pol 8. uri. Samo izvanredne in originalne predstava!! K obilnemu obisku vabi najvljudneje 11855-1) ravnateljstvo. ■v. ^— C C N C V e ta -3 a. CL C N «3 o . v. ti 00 ^ o Da zvečer sladko zaspim, zjutraj se vesel vzbudim, in življenja slast vžijem — le, čeCvekov brinovc pijem. (1811-4) 3C5-60. Senzacionalno!!! 3C5-6o. m* « n «5 Samo K 5 GO stane prava švicarska niklasta anker-remontoir-ura MSystem Rosskopf-Patent". Ta prava Švicarska niklasta anker-remontoir-ura „Sjstem Rosskopf Patent"* a patent, emailiranim kazalnikom je taka kakor jo slika kaže, gre 36 ur in ima garantirano dobro idoče kolesje Za vsako uro se 5 let pismeno garantira in je posebno pripravna vsled svoje zunanje opreme, (zelo močni pokrovci iz pra-Wk vega nikla) za one, ki so v težkem delu, vsled česar se vsakemu toplo priporoča. Ura z verižico in ličnim tok< m stane samo K 5'6U. Če se naroči dve uri naenktat stane vsaka le K 5 — Tudi dam te ure 8 dni na posjo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje iz-delk« svojtga kenično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Pi«*«*oliJ«»> t» /• lu«!< na tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1Ć72—16) 1* i e «*o 1 i jero žrleznato vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K Piecol IJe-* i sirupi iz malin ali taniHriiide dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30. anja nas-ot*ila po po¥zet|u« P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. 20—30 3( zaslužka vsak dan imajo lahko potniki z razpečavanjem vsakdanjega predmeta. VpraSanja na: Fran Radeschinskv, Bielitz oest. 8chles. W._(1762^4") Za dobro podjetje SO idČfc* (1835 ^2, kompanjon, Naslov pove upravništvo »SI. N.tr C|65pica ki je popolnoma zmožna nemške in venske korespondence, se takoj vsprej Gospice z znanjem stenografije imajo prednost. Ponudbe: Ljubljana, št. 133, poste restant*-_ (1843-2) Kupi se papir (Abfall-Papier) od trgovcev in knjigo-vezov v vsaki množini Ponudbe na Franc Kulovic-a tovarna papirja v Jurkloštru (Gai-rach) pri Celju._(1795-2) lJE posestvo obstoječe iz vinogradov, polja, sado-nosnikov in travnikov ter gospodarskega poslopja na Štajerskem v Po-ličanski okolici se takoj proda pod ugodnimi pogoji. — Več v upravništvu „Slov. Naroda". (1844- ! Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovina po IO vinarjev list. ;n—ir Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. 2)a zjutraj zgodaj vstanem9 na »Gorenjski brinovc" planem; ifcanl v 3(ranju ga ima, vsakemu ga rad proda. (1854 d 1 steklenica 1 gld. 20 kr. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beiiaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhcd iz Ljubljane juž. kol. Fraga oez Trbiž. Ob 12. ari 24 m ponoči osobni vla* v Trbiž, Beliak. Celovec, Fr&nzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, čez Selzthal v Aa Solnograd, Cez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amsteiten. — Ob b] uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj. Se'zthai v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reirling v Šieyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 5i m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 41) min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Franzensk Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeil ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reiiling v Steyr, Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni vuz I in II. razr.), Lipsk,, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. iD II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v H. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Ljub. uu jaž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda,), Franzensfeste, Solnograd, Lmc, S: Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in U razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Par Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Moh, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duuaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zveCer osooi. vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, Cez Klc Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prag« Lipskega. — Ob 8. un 38 m zveCer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praz nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Socevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 i iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta KoCevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. T Eamai*. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 1U m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol. U Kamnika- Mešani vlaki : Ob B. uri 49 m ziutraj, ob ll. uri 6 m dopoludae, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih. (1719; 99 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000-000— 14 upu Je In prodaju vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovCuje zapale kupone. 3s-cLrasrxl izg^oi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eikompt In inkMHo menic. Idi ftJST Bonn« naročila*, tjj Podružnica v S P LJETU. C2^5= Henarne vlojge n|irejema =^£i> v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vlože ii denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-94) Promet s čeki in nakaznicami. Iidajatelj in odgovorni mredaik: Dr. Ivao Ta Tiar. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne 36 83