■B DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJU D S T V A OKRAJA N O V O M E S TO Letos v kmetijstvu: nove površine in boljša pogodbena proizvodnja s;i žene same pfedr0 maternico, ne da bi se zavedale, kako strašne so lahko posledice takega početi?.. Te žene bi nujno potrebovale zdravstvenih nasvetov, prav tako mlade delavke po tovarnah v mestih. Tudi te so dostikrat žrtev pomanjkljive spolne vzgoje. Brez spolne vzgoje fantov in mož ne bomo zaščitili žene! # Zavedajmo se tega. da je spolna vzgoja potrebna obema spoloma, in ne samo ženi! Pa poizkusimo pri nas enega samega moškega (posebno na podeželju!) pripraviti do tega, da bi se je posluževal! Tudi na tem področju bo treba še marsikaj storiti, če bomo hoteli ženo zaščititi! 0 Nazadnje moramo povedati še to, da tudi žene, ki so pripravljene sprejeti kontracepcijo, odidejo često praznih rok iz lekarne. Naša industrija tega materiala se še ni znašla, zalo se je že večkrat pripetilo, da občasno tega ali onega kontracepcijskega sredstva ni dobiti. Iz verige naštetih vzrokov za tako število splavov lahko povzamemo tole: boljša je pravočasna in pravilna uporaba zaščitnih pripomočkov kot splav, pa čeprav ga naredi najboljši zdravnik. Z zdravstvenim prosvetljeva-njem, s šolami za starše, predavanji za fante in dekleta bomo dosegli načrtno nastajanje- družine. Dosegli bomo to, da bo vsaka žena rodila le takrat, kadar si otroka resnično želi. Le tak otrok bo užival ljubezen matere in očeta, in bo deležen take skrbi in vzgo-.>:. kakršne si želimo. RIA BACER » Nekaj se je motalo zgoditi...« Zdenka Golob-Borčič: TRPANJ NA PELJEŠCU OKROG 21. URE JE PRITEKEL NA POSTAJO LJUDSKE MILICE. BIL JE VZNEMIRJEN IN S TEŽAVO JE SPRAVIL IZ SEBE: »ZABODEL SEM GA... DOMA LEŽI... POJDITE GLEDAT...« V porotni dvorani je na klopi pred sodniki sedel mlad fant, komaj polnoleten. Rdeče obrobljene oči in bledica na obrazu vzbujata misel, da ga nekaj teži in da verjetno že dolgo ni spal. Po več zaslišanjih je končno stopil pred sodnike, ki bodo odločali o njegovi krivdi in kazni, o čemer je tudi sam toliko razmišljal vse od onega usodnega dne, ko je zabodel Franca Gabra... Pri Potokarjevih ni bilo več lepo, odkar je v hišo začel zahajati Gaber in je Potokarica prisluhnila njegovemu snubljenju. Večkrat sta se Potokarjeva prepirala in včasih je prišlo tudi do pretepa. Potokar ni mogel ostati miren, ko je spoznal, da mu dom, ki je bil zibelka sedmih otrok, razpada. Vse je bilo zaman ... Razočaran se je umaknil z domačije in njegovo mesto je zasedel Gaber. . V takem vzdušju, sredi prepirov in sovraštva, so se rodili in dora-ščali Potokarjevi otroci. Ko so spoznali, da so vse njihove besede zaman, so se tudi sami umaknili ter odšli v svet, drug za drugim... Tine, ki je bil najmlajši, je ostal doma. Odkar se je zavedal, je bil pri hiši Gaber. Ta je bil do Tineta neprijazen in surov. Večkrat ga je pretepal. Večkrat se je zgodilo, da ga je za ves dan zaprl v drvarnico, spet drugič ga je na silo potegnil s peči in mu hotel s sekiro odsekati glavo. Takšno početje je v Tinetu vzbujalo odpor. Do Gabra je čutil vse večjo mržnjo ... Bolj ko je dora-ščal, bolj je spoznaval, da nima pravega doma, ne prijatelja, da zanj ni prijazne besede, ki bi mu pokaza- la pot, po kateri naj stopi v življenje... Šestnajstleten se je odpravil od doma kot pred njim bratje in sestre. Zaposlil se je v mestu. Kljub temu pa se je večkrat vračal domov in vsakič upal, da bo našel mater samo. Toda motil se je. V hiši je bil gospodar njegov nezakoniti očim Gaber, ki je Tineta tudi sedaj grdo gledal in ga celo podil od hiše. Z leti je Gaber postal tudi pijanec in še bolj nasilen kot prej. Dom... Ko bi le ne bil tak pekel! Kolikokrat se je hotel Tine lepo pomeniti z Gabrom in mu dopovedati, naj ne prihaja k njim. Tudi zadnjikrat... Hotel je, da bi se z Gabrom pomenila kot moža. Stopil je za njim, toda oni je začel bežati. In tedaj je v Tinetu prekipelo ... Zapodil se je za »junakom«, ki ga je vse življenje strahoval in ga dohitel v kuhinji. Videl je, da je ta odprl predal v omari, in pomislil, kaj bi mu Gaber lahko storil. V trenutku se je spomnil na pištolo, s katero mu je še kot otroku grozil, pomislil je na nož, ki ga je Gaber nekje imel. Morda bo... Tine je zamahnil in zbil Gabra na tla. Ko pa ga je ta hotel zgrabiti z rokami, je v hipu odprl žepni nož in sunil... Zdaj je tu, na zatožni klopi. V dvorani je mirno in Tine komaj slišno odgovarja na sodnikova vprašanja. »Do Gabra sem čutil nepopisno mržnjo. V njem sem videl vzrok razdora v naši družini. Nisem ga hotel ubiti, samo storiti mu nekaj hujšega. Nekaj se je moralo zgoditi ...« Z velike slike na steni negibno zre Pravica. Stroga, neizprosna ... Pod njo sede Potokarjevi. S pridržanim nemirom sledijo sleherni besedici, ki jo izpregovorijo sodnik, javni tožilec, zagovornik ali Tine. Prizadeti so. Posebno Potokarju se pozna, da so mu dolga leta nemirnega življenja po svoje zorala obraz. Gaber je umrl in Tine stoji pred sodniki. Sprašujejo ga o sleherni podrobnosti. Odgovarja na vprašanja in neprestano ponavlja, da Gabra ni hotel ubiti. Kmalu po poškodbi so Gabra odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki uspešno operirali srce. šlo mu je na bolje in vsi so mislili, da bo kmalu odšel domov. Po nekaj dnevih pa se mu je stanje poslabšalo. Začelo se mu je blesti, dobil je privide in grabil je okrog sebe ... Padel je v delirij, v kakršnega padejo po operaciji ali hujši bolezni povečini tisti, ki so močno vdani alkoholu. Je Gaber umrl samo zaradi poškodbe? Po zaslišanju prič in zdrav-nika-izvedenca je sodišče ugotovilo, da je Tine hotel Gabra samo huje poškodovati, ne pa ubiti. Smrt pa je šla preko njegovega naklepa in botrovala ji je Gabrova naklonjenost pijači. Umrl je v deliriju. Pred razglasitvijo sodbe je v hodniku zbrana Potokarjeva družina. Sestri ne moreta zadrževati solza. Mati, sama, sključena zre skozi okno proti zaporom, kamor se bo vrnil njen najmlajši sin. Očetu, ki je bil v porotni dvorani ves čas skoraj negiben, se je utrnila solza. Okorno, z drhtečo roko jo je skril v robec, kot da je že davno od tega, kar je storil zadnjikrat... Potokarjeva družina... Tine je dobil tri in pol leta strogega zapora. Sodniki niso prezrli tega, da je star komaj devetnajst let in da je vse tisto, kar je moral doslej prestati doma, močno vplivalo nanj. Niso pa mogli izreči nižje kazni, saj gre vendarle za dejanje, ki je vredno vsega obsojanja. Nihče ne more sam krojiti pravice! Tine je kriv, ker je Gabra zabodel. Toda kje so tisti, ki so od vsega početka vedeli, da Tine nima pravega doma? Vsa soseska je vedela, kaj pri Potokarjevih ni v redu, nikogar pa ni bilo, ki bi prizadetim odprl oči. Tudi krajevne organizacije, ki so prve poklicane, da rešujejo take in podobne reči tedaj, ko je še čas, so molčale. Prav tako šola! Ali je res samo Tine kriv? Danja Ba.jc Srečanje z VI asi čem Naši fantje, ki služijo vojaški rok daleč, v drugih republikah, so. najbolj srečni tedaj, ko dobijo novice od doma. In kdo jim lahko pove več novic, kot prav domači tednik? Ce starši nimajo časa, če dekle piše bolj pored-koma, je »Dolenjski list« tisti, ki se nikoli ne izneveri... Prav tako, kot so fantje veseli našega lista, smo veseli mi, če nam oni