Korič: Jezusov apostol. (Albert Loiseau, J914—1928.) O Bertlu so ljudje tr- f, dilij da iflia dve duši: eho. *i ki je divja, nebrzdana- 11 pripravljena za vsakovrst- ne neumnosti, in eno,. ki je nežna, mehka, ki v tihih urah pretaka grenke solze kesanja. Rekli so tudi, da ' V je Bertel pridanič, in ga, je ^^^^ _^^flHflk °^e ^ostikrat Prav občutno j^^^^HL - J^^^^^^K pretepeL Bertel pa je bil ^^^^^^k^^^^^^^B trmast, njegova divja na-^^^^^^^^^^^^^^K rava se je upirala. V svoje ^^^^^^^^^^^^^^¦;>o bukvice je zapisal: »Prida-^^|^lH^^^I^^^H>i nič sem, trmec, skoz zid ho- čem, polh sem, ne morem pa ne mofem zjutraj iz postelje. Krepka volja, ki jo je imel, je pa hnela tudi svojo dobro plat: branil je sla-botne. To je posebno dobro vedel njegov brat Evgen, kadar so ga tovariši podili. V glavici je imel Bertcl velike misli. Prav prisrčno je ljubil Jezusa in hotel je kaj velikega zanj storiii. Oči so mu žarele, ko je gledal v taberaakelj in molil: »Jezus, rad te imam!« Dostikrat je mislil, da je sam v cerkvi in je to molitvico na glas povedal. Nekoč ga je pa le nekdo videl in slišal iii ga je vprašal: Kaj kočeš biti?« — »Svetnik,« je bil kratek odgovor. Mati ga je pa prav dobro poznala. saj ji je vse zaupal, kar mu je vest oeitala; po vsaki veliki napaki je hitel v spovednico. Bertlova domovina je bila Francija, kjer je dan-danes že prav veliko slovenskih dečkov in deklie. Mali neugnanci so bili povsod: na cesti in traniikih, na polju in ob potokih. Vedna in vedno je Bertel premiš-ljeval, ali gredo ti njegovi tovariši ob nedeljah k prvi maši in sv. obhajilu ali ne. — Prav nobeden ni šel. 54 Bertel je bil sam in še nekaj žena in starčkov. »Le ča-kajte,« si je raislil, »boste šli ali ne.« Drugi dan so se zopet igrali, pa prav divje, kar zakriči Bertel: »Fantički, kdo hoče biti križar? Hočete Jezusu služiti in sveto hostijo varo-vati?« Ves trop je onemel. Pa brž so se odločili in rekli: »Da.« Vsak se je zavezal, da bo: 1. vsak dan inolil, 2. šel velikokrat k sv. obhajilu, 3. se žrtvoval za Jezusa in 4. bo apostol in za Jezusa delal. V začetku so se nekateri nekaj upi-rali, pa Bertel ni popustil: »Prijatelji, mi ostanemo zvesti.« Pri vsi svoji divjosti je bil Bertel čudcmto po-božen. »Bertel,-si že molil?« ga vpraša mati pri zaj-trku. »Mama, še napol sem spal, pa sem že bil pri Bogu.« Vsak dan je bil pri sveti maši, vsak dan je molil rožni venec: prvo desetko za mater, drugo za tovariša, da bi priden ostal, tretjo za uboge, četrto za bolnike iu peto za grešnike, da bi bili zopet otroci božji. Ob nedeljah je šel k sv. obhajilu. Vendar mu je pa bil teden preclolg, tako je hrepenel po Jezusu ka- kor »žejen jelen po studeiičnick in je prosil Jezusa: »Jezus, ali ne smem iti večkrafk tebi? Tako te imam ¦ rad in potrebujem te, drugače ne bom prideri.« Zdaj | je šel Bertel k obhajilu tudi ob delavnikih. Bertel je zbolel — velika preizkušnja. Ni mogoče iti več vsak dan k sveti maši, a ni obupal. Poleg po-stelje je imel križ in podobo Matere božje in se je pogovarjal z Jezusom in njegovo sveto materjo. Tudi je imel pri sebi knjižico, kamor je zapisal vse žrtve, ki jih je presfal, da bo vedno natanko vedel, kako Velika in močna je že ljubezen do Jezusa: »Strašno me bolečine zdelavajo, pa nič ne zdihujem. — Zunaj se podijo dečki in mi žvižgajo, — zdravila bi moral je-mati in spati, papotrpim in mislim na Jezusa.« Mlad je bil Bertel pa je že vedel, kako dragoceno je trpljenje. Vedno se je žrtvoval za druge, da bi jih pripeljal k Jezusu in nikdar ni rekel »ne«, če je Bog zahteval novo. žrtev. Zdravnik je rekel, da mora spre-meniti zrak, ali drugače povedano, zapustiti mater in dobre tovariše. B.ertel ni prav nič pomišljal: takoj je bil pripravljen za na pot. Pisal je tovarišem prisrčna k 55 pisemca: »Ostanite pravi križarji! Varujte sveto ho-stijo. Pridobivajte novih križarjev za evharistično kri-žarsko vojsko!« Na cleželi se je Bertel kmalu opomogel, od dneva do dneva je postajal krepkejši. Takrat je sklenil: »Po-stati hočem duhovnik.« Zato si je zapisal: 1. Jesti ho-čem vse, kar mama skuha, 2. ubogati hočem na be-sedo, 3. iti Ločem večkrat v cerkev, 4. hočem postati dober duhovnik. Ko je prišel zopet domov, se je se-znanil s skavti. Prav ugajali so mu veseli in pobožni mladci in še sam se je zapisal med skavte. Ubogi Bertel! Bolezen ga znova zgrabi. Mrzlica ga trese, bolečine ga žgejo in zbadajo, nadležni obiski pri-liajajo — on pa se smehlja, ostane veder in vesel, najsi je bila bolezen zanj velika žrtev. Prišli so prijatelji in ga vabili, naj pride k njim, pa je rekel: »Kako pre-bridka je ta žrtev, pa ti veš, da jo darujem za greš-nike in uboge duše v vicah.« Smrt se je oglasila, bolečine so bile vedno hujše. »Gospod, Ijubim bolezen,« je klical deček, »Jezus, daj. da trpirn in duše rešim!« Bertel se smrti ni bal, bolelo ga je le, da ne bo duhovnik in apostol, da ne bo pri-dobival duš za Jezusa, Poslali so ga v Lurd. Dolgo, dolgo je klečal pred votlino, zatopljen v molitev, za-mižal je, si zakopal obraz v roke in jokal, jokal. Ni postal zdrav, pač pa vdan, naj pride, kar hoče. Nazaj grede je bil tako dobre volje, da se mu je teta smejala. Prišel pa je doinov — umret. »Kje je spovednik?« za-kliče, ko pade na posteljo. Ko je mati v veliki brid-kosti tarnala: »Bertel, ostani pri meni, ne hodi proč,« je v zadnjih vzdihljajih zaprosil: »Molite, molite za zadnjo uro!« Še vroč poljub na petere rane Kristusove in oko se je zaobrnilo. Otroci! Jezus bo čudeže delal v vašib. srcih, le k : njemu pojdite vsak dan, vsak teden, prav gotovo pa vsak mesec. 56 ;