napišejo kaj o tem, kar doživijo in spoznajo v tujem kraju. Pred nedavnim smo dobili pismo učitelja Mihe Ha-lerja, ki je prt vojakih v Travniku. Opisal nam je, kako se je srečal z »najvišjo« šolo v Bosni. Najbrž je ne bi nikoli videl, če mi lani doma na odseku za narodno obrambo ne bi poleg imena pripisali: Travnik. Tako sem se srečal s šolo, ki je 5 ur hoda od tega mesta. Pozimi je zakopana FanteK, ki ga je oče pripeljal v šolo pod vrhom 1919 m visokega Vlašiča nad Travnikom v visokem snegu, poleti jo obkrožajo zeleni pašniki in gozdiči. Leži približno 1800 m- nad morjem, pod Vrhom 1919 m visokega Vlašiča. Del pogorja je porasel z_ gozdovi, precej pa je puščobe in golicav. Za časa Avstro-Ogrske je bila tu speljana ozkotirna železnica kolikor mogoče visoko, da je bilo moč odpeljati več lesa. Vlašič ni dolgočasen. Lahko bi ga primerjali z našo Veliko Planino, saj je ves posut z lesenimi kočami »-čobanov«, ki so že stoletja prirasle na to pogorje. Pastirji ne grade novih koč. le stare tu pa tam obnavljajo. Tu žive vse leto s svojimi čredami. Vlašič je njihov dom, tu imajo ovce in majhne njivice, ki so si jih uredili nižje, v zatišju. Ovce pa jim dajejo volno in sir, ki ga ob semanjih dneh na majhnih konjičkih tovorijo v dolino, v Travnik. Življenje je tu drdo... Poleti paša, pozimi visok sneg in lačni volkovi, ki Pridejo pogostokrat prav do koč. Prav tako medvedje ... Koče morajo imeti majhna okenca, ovce pa čuvajo ve-aki psi ovčarji. Takšen je Vlašič. S skopo ln trdo roko reže kruh svojim ljudem. Vendar pa je tudi tu šola našla svoje mesto. Zgrajena iz neobte-sanih hlodov in pokrita s shodlami, se pozimi kar izgubi v visokem snegu in je popolnoma odrezana od sveta. Vendar kdo bi zadržal šolarje? Ko sem jih obiskal, čeprav v vojaški suknji, nisem mogel skriti svoje poklicne radovednosti. V učilnici so se v pretesnih klopeh stiskali otroci. Bolj ko sem jih opazoval, težje sem razumel, kako morejo ta dobra bitja premagovati snežne zamete. Na dolgi poti do šole se jim nabere sneg v volnenih nogavicah, v gumijastih ali usnjenih opan-kah ... Kako morejo vsi mokri in premraženi mirno slediti učitelju, sem se spraševal. Otroci so oblečeni skromno, vsak delček obleke pa je izdelan doma. Vendar nisem dobil vtisa, da so to siromašni Ln lačni otroci. Zdravje in dobra volja sta odsevala z njihovih lic! Vsak ima s seboj lonček za toplo mleko ali kavo, pouk pa pričnejo šele ob devetih. Včasih se zgodi, da nimajo pouka, to je takrat, ko do šole zares ni mogoče priti. Sredi šolske ure je oče pripeljal sina v razred: »Nisem si ga upal pustiti samega. Visok sneg je, pa tudi zaradi zveri ...« Pri Učil nimajo, le nekaj slik visi po steni. Občina jim je podelila Tomosov moped, da se lažje srečujejo z dolino, pot pa je tako prevozna šest mesecev v letu. Gozdna cesta vodi po trasi nekdanje ozkotirne železnice. Učitelju delata v prostem času družbo edinole tranzistor in šolski snaži-lec.. Ta je obenem tudi kuhar za šolarje in učitelja. Da je pri svojem delu mojster, sem se prepričal, ko sem poskusil okusno bosen-sko pecivo. Tako sem se srečal z VI a-šičem ... Zameten v leske-tajočem se snegu, poln lepih planot, gozdov in smučišč se mi je zdel čudovit. Ko Pa sem spoznal, kako trdo je tu življenje, so me prevzele drugačne misli, in nisem se čudil, da učitelj težko vzdrži tam gori. Spomnil sem se šol v Sloveniji ... Marsikje je težko, toda nobena šola se ne bi mogla primerjati s to, ki sem jo videl na Vlašiču. Naši učitelji vse prepogosto jadikujejo tam, kjer ni treba in kjer je življenje mnogo bolj rožnato kot tu, v bosenskih gorah ... Miha Haler DEJAVNOST DPM Pretekli petek se je novi odbor DPM v Kostanjevici zbral na svojo prvo redno sejo in jo razširil še s člani pionirskega starešinskega sveta. Izvolili so za predsednico ponovno učiteljico Stano Gaj-šek, ki že več let vodi društvo. Na seji so sprejeli nov delovni načrt, ki kaže veliko skrb DPM za srečno mladost naše mladine, za njene zdravstvene, socialne in vzgojne probleme. Pogled na Vlašič — bosensko vasico Priprave za štafeto mladosti Občinski komite LMS se pripravlja skupno z referentom za šolstvo ObLO na praznovanje 70. rojstnega dne predsednika Tita. V letošnji štafeti bodo poleg športnikov in odraslih, sodelovali učenci iz vseh šol v občini. 9. aprila bo ob 18. uri slovesen sprejem lokalnih štafet iz Kostanjevice, Velikega Trna, Zdol, Dolenje vasi in Koprivnice. Po slavnostnem sprejemu bo ob 18.20 uri zvezna štafeta krenila proti Novemu mestu. Je za ljudi res vse dobro? Zapiski s plenuma občinskega sveta Svobod v trebanjski občini Povabljeni delegati so se zbrali v sejni dvorani ObLO. Nekaj delegatov je manjkalo. Pa je beseda vseeno stekla in kmalu je vsakdo dodal kakšno misel k skupnemu razgovoru. Vse delo plenuma se je največ sukalo okrog estetske vzgoje. Zdaj bodo nalogo za estetsko vzgajanje občanov prevzela prosvetna društva, zato je moral dati plenum nekaj pobud in napotkov. Včasih so bila po posameznih krajih olepševalna društva, ki so vsaj n^kolMo skrbela za estetsko podobo kraja. Danes pa skrbe za to predvsem turistični kraji, Ker vsakdo raje obišče lepši kraj. Toda Dolenjska je turistično slabo razvita. Zlasti v nekaterih od prometa odmaknjenih krajih prebivalci menda menijo, da je zanje vse dobro. Pa tudi časa nimajo, da bi okolje, v katerem živijo, lepo uredili, kajti zdaj je na. kmetih manj delovne sile. Včasih je na oknih vaških hiš cvetelo več nageljnov. Nageljni, rožmarin in še marsikaj drugega bi lahko krasilo naša domovanja. Boriti se bo treba proti kiču, slabim slikam. Najprej pa bodo morali prosvetni domovi z okolico postati prostor, kjer se bo res čutilo, da je to žarišče kulturnega življenja. Kajpada sodelavci društev ne bodo mogli priti v vsako vas. Povezali se bodo s šolo in trgovino. Prva bo estetsko vzgajala učence. Na osnovni šoli v Sentru-pertu so v ta namen že ustanovili estetski krožek. Tako bo morda kakšna misel o lepem zašla do naših vasi. In če bi se morda za lepo umitimi okni spet pojavili nageljni m če bo izginila s stene kakšna slaba sl&a, bo to že napredek. Pa trgovina lahko marsikaj napravi. Okusno urejene izložbe bi vzgajale, pa tudi v Razveseljiva pobuda »OBVESTIL« Šola na Vlašiču prijatelju je počakal, da je bilo pouka konec, potem sta s sinom odšla domov. Tudi drugi šolarji so se razbežali po ozki gazi... Pomenila sva se z učiteljem, fantom iz Travnika. Pokazal mi je dve učilnici pa še sobico in kuhinjo zanj. »Elektrika je pri nas pojem, saj sveti v vsem letu le teden dni. To je takrat, ko v bližnjem logarskem domu poženo agregat...« Šahovsko tekmovanje na Suhorji Krajevna organizacija SZDL Center v Novem mestu je pričela letos izdajati šapirograjirana »Obvestila«. Glasilo seznanja člane z delom družbenih organizacij in Socialistične zveze ter z odloki in ukrepi komune, ki se neposredno tičejo volivcev. Prva številka je izšla na 6 straneh v 500 izvodih, druga pa na 14 straneh v 600 izvodih. Glasilo finansira krajevna organizacija iz Otroci na poti v šolo (marca 19G2) Prejšnjo nedeljo je pionirski odred s Suhorja organiziral občinsko pionirsko šahovsko tekmovanje, ki so se ga udeležile štiri ekipe: dve s Suhorja in po ena iz MetHke in Podzemlja. Najprej je bilo ekipno tok- iZ MOKRONOGA Dom Partizana v Mokronogu je letošnjo zimo še preživel. Sicer so že večkrat razpravljali, na kakšen način pristopiti k popravilu, a ostalo je le pri besedah. Kdo bo poskrbel, da bo dom popravljen? Vsako odlašanje povzroča večje stroške. Letošnja zima nam je bila naklonjena, sicer bi slabo ostrešje podleglo teži snega. V tovarni »Iskra« — obrat Mokronog so ustanovili aktiv IMS, po katerem so že dalj časa čutili potrebo. V obratu so zaposleni večina mladi ljudje. Ko bo organizacija tu zaživela, bodo ustanovili »Klub mladih proizvajalcev« kot eno izmed oblik dela organizacij LMS. Program, ki so si ga začrtali, je obsežen. Želimo jim veliko uspeha! movanje med pionirskim, odredi. Rezultati: Suhor I : Metlika 3.5:0,5, Suhor I : Podzemelj 3:1, Suhor I : Suhor II 4:0, Metlika : Podzemelj 2,5:1,5, Metlika : Suhor II 4:0, Podzemelj : Suhor II 4:0. — Vrstni red je naslednji: 1. Suhor 10,5 točke., 2. Metlika 7 točk, 3. Podzemelj 6,5 točke, 4. Suhor II 0 točk. Potem je sledil turnir posameznikov. Ker je bilo veliko šahistov, bo bili razdeljeni v dve skupini. Po Ulje prvopla-sirani iz vsake skupine so igrali finalni turnir. — Vratni red: 1. Drago Predovič (Suhor) 4,5, 2. do 3. Tine Nemanič (Suhor) in Zdravko Pavlovič po 3, 4. Julij Stampohar (Podzemelj) 2,5, 5. Darko Barbič (Metlika) 2, 6. Stane Zlogar (Suhor) 0. Kakor kažejo rezultati ekipnega prvenstva ln turnirja posameznikov, so mladi šahisti s Suhorja precej napredovali in so trenutno najboljši šahisti v občini ter bodo lahko občino zastopali na okrajnem prvenstvu. — S pionirji je tekmovala tudi poinirka Anica Stefanič iz Podzemlja, ki je zelo dobra. D Izpiti za šahovske sodnike V nedeljo bodo v Novem mestu v mulem salonu hotela >-Kandija- izpiti za šahovske sodnike. Vsi, ki bodo uspešno opravili iz^it, bodo dobili naziv okrajnega šahovskega sodnika. članarine in ga brezplačno dostavlja vsem družinam na območju terena Center. Zadnji zbori volivcev na tem terenu so bili zelo dobro obiskani, volivci pa so v nadvse živahni razpravi zastavili kopico vprašanj prav po zaslugi »Obvestil«, ki so jih vnaprej informirala o programu zborov volivcev. Uspela pobuda krajevne organizacije Center je ponoven dokaz tega, da je dobra obveščenost pogoj za demokracijo in pestro družbeno življenje. Smrtna nesreča pri podiranju drevja 30. marca Je odšel tovariš Anton Kocjan iz Zabukovja pri Trebelnem s svojo ženo v gozd napravljat drva. Pri podiranju se je drevo naslonilo. Posekala sta še drugo, ki pa se je ravno tako naslonilo. Da bi posekano drevo le spravila na tla, sta ga hotela spodnesti. Pri spod-našanju je veja drlugega drevesa oplazila pokojnega Kocjana po glavi, da je zaradi poškodb na glavi takoj podlegel. Pokojnik jc zapustil zelo bolne starše, ženo in troje otrok, od katerih ima najstarejši pet let in pol. —le— Okrajno šahovsko prvenstvo V soboto se je v Novem mestu pričelo tretje okrajno šahovsko prvenstvo. Na prvem prvenstvu je zmagal Igor PEN-KO, na drugom Slavko SITAR, ki sedaj brani naslov. Do sedaj je bilo odigranih pet kol. Zaradi številnili prekinjenih partij stanje ni jasno. V vodstvu je LEVIČAR iz Vidma-Krškega, ki je izgubil le proti SITARJU. Presenečenje je bila zmaga CE-GLARJA s Senovega nad SITARJEM, kakor tudi BAR-TOLJEV poraz proti MATJA-SlCU. Stanje po petem kolu: LEVIČAR 4 točke, TISU 3,5, PEN-KO 3 (2), SITAR IN CEGLAR 3 (1), MATJASIC 2,5 (1), BAR-TOLJ 1,5 (2), KMETEC 1 (1) itd. trgovini bi moralo biti manj šare. Zato ne smejo prevladovati samo komercialna težnje. Treba bi bilo potrošniku svetovati, kaj mu pristoji in spada v njegovo stanovanje. Zlastim tistimy ki so v stiku z ljudmi, je treba -izoblikovati okus. Na plenumu je tekla beseda tudi o klubih. V naši občini še niso prav zaživeli. Morda še najbolj zato ne; ker ši ljudje predstavljajo klub kot prostor, kjer se bo pilo in kvartalo. Marsikje se pa seveda borijo tudi z materialnimi težavami. Le tovariš iz Velikega Gabra je povedali, da je pri njih klub že zaživel. Teden pred občinskim praznikom bo v Trebnjem kulturni teden. Delegati so na plenumu že živahno razpravljali o tem, katera društva bodo na njem sodelovala in s čim. Ker bo tak teden v naši občini prvičj vlada zanj še večje zanimanje. Ob koncu so se vse točka dnevnega reda strnile v eno samo misel: pomagati društvom, da bodo izvedla vse naloge, ki jiih čakajo v letošnji sezoni. Estetska vzgoja pa naj bo letos vodilna misel, ki naj bi jo prosvetna društva posredovala predstavnikom vseh ostalih društev in organizacij na vasi. Danica Zupan V tednu tiska so bila vsa večja izložbena okna treban> skih trgovin in drugih lokalov polna knjig, časopisov, revij, reklam in parol. Ljudje so z zanimanjem ogledovali okusno urejene izložbe, kar je zelo lepo poirdilo,' da jo teden tiska uspel. Zelo okusno so bile prirejene tudi razstave na Mirni, v Mokronoga in Šentrupcrtu Kam po končani osemletki? Zavod za zaposlovanje delavcev v Črnomlju se resno ukvarja s tem, kako najpravilneje usmerjati mladino, ko konča osemletko, v razne poklice. V naši občini bo letos končalo osemletko 75 učencev in 128 učenk. Zavod je izvedel anketo na vseh osemletkah. Največ, to je 44 učencev, je izrazilo željo za nadaljnje šolanje na gimnaziji. 35 na tehnični srednji šoli, 26 pa se jih želi izučiti za trgovce, za učiteljski in vzgojiteljski poklic se jih je odločilo le 7, za gostinstvo 1. za kovinsko stroko 15. za tekstilno in usnjarsko 13 in za administrativno šolo 12. Servisna kovinska delavnica v Trebnjem se naglo povečuje. Na sliki vidimo delavce, ki dokončujejo dela pred novim obratom te delavnice Uredili bodo pešpot pri Štefanu Ali lahko ustrežemo željam naše mladine? Težko je vskladiti želje mladine in možnosti, ki so na območju komune, Najlaže bo ugoditi tistim, ki želijo nadaljevati šolo v gimnaziji, seveda če so iz mosta in bližnje okolice. Znatno težje bo ugoditi tistim, ki se želijo izučiti v trgovski stroki, ker je zelo malo mest za vajence te stroke. Trgov, si želijo za vajence zlasti fante, dekleta pa odklanjajo. Za usluž-nostno obrt je le 7 kandidatov in prav tu so največje potrebe po vajencih. Posebno težko bo ugoditi željam ženske mladine, ker daleč presegajo število moške mladine. Ustanovitev redne ekonomske srednje šole in administrativne šole bi bila zelo ugodna rešitev, da bi zlasti ženska mladina prišla do primernega poklica. Kako zavod usmerja mladino v poklice! Zavod je imenoval poverjenike za poklicno usmerjanje mladine na vseh osemletkah. Ti poverjeniki so imeli že dve posvetovanji, v kratkem pa bodo imeli tretjega. Ob • koncu šolskega leta bodo organizirali še eno anketo o željah mladine za poklic. Šolski poverjeniki so razprav- ljali o izbiri poklica s starši in mladino. V mesecu poklicnega usmerjanja, v aprilu, ima zavod bogat program. Organiziral bo obiske mladine v gospodarskih organizacijah, podjetjih in tovarnah. Predvajali bodo već filmov za starše in mladino s področja poklicnega Na občnem zboru ZB v Se miču so sklenili, da bodo 22. Julija odkrili spominsko ploščo 178 padlim in žrtvam iz semiškega področja. Za to priložnost bo treba urediti pešpot pri Štefanu, ki jo uporabljajo prebivalci kot bližnjico od železniške postaje v Semič. Pot je pozimi in ob slabem vremenu težko prehodna in tudi nevarna. S NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE prostovoljnim delom je bodo popravili, na najbolj neprehodnih mestih naredili nekaj stopnic in ograjo. Za razsvetljavo bodo poskrbeli z dvema električnima svetilkama na drogovih. Gospodar Lojze Skala iz Mladice je že pristal, da bodo na njegovi zidanici vgradili števec in uredili odcep električnega voda. Organizacija ZB je prepričana, da bodo prebivalci darovali les za ograjo in za drogove ter tako kot lani s prostovoljnim delom sodelovali pri popravilu pešpoti. O pričetku akcije bodo pravočasno obveščeni. Franc Derganc Ljudje še vedno omajajo Občina Črnomelj je po velikosti (48.597 ha) druga v okraju, po številu prebivalstva pa šele šesta (16.811 — leta 1961) in je z gostoto 34,6 med najredkeje naseljenimi občinami v Sloveniji. Obsega 48 katastrskih občin s 186 naselji. Leta 1880 je na istem ozemlju živelo 20.825 ljudi. Zaradi močnega izseljevanja je do leta 1910 število V delavske svete samo najboljše člane kolektiva 28. marca je v Črnomlju Ealsedal razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta. Povabljeni so bili predsedniki sindikalnih podružnic, predsednik DS ln člani Izvršnega odbora obč. odbora SZOL. Namen posvetovanja je bil, da bi ee pogovorili o pripravah ta izvedbo volitev v delavske svete. Glede na to, da Je vprašanje velikega pomena, je toliko bolj važno tudi pravilno kadrovanje, saj je dober kader osnovni pogoj za uspešno vlogo delavskega sveta. Plemim je prav za razpravo tega vprašanja odmeril malo več časa, kot bi ga sicer, poudaril pa je, da so naloge, ki so pred delovnimi kolektivi, Izredno težke, t. •važne za nadaljnji razvoj gospodarskega ln komunalnega sistema. V razpravi je bilo poudarjeno, da morajo biti kandidatne liste sestavljene na podlagi razprave celotnega delovnega kolektiva. Tam Ima vsak pravico, da pove, koga bo predlagal za kandidata ln zakaj se je zanj odločil. Pri sestavljanju te Ihte bo treba paziti, da ne bo izostal glas mladih proizvajalcev. Dogodilo se je že, da nI bilo mladinca ne v upravnem odboru niti v delavskem svetu, čeprav so kolektiv sestavljali pretežno mladi ljudje. Tudi pomožni organi delavskih svetov naj imajo v prihodnje več besede in pristojnost, ki jim pripada. Ugotavlja se namreč, da komisije ne delajo, da niso samostojne in podobno.. Navzoči so menili, naj bi za nove člane delavskih svetov pripravili seminarje. Ti bi bili lahko v okviru ljudske univerze, udeležlii bi se ga morali res vsi novi člani. Primeren čas za seminarje bi lil maj. Na seji komisije za delavsko in družbeno upravljanje pri ObSS ln občinskem odboru SZDL bodo o tem podrobneje razpravljali Ljudska univerza že pripravlja osnutek programa za seminarje. LOJZE STARIHA V Beli krajini ponekod še vedno tkejo doma. Domača obrt naj bi sc po predvidevanjih pravkar sprejetega perspektivnega plana občine Črnomelj v prihodnjih letih močneje razvila prebivalstva padlo na 16.970. V tem obdobju se je izselilo več kot 7000 ljudi. Vzrok izseljevanja je razen vrtne uši, ki je uničila skoro vse vinograde, bila tudi slaba, izčrpana zemlja, ki je vedno manj rodila. Spretna reklama agencij raznih paroplovnih družb je izvabljala v Ameriko tudi take, ki'jim doma eksistenca ni bila ogrožena. Po prvi svetovni vojni je izseljevanje v ZDA skoro prenehalo. Usmerjeno je bilo v druge dežele, ker je bila pot v ZDA zaprta potekalo pa je v manjšem obsegu kot pred prvo svetovno vojno. Štetje leta 1931 ugotavlja skromen porast na 17.553 ljudi. Druga svetovna vojna je precej razredčila prebivalstvo. Od leta 1948, ko je bilo le 16.237 ljudi, je prebivalstvo sorazmerno hitro naraščalo in je leta 1953 doseglo število 17.105. To gre gotovo na račun povečanega prirodnega prirastka, kar je reden pojav po vsakem redčenju prebivalstva, nastalem zaradi vojne ali epidemij. Izseljevanje je v tem času skoro prenehalo. Od 1. 1953 do 1961 pa je število prebivalstva upadlo na 16.811. Delovna sila je ponovno odtekala. V osmih letih je odšlo skoro 2000 ljudi. To znaša povprečno 250 ljudi na leto, kar presega najin'tenzivnejše izseljevanje konec 19. stol. (približno 200 na leto). Ljudje so se izseljevali predvsem iz hribovitih vasi, kjer se je prebivalstvo v primerjavi s prvim štetjem 1. 1869 zmanjšalo skoro za polovico (na primer Sinji vrh. Pod gora, Maver-len). Povečalo pa se je število prebivalstva v Črnomlju in okolici (Loka pri Črnomlju, Dobliče). Naselij z več kot 200 prebivalci je bilo v občini leta 1961 le 12. Leta 1869 je imelo na istem ozemlju 24 naselij več kot 200 prebivalcev. Lota 1953 je na ozemlju črnomaljske občine bilo še 11.545 kmečkega prebivalstva — 67.5 odst. vsega prebivalstva, aprila 1961 pa le še 9270 — 55 odst. Kmečko prebivalstvo je v osmih letih upadlo za 12,4 odst. vendar še vedno presega polovico vsega prebivalstva. 10.5 odst. industrijskega prebivalstva kaže na razvoj industrializacije, ki je še bolj vidna, če prištejemo še 4.2'cdst. prebivalstva, ki se preživlja z rudarstvom. Vendar industrija doslej ni mogla zaposliti vse razpoložljive delovne sile. ki je zato v zadnjih osmih letih pospešeno odhajala. Še posebno kričeče številke o odtoku delovne sile kažejo podatki o starostnih kategorijah. Od 7. — 13. leta starosti je bilo leta 1961 17,7 odst. vsega prebivalstva, od 18. — 24. leta pa le 10.4 odstotka. V občini je sorazmerno visok odstotek novorojenih (1,9 odst., povpreček v Sloveniji znaša 1,7 odst.). Ce bo industriji uspelo delovno silo obdržati doma, potem bo prihodnji popis prebivalstva pokazal bolj razveseljivo sliko kot leta 1961. M. D.' usmerjanja. Razpisali bedo nagrado Za najboljše naloge in izdelke v zvezi s poklicnim usmerjanjem. Psiholog, strokovnjak za poklicno usmerjanje, bo predaval mladini in staršem, kako izbrati najprimernejši poklic. Jože Škof Poldetu lleniču v spomin Močan kot hrast si kljuboval vsem viharjem v stari Jugoslaviji, v narodnoosvobodilni vojni in povojni graditvi. Kot stotine poštenih kmetov v Beli krajini Te razpad stare Jugoslavije ni našel nepripravljenega, ker si bil napredno usmerjen. Zato si takoj našel stike z organizatorji NOB in se zavestno vključil v Osvobodilno fronto. Okupatorjev sodelavec pa Te je izdal in nato si leto dni trpel v zaporih v Črnomlju in Puli. Nisi klonil pred razrednim sovražnikom; ječa Te ni zlomila, morali so Te izpustiti. Tvoja hiša in srce sta bila vedno na stežaj odprta že prvim partizanom. V roški ofenzivi si znova padel v roke sovražnikom, ki so Te odpeljali v zloglasno rabsko taborišče. Tu si preživel vse tegobe in-ternirancev, močna volja pa Te tudi tu ni zapustila. Povezal si se z organizatorji odpora in ob zlomu fašistične Italije takoj prijel za orožje, se vključil v Rabsko brigado in sodeloval pri razorožitvi fašistične vojske na Rabu in Cresu. Telesno izčrpan si bil poslan domov, toda že oktobra 1943 smo Te videli v Gubčevi brigadi, pozneje pa tudi v drugih borbenih enotah NOV. Za svojo predanost, hrabrost in požrtvovalnost si bil večkrat odlikovan in sprejet v Komunistično partijo, kateri si ostal zvest do smrti. — Tudi po osvoboditvi nisi videl samega sebe in držal križem rok. Zavedal si se, da moramo krepko delati, če hočemo dati svobodni domovini novo podobo in ustvariti našim delovnim ljudem boljše življenje. Pomagal si povsod, kjer je bila Tvoja pomoč potrebna. Bil si tudi član OLO, član občinskega ljudskega odbora vse do svoje smrti, sekretar osnovne organizacije ZKS, član zadružnega sveta, graditelj gasilskega doma; pomagal si mladinskemu aktivu, udejstvoval si se v lovski organizaciji. Kjer je bilo delo — tam si bil tudi Ti! Se pred kratkim nismo slutili, da Te napada huda in zavratna bolezen. Verjetno tega nisi vedel niti sam. Zato nas je Tvoja nenadna smrt tolikanj bolj pretresla. Pokopali smo Te zadnjo nedeljo ob številni udeležbi Tvojih soborcev, tovarišev in prijateljev, ki Te bodo, dragi Polde, ohranili v trajnem spominu. Ostal boš med nami tak, kot si bil vedno: skromen, tih, pošten, delaven in zvest tovariš ter prijatelj. Počivaj mirno, dragi Polde, truden in izmučen popotnik, v svobodni domači zemlji! Sonce sije nad Tvojo Belo ^erajino, pomladne sape vejejo čez polja, livade in loze — ne bomo Te pozabili! JANEZ ŽUN1Č Za naš nadaljnji razvoj Letos bo posvetila občina Metlika veliko skrbi in dela svojemu nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. Obiskali smo tovariša Franka Molka, šefa odseka za gospodarstvo pri ObLO, in ga naprosili, da je odgovoril na nekaj vprašanj, ki bodo zanimala vse naše bralce. Medtem ko je bilo še pred 6 leti zaposlenih v takratnih podjetjih le okrog 200 ljudi, je danes glede tega v občini že precej drugače. Kaj je bilo do sedaj storjenega na področju gospodarstva v občini? — Mislim, da sta tovarna BETI in NOVOTEKS, obrat II, ki zaposlujeta okrog 550 ljudi, osnova nadaljnjemu razvoju in obenem pomemben prispevek pri reševanju komunalnih težav. Velik napredek so napravila tudi nekatera obrtna podjetja: Lesno predelovalno Podjetje na primer je preusmerilo svojo proizvodnjo na galanterijske izdelke, ki jih tudi izvaža; Zavod za zaposlovanje invalidov s METLIŠKI TEDNIK svojimi konfekcijskimi izdelki, Pečarija Gradac, ki se je tudi uveljavila na trgu in skuša v glavnem s svojimi sredstvi razširiti proizvodnjo itd. Tudi ostala Področja so stopila v drugo fazo. Zdravstvena služba je danes dobro organizirana, zgrajen je lep, sodobno opremljen zdravstveni dom. Zunanja podoba Metlike se je spremenila. Nova asfaltirana cesta je odpravila prejšnje luknje in blato. Važna pridobitev preteklega razdobja v komunalnih zadevah pa je popolna elektrifikacija vseh vaši v občini. Na področju stanovanjske izgradnje pomeni lep napredek 36novih družinskih stanovanj, vendar stanovanjski problem še ni rešen. Omenim, naj, da je bilo med vojno samo v mestu požganih in porušenih 34 sanovanjskih hiš, ki jih je bilo treba večinoma obnoviti. Najmanj smo napravili na področju trgovine in gostinstva. Zgrajeni ali adaptirani so bili trije lokali, ki pa ne zadoščajo potrebam. Za razvoj gostinstva je bil v preteklem letu preurejen Vinomer pri Metliki, a v zaključnih delih je zgradba na Veselici. Predvsem pa je pomemben začetek gradnje hotela v Metliki. Najvažnejše gospodarske naloge v letošnjem letu? — Naštel bom kar posamezna področja. V industriji je predvideno povečanje strojne opreme in uvoz strojev za BETI. To vprašanje se -vleče že dve leti. Ko bo to urejeno, nam bo dalo širše možnosti za proizvodnjo v naslednjih letih. Kmetijstvo je v takem stanju, da ga moramo začeti takoj urejati. Za to so programske osnove že izdelane, rešiti pa je treba še denarno stran. V načrtu imamo najprej obnovo 83 ha vinogradov, kar zahteva IGO milijonov din. Prva etapa naj bi se dovršila v treh letih. Nato razširitev zadružnega kmetijskega posestva na površini 140 ha, za kar je potrebno pripraviti in urediti lastninske odnose. S tem bi se povečala živinoreja. V ta namen se v Mestnem logu že gradi hlev za 100 glav živine. Za bodoči razvoj turizma, ki ga bo prinesla modernizacija ceste čez Gorjance, je v prihodnjem letu predvidena zgraditev hotela. Za to bo potrebno investirati 87 milijonov din, kar pa rešujemo z natečajem. Za razvoj kulturno-pro-svetne dejavnosti moramo zgraditi kulturni dom na Suhorju, gasilski dom v Drašičih in dograditi v Podgorju učilnico za osnovno šolo. Najbolj pereč problem je vodovod. Pričet je bil že pred vojno, leta 1953 do 1956 smo nekaj nadaljevali, vendar je še zelo malo urejenega. To delo bi zahtevalo okrog 100 milijonov investicij, vendar občina ne zmore. Pričakujemo republiško pomoč. Veliko skrb bomo letos posvetili stanovanjski izgradnji. ObLO je za to predvidel 18 milijonov din, gospodarske organizacije 14 milijonov, posojilo republiškega stanovanjskega sklada pa znaša 34 milijonov din. Tako bomo tudi tu nekaj napravili. Pri skupnem programu gospodarskega razvoja je predvidenih za vse panoge gospodarstva in za negospodarske dejavnosti okrog 493 milijonov dinarjev. Da bomo vse to lahko uresničili, je potrebna skrb ne samo gospodarskih organizacij, temveč vsega prebivaltva. Hotel bi še omeniti, da se ravno sedaj, ko se izdelujejo pravilniki o delitvi dohdka, opaža pri majhnih gospodarskih organizacijah in obrtnih podjetjih, da predvidevajo premalo sredstev za nadaljnji razvoj. To pa kaže na premajhno zainteresiranost pri reševanju skupnih problemov v gospodarstvu. Noben pravilnik do sedaj ne prevideva, da bi se vlagala sredstva za skupen razvoj, kar bi dvignilo raven našega kraja. Kaj predvidevate v razvoju gospodarstva do zaključka petletnega plana? — Večino tega sem že naštel. Mnogi problemi bodo morali v tem planu doseči končno fazo. Računamo pa, da bomo za te naloge in nove, ki bodo nastale v naslednjih letih, morali vložiti okrog milijardo in pol investicijskih sredstev za vse panoge gospodarstva in negospodarske dejavnosti. Vrednost proizvodnje, merjena na podlagi družbenega bruto produkta, bo leta 1965 dosegla okrog sedem milijard dinarjev. LL Metek del pri obnovi Qonmke ceste Bela krajina je povezana s ostalo Slovenijo z železnico in cestami. Gorjanska cesta, ki jo povezuje Belo krajino z Novim mestom in 8 avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb, je v zelo slabem stanju. Ravno tako so v slabem stanju ostale ceste v Beli krajini, tla sploh ne moremo govoriti o kakem sodobnem prometu. V vsej Beli krajini sta le dva kilometra asfaltirane ceste (Črnomelj — Kariižarlca), — medtem ko so ostale ceste Makadamske. Zaradi tega Belokranjcl ^Plo pozdravljajo modernizacijo gorjanske ceste prvega reda Metlika—Novo mesto, ki se je začela 1. aPrila. Za ureditev ceste v letošnjem letu je predvidenih skupno 180 milijonov dinarjev; republiških sredstev bo 160 milijonov, a ostalo bodo prispevale občine "m okraj. Letos bodo nadaljevali z urejanjem ceste od Metlike do železniške postaje ln železniškega mostu, ki se je začelo lani, * so dela ostala nedokončana. Prav tako bodo pri-*el' z modernizacijo ceste Jj* Metlike proti Suhorju. Hkrati se bodo pričela dela onstran Gorjancev od Koroške vasi do Zajca, kjer je cestišče v glavnem že urejeno. Tu bodo porabili okrog 38 milijonov, a ostalo na metliškem odseku. Zato lahko pričakujemo, da bo cesta razširjena in asfaltirana na Suhorju. Cesto bodo gradili po že pred leti izdelanem načrtu, ki ne predvideva preložitve ceste. Od večjih gradenj lahko omenimo le gradnjo mostu pri železniškem nadvozu in mostu v Trnovcu pri Sušici, kjer bo potrebno cesto preložiti in uravnati nevarni ovinek pri sedanjem mostu čez Sušico. Zgornji ustroj cestišča bo moral biti nekoliko bolj utrjen in iz boljše asfaltne mase, ker je predel kmečki in lahko računamo še precej na promet z vprežnimi vozili. Ureditvena dela je prevzelo novoustanovljeno cestno podjetje iz Novega mesta, ki bo na tem gradbišču stalno zaposlovalo okoli 80 delavcev. 2e zdaj tečejo pripravljalna dela. Pri gradnji ceste bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade, tako ena občinska, ki bo štela 50 briga- dirjev, in več okrajnih, ki jih bo organiziral okrajni komite LMS. Modernizacija predvidenega sektorja gorjanske ceste bi morala biti končana v letošnjem avgustu. Seveda je uspeh odvisen od vremenskih razmer. Bclokranjci in ostali so zainteresirani, da bi letos z razpoložljivimi sredstvi uredili čimveč kilometrov ceste. Začetka del pri rekonstrukciji ceste so veseli vsi, posebno Bclokranjci, ki pričakujejo, da bo v doglednom času celotna gorjanska cesta urejena in usposobljena za sodoben promet. Janez Đragoš ■ II. mednarodni sejem tobaka bo od 3. do 11. septembra v Skopju. Domače ln tuje tovarne bodo na njem prikazale sredstva za proizvodnjo, obdelavo, Industrijsko izdelavo tobaka ln tobačni promet. Razen tega bodo obiskovalci lahko videli naprave za modernizacijo ln mehanizacijo tehnološkega postopka v industrijski predelavi tobaka. ■ V rudniku Tušnju pri Tuzli bodo okrog prvega maja začeli kopati kameno sol. Pripravljalna dela so petakala 12 let, rudnik pa bo do konca urejen šele 1965. Tedaj bodo nakopali kakih 600 ton kamene soli, s čimer bo zanesljivo zagotovljena ena od potrebnih surovin za razvoj domače industrije plastičnih mas. GLEDALIŠKE VESTI Zelo radi pravimo, da je Metlika kulturno središče, vendar Metličani že štiri mesece niso imeli prilike, videti gledališkega dela. Kje je vzrok? Verjetno v razmerah, ki vladajo pri prosvetnem društvu. Razveseljivo je, da je pred kratkim začela vaditi skupina mlajših igralcev francosko komedijo Srečni dnevi. Želimo, da bi jih kmalu videli na odru. Vse drugače je v Gradcu. Tu so pionirji že proti koncu lanskega leta uprizorili mladinsko dramsko delo »Kekec«. Pred kratkim pa so se predstavili z dobro naštudirano komedijo Marijana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo« še odrasli. Igrali so v več krajih, a 1. aprila na Suhorju. Za Suhor je bil to kulturni dogodek. Dvorana je bila polna. Posebno dobro, prepričevalno je zaigral glavno vlogo zdravnika mladi igralec Bogomir Jakša. Vsekakor moramo pohvaliti še Julija Kočevarja, ki je igral očeta zdravnikove žene. Naj omenim še naslednje igralce, Malči Plut, Anico Malnarič in Ivanko Marentič. Komedijo je uspešno re-žiral Rudi Dim. — V Gradcu bodo v tej sezoni uprizorili še eno igro. Tokrat se pripravljajo mladinci. Pohvalen zgled! Tudi na Suhorju vadijo člani igralske družine prosvetnega društva komedijo Vozel. Kmalu jo bodo zaigrali na domačem odru. Tako skrbi »naša teta Micka« v metliški osnovni šoli že več let za lačne želodčke, saj dobiva v šolski kuhinji kosilo približno 100 in malico skoraj 400 učencev. Težko pričakujejo nove prostore, saj so sedanji veliko premajhni. — Kako napredujejo člani fotografskega krožka na metliški osnovni šoli, pa vam lepo pove njihova gornja fotografija! Le tako naprej, mladi fotoamaterji!! Zapisek ob tednu tiska Ni prav, da je šel teden tiska tako bežno mimo nas. Uvod je bil dober. Ustnega časopisa, ki je bil v petek, 23. marca v Metliki, se je udeležilo skoraj 400 ljudi. Dvorana je bila nabito polna. Prisotni so z velikim zanimanjem poslušali in sprejemali potek ustnega časopisa, saj je bila to prva tovrstna prireditev v Metliki. Uvodnemu zunanjepolitičnemu pregledu je sledil razgovor novinarja s predsednikom občine o družbenem načrtu za letošnje leto. Tudi razgovor s predstavniki krajevne organizacije Socialistične zveze v Metliki in direktorjem kmetijske zadruge je pritegnil poslušalce. Posebno so »vžgale« zadnje vesti. Ljudi so najbolj zanimale fotografije iz Metlike in samega ustnega časopisa. Za poživitev je poskrbel »Trio KMG« (Kraše-vec — Mihelčič — Gašper-šičj in tamburaški orkester osnovne šole v Metliki. Ob zaključku je bilo nagradno žrebanje. Praktične nagrade so prispe- »Veselica« bo prav kmalu odprta Preurejanje gostišča na. »Veselici« pri Metliki bo prav kmalu končano. S tem bomo na našem področju dobili prvi gostinski objekt, ki bo prav zato, ker je nekdanja zidanica preurejena v gostišče, pomenil turistično posebnost. »Veselica« obeta postati lepa in prijetna turistična izletniška točka za Metličane, saj stoji sredi venogradov, le 15 minut hoda od Metlike, brez dvoma pa bo tja zašel tudi marsikak tuji turist, ker bo po preurejeni cesti možen dostop z avtomobili. Lep razgled na Gorjance in širom po dolini Kolpe ter prijetno domače okolje sta veliki prednosti »Veselice«. Kot vse kaže, bo za prvomajske praznike že sprejela prve goste. vale gospodarske organizacije. V prejšnjem tednu je bilo predavanje o vlogi in pomenu tiska, s posebnim ozirom na tisk NOB. Predvajan in komentiran je bil diafilm o partizanskih tiskarnah in dva ozkotračna filma: Kako nastane knjiga in Kako nastane časopis. Zelo kvalitetno predavanje. V Metliki je bil slab obisk (zlasti starejših je bilo malo!), na Suhorju in v Gradacu pa je bil boljši. že pred 14 dnevi, ko se je pri nas začel teden tiska, je bila odprta razstava del belokranjskih knji- ževnikov in književnikov, ki so pisali o Beli krajini. Razstavo je organiziral Belokranjski muzej. In obisk? Zelo slab, saj se je tako zanimive in lepo urejene razstave udeležilo le malo ljudi. Človek se vprašuje, komu je bila razstava namenjena, če ne Metlica-nom. Ali je vzrok mogoče slaba propaganda? Za ta teden je na programu klubski večer. Prof. Jože Dular bo predaval o kulturnem deležu Bele krajine. Zakaj je šel teden tiska tako bežno mimo nas? Janez Dragoš Milan škrabar iz Gradca: občinski prvak v namiznem tenisu Občinska zveza za telesno kulturo Je preteklo nedeljo Izvedla občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje ln člane, ekipno in posamezno. Ekipni občinski prvak med pionirji Je namiznotentška sekcija Športnega društva osnovne šole Metlika v postavi: Matko-vič, Ruiič in Gašperič. Drugo mesto so zasedli pionirji osnovne šole Podzemelj v postavi: Stipanič, Beličič ln Stampohar. Med posamezniki je osvojil naziv občinskega pionirskega prvaka Matkovič, sledita Gašperič ln Ružič. Vsi so člani šport-' nega druftva osnovne šole v Metliki Pri članih sta nastopali samo dve ekipi, in to: namiznoteni-ška sekcija TVD Partizan Gradac in Metlika. V tem srečanju so Metličani premagali nasprotnike iz Gradca s 4:1. Vsa srečanja so bila zelo zanimiva, posebno, ko so igrali posamezno. Po lepih borbah je zasluženo postal c-bčinskl prvak Ska-bar, član TVD Partizan Gradac, drugo mesto je osvojil Hrnjakj tretje pa Toni Gašperič (oba člana TVD Partizan — Metlika). Ll Avtobusno postajališče' v Dolu pri Suhorju Prebivalce Dola, Ravnac in žužemberških vasi Drage, Po-poviči in ostalih, razsejanih po Gorjancih tja do Radato-vičev, moti samovoljna prestavitev postajališča v Dolu, ki je bilo bilzu kapelice na križišču tudi z avtomobili vozne ceste, držeče v vse navedene vasi. Nenapovedano so sneli obvezni znak postajališča in ga pribili nekaj sto me trov niže na oreh z izgovorom ,da je tu cesta ravna. To ne bo držalo, ko se vendar cesta od Vahte do Metlike v vsej dolžini 14 km venomer spušča in nikjer ni tako strma, da bi se avtobusi ne mogli ustavljati. Vzrok mora biti drugje in dvomimo celo, da uprave avtobusnih podjetij vedo za tiho premestitev postajališč. Resnica je, da s tega novega postajališča ni poti nikamor. Potniki si pomagajo po gosjih stezicah skozi grmičevje med kraškimi skalami čez dvorišča, koder jih sprejemajo in spremljajo sršeči pogledi in nezaželene besede na njihov račun, pa spet na cesto v navedene vasi Smatramo, da je treba vrniti postajališče na staro mesto h križišču. Podjetja se naj zavedajo, da Je avtobusna zveza zaradi potnikov ln ne narobe! NOVOMEŠKA KOMUNA Skrb za probleme šol je naša skupna naloga #i? dolžnost! V novomeški občini je 35 osnovnih šol, ena posebna osnovna šola, tri srednje (gimnazija, ekonomska in učiteljišče), dve nižji strokovni šoli, vajenska šola ter trije vrtci in dva dijaška doma, M so v celoti ali deloma financirani iz sklada za šolstvo ObLO. Zaradi neprimernih prostorov in premajhnega števila učencev SO začasno zaprte štiri osnovne šole. Učenci le-teh se vozijo v šolo, kjer so redne avtobusne zveze in plačuje občinski ljudski Odbor del prevoznih stroškov. Lani so po uveljavljcnju Zakona o finansiranju šolstva prejele šole sredstva za svojo osnovno dejavnost od občinskega sklada za finansiranje šol. Šolanje učenca na osnovni šoli je stalo okrog 35.000 dinarjev. V vseh osmih letih izda skupnost za vsakega učenca 280.000 dinarjev ali več kot četrt milijona, medtem ko so letni stroški na učenca v ostalih šolah različni in so znašali v letu 1961 od 60.000 do 124.500 dinarjev. Ta znesek je le minimalen, preračunan po sredstvih, ki so jih šole prejele v letu 1961. Vedeti pa moramo, da so lani šole porabile razen za prejemke učiteljstva denar samo za najnujnejše potrebe: drva, elektriko, poštnino itd., da so za učila in učne pripomočke izdale zelo malo. To pa seveda vpliva na kvaliteto pouka, ki največkrat trpi prav zato, ker sodobnih učnih pripomočkov ni. Ce hočemo v tem pogledu stanje izboljšati, je nujno, da si šole ustvarijo vsaj skromno zbirko učil. Minimalna zbirka učil in učnih pri- pomočkov za osnovno šolo pa stane 5,000.000 din. Ce bi hoteli opremiti z učili vsaj vse popolne in razvijajoče se osnovne šole, ki jih je trinajst, bi morali imeti 65,000.000 dinarjev. Za primerjavo naj povemo, da so lani dobile šole v novomeški občini za materialne izdatke skupaj nekaj manj kot 36,000.000 dinarjev. KAKO SE FORMIRAJO SREDSTVA ZA ŠOLSTVO? Zmotno je mnenje, da prispevajo za vzdrževanje šol potrebna sredstva neposredno gospodarske organizacije. Prispevek, ki je predpisan z zveznim predpisom, se odvaja od tistih sredstev, ki so jih podjetja odvajala že pred zakonom o finansiranju šolstva za potrebe skupnosti. Ta delež znaša 6 odstotkov od »proračunskega prispevka« gospodarskih organizacij pred delitvijo, medtem ko gredo 1 odstotki v republiški sklad za šolstvo. Ta sredstva so namenjena samo za investicije v šolstvu. Letos bodo predvidoma znašala kakih 60 milijonov din. Uporabiti jih smemo samo za gradnjo in popravila šol. Letos potrebujemo v občini 400 milijonov din za redno delo šol Za redno delo šol pa dobiva sklad sredstva neposredno iz občinskega proračuna. Občinski ljudski odbor mora s svojim družbenim planom določiti odstotek svojih sredstev, ki se stekajo v sklad. Tako je lani namenil šolam 37,5 odstotkov vseh svojih dohodkov. Letos bi bilo potrebno za kolikor toliko di izjeme, predvsem v nekaterih gospodarskih organizacijah (Novoteks — IMV), kjer predlog ObLO ni bil sprejet. Res je, da je pri tem neposredno prizadet potrošnik, res pa je tudi, da šole vzgajajo kadre ne samo za občinsko upravo, temveč predvsem za gospodarstvo in ostale družbene službe, žal so se pri teh odločitvah včasih videli le lokalni in osebni interesi, ne pa interesi komune kot celote. Ali bomo nekatere šole zaprli? Vsem večjim šolam primanjkuje prostora, tako da grozi pouk v izmenL Pojavlja se resno vprašanje prostornih kapacitet srednjih šol, saj bo samb v novomeški občini končalo letos osemletko pribl. 500 otrok, od katerih se najmanj 50 odst. želi nadalje izobraževati. Srednje šole pa lahko sprejmejo le kakih 150 otrok. Kam z ostalimi? To so vprašanja, ki bi jih morali imeti pred očmi vedno, kadar razpravljamo o sredstvih šol, da niti ne omenjamo ostalih, kot so n. pr. pogoji dela in življenje prosvetnih delavcev, njih stimulacija, šolska oprema, učila, prostori itd. Ce se tega problema ne lotimo že sedaj z vso resnostjo, se postavlja vprašanje odgovornosti za situacijo, ki bi lahko nastala, ko bi morali zaradi odhoda prosvetnih delavcev in nemogočih pogojev dela zapirati šole. Mislimo, da je o vsem tem potrebno razmišljati in že sedaj skupno zagotoviti vsaj minimalna sredstva za smotrno delo in razvoj šol. Klubski prostor SZDL v Šentjerneju Končno bo organizacija SZDL v Šentjerneju s kulturno ■ umetniškim društvom »Brata Pirkovič« dobila klubske prostore. Krajevni urad v Šentjerneju je za te prostore namenil eno sobo čevljarske delavnice, ki bo v kratkem prenehala z delom. Organizacija SZDL in KUD že delata načrte, kako bi sobo uredili. Težave so v tem, ker ni denarja, zato bodo člani s prostovoljnim delom sami mnogo naredili. Če nam bo uspelo nabaviti nekaj šahov, naročiti revija in knjige, bo marsikateri Šentjernejčan raje zavil v klubsko sobo kot v gostilno. Upamo, da se tudi kulturnemu življenju v Šentjerneju obetajo lepši časi. K. T. redno delovanje okrog 400 milijonov. Problem je v občini Novo mesto še bolj pereč, ker ni dosledno rešeno medobčinsko finansiranje srednjih in strokovnih šol. Okrajni ljudski odbor je v tem pogledu sprejel ustrezna priporočila, na podlagi katerih bi predvsem gospodarske organizacije prispevale družbenim skladom za šolstvo del sredstev, ki so namenjena za vzgojo strokovnih kadrov. Ti skladi pa bi morali dati ta namenska sredstva tistim občinam, kjer so srednje in strokovne šole. V občini Novo mesto je bilo že 1961 izdano priporočilo gospodarskim organizacijam v omenjenem smislu, odziv pa je bil malenkosten (približno 3,000.000 din skupno). Predvidoma bi znašala letošnja vsota iz proračuna za potrebe šol okrog 365 milijonov din. V tej vrsti pa je zajeto tudi 10-odstotno povečanje dopolnilnega proračunskega prispevka, o katerem so razpravljali zadnji zbori volivcev. Dopolnilni proračunski prispevek znaša torej skupno 15 odstotkov od rednega proračunskega prispevka, kar znese od čistih plač približno 2—3 odstotka in ne 15 odstotkov, kot se je ponekje napačno tolmačilo. Večina občanov je z razumevanjem podprla predlog ObLO o uvedbi dopolnilnega praračun-skega prispevka. So pa tu- šentjernejsko čevljarstvo v likvidaciji Čevljarska delavnica v Šentjerneju že dalj časa životari. Po ugotovitvah finančne inšpekcije NB in inšpekcije za delo pri ObLO nima pogojev za nadaljnji obstoj, pa tudi ne perspektiv. S posebnim odlokom ObLO gre zato delavnica v likvidacijo. Težka, pa tudi odgovorna naloga ljudskega odbornika Na zadnji seji ObLO so se odborniki obeh zborov v eni izmed uvodnih točk dnevnega reda seznanili z zaključki zborov volivcev. Marčni zbori volivcev so med drugim razpravljali tudi o uvedbi nove stopnje občinskega prometnega davka, spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev ter o drugih odlokih. Medtem ko so šle druge reči srečno »mimo«, se je v razpravah o omenjenih odlokih na marsikaterem zboru volivcev zataknilo. Tako so ponekod volivci sprejeli oziroma odobrili le en oaiok, drugje dva, precej zborov pa je »novosti« odklonilo. Seja ObLO je analizirala vse zaključke zborov in poskušala ugotoviti, kje smo tokrat naredili napako, Ko je šlo za potrditev spremenjenega odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku, je većina odbornikov z dvigom rok potrdila, da se strinja, le dva sta glasovala proti. Zakaj proti? Pojasnila sta: »Pri nas se je pravkar končal zbor proizvajalcev, ki te stvari ni odobril, zato tudi midva ne moreva reči »da« ... « Primer pove, kako težko je delo ljudskega odbornika. Ljudski odbornik velikokrat sam ne ve, za kaj pravzaprav gre, vendar je dolžan zaaeve tolmačiti. Kako jih tolmači, je seveda odvisno od tega, kako zadeve pozna. Točna j s bila ugotovitev, da bi moral biti ljudski odbornik bolj hraber pri tolmačenju, čeprav od njega ne moremo zahtevati, da. bi bil do natan-kosti seznanjen z vsem novim. Kot proizvajalec ima često malo časa, da bi bil na tekočem. Najbolj se je to pokazalo na zadnjih zborih volivcev. Mnogi odborniki so sicer vedeli, da se uvajajo novi odloki, manj oziroma nič pa o tem, s kakšnim namenom. Drugje 4e ie sPet dokazala nesposobnost odbornikov oziroma',' njniova malomarnost, saj je bilo nemalo primerov, da zbori volivcev o podobnih spremembah in novostih sploh niso razpravljali, če zdaj izvzamemo vse težave, nesezna-njenost, in druge probleme, kakor tudi neresnost, ki so jo pokazali mnogi ljudski odborniki, lahko ugotovimo le nekaj: res je, da ljudski odbornik velikokrat ne zmore vseh izredno zahtevnih nalog, zato naj bi v primeru, ko je treba volivcem pojasnjevati težje probleme, prišli na zbor' volivcev pristojni organi ObLO. Če bi prej vsako stvar obravnavale tudi krajevne politične organizacije, bi bil vsi skupaj marsikdaj obvarovani nepotrebnih razprav o premajhni zainteresiranosti odbornikov oziroma o njihovih težavah. V dvoje ali celo bi šlo nedvomno lažje. Ne glede na spodrsljaje na zborih volivcev v nekaterih krajih, so odborniki na seji obeh zborov ObLO večino odlokov soglasno sprejeli. Mladina iz »Krke« rada igra Večkrat slišimo, da se današnja mladina ne zna izživljati na lep in zdrav način, da vse bolj posnema filmsr.e zvezdnike in jih obožuje; ve samo za ples in se ne zanima za nič drugega. Da to ni tako, je dokazala mladina iz tovarne »Krka«, katere dramska skupina je pod vodstvom tov. Ciglerja naštudirala komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«. to komedijo, ki je prikaz sodobnega življenja, gostuje mladina po okoliških vaseh in je doslej obiskala že Br-šlin. Stražo, Mirno peč >n Trebnje. Povsod so jih povabili, naj še pridejo, mi Pa jim želimo, da bi še naprej razveseljevali ljudi v naši okolici. V. Z. Novomeška kronika Drobne iz Skocjana ■ V okviru tedna tiska Je bila v petek popoldne odprta v veži Studijske knjižnice zanimiva razstava: razstavljeni bo socialistični časoplssi do leta asu (v fotokopijah) in posebej cflovensko časopisje v letu 1962. Šolam priporočamo, da napotijo učence r.a olbisk teh razstav. V veži Dolenjskega muzeja Je manjša razstava partizanskega tiska^ uredništvo Dolenjskega lista pa je v izložbi lekarne razstavilo kojnplet svojih dosedanjih letnikov, prikaz nastanka časnika s fotografijami, tiskarski »ćoliv«; prvo in zađn.'i stran 13. številke svojega .dr.ika v matrici in na valju. i,i ipraivljenem. za rotacij- ■ Bki stroj. Mladina si zelo rada ogleduje tudi fotografije, kako nastaja časnik. ■ O prenasičenosti prireditev v našem mestu še ne mo- Drevi vabi Planinsko društvo Nocoj ob 19.30 bo v dvorani zavoda za Izobraževanje odraslih (II. nadstropje vajenske šole) redni letni občni zbor novomeškega Planinskega društva. Po poročilih iti razpravi bodo poielUi planincem priznanja ob 12-lctnlci PD Novo n.. sto, nato pa si bodo udeleženci zbora ogledali 100 izbranih barvnih diapozitivov, posnetih v dolini Krke od Žužemberka do Kostanjevice, ln čudovite posnetke z Gorjancev. PD Novo mesto vabi na zbor vse člane in prijatelje planin! remo govoriti, zato je treba samo obžalovati, da je prišlo na predavanje tovariša Bogdana Pogačnika v ponedeljek zvečer v Dom JLA koimaj nekaj nad 40 ljudi. Za kvalitetna izvajar.ja znanega časnikarja »DELA« o »Tisku — sedmi velesili« so bili zato prikrajSami vsi, ki se jim ta večer ni dalo izza toplih za-pečkov .. . B Mleko se je podražilo s 1. aprilom. Gospodinje so mi-slftle, da je to prvoaprilska Sala, pa ni bila. Mleko v tržnici stane po novem 54 din, liter mleka, ki ga podjetje dostavi na dom, pa 57 din. ■ Na živilskem trgu v ponedeljek ni bilo dobiti jajc. Naprodaj je bil motovileč po 1200 din kg, regrat po 800 din kg, česen v glavicah po 10 din. Za koreninico hrena so zahtevali 20 din, za kilogram kislega zelja ali repe 100 din, za kilogram orehov 180 din, za kilogram suhih hrušk leo din, za šopek teloha 10 din, za kilogram krompirja 50 din, za liter slivovke 500 din, za kilogram radiča 1200 din. Dovolj je bilo pletenin, domačega platna lr; preprog, rož in semen, kakor tudi drv po 3000 din meter. ■ Gostišče »PRI ROTOV2U« je v zadnjem tednu prevzelo gostinsko podjetje Hotel KAN-DIJA ta spet normalno obratuje. ■ GilKiiije prebivalstva: rodile so: Rezka Mavrta iz Ulice Majde Sile 9 - dečka, Marija Bučar iz Smihelske 30 — de-kUco, Marija Plevnik z Glavnega trga 27 — deklico, Pepca Kralj z Brega 13 - deklico, Marija Zvegllč iz Volčičeve 9 — deklico in Malčl Recelj iz Hlad-nikove 2 - dečka. — Umrli so: Ivan Jarc, upokojenec s Trdinove 25, 84 let; Jože Skerlj, upokojenec iz Cankarjeve ulice, 81 let, ln Josip VVindischer, upokojenec lz Trdinove 1, star 70 let. H Člani mladinske organizacije v Skocjanu so pred nedavnim nastopili z igro »Včeraj popoldne«. Igrali so tudi v Smarjeti in Beli cerkvi. Da bi privabili čimveč mladine, so sklenili, da bodo odslej sestanke poživili z različnimi referati, tako poljudnoznanstvenimi, političnimi, gospodarskimi pa še katerimi, ki bi mladino zanimali. Za 1. maj bodo pripravili program za Veseli večer. H V vasi uspešno dela poravnalni svet; tako je marsikatera zadeva, ki bi Ijo sicer reševal advokat, urejena že doma. Na zadnjem sestanku so sklenili, da bodo odslej stranke plačevale po 500 din za stroške sveta. B V škocjanskem okolišu so najbolj marljivi v Zagradu in v Hrastuljah, kjer so domačini uredili vsa svoja pota in prispevali za to tudi precej denarja. V kratkem bo napeljan tudi vodovod v Zloganje; če bo dovolj denarja, pa še v Goriško vas in Hrastulje. H Tovarna šivalnih strojev iz Mirne je v Skocjanu organizirala krojno-šiviljski tečaj, ki so ga dekleta in žene rade obiskovale. Ta- SIMULTANKA V BIBCNI VASI Z mladimi igralci v Birčni vasi je odigral simultanko na 15 deskah Lojze Bartolj in dosegel 14 zmag, enkrat pa je bil poražen. Pobuda mladih šahistov Birčne vasi za simultanko je pohvalna. kih tečajev si še žalijo. HI Na šoli so pred nedavnim organizirali za pionirje prometni krožek, ki ga vodi učiteljica Vera Blažičeva, pa tudi učenci iz višjih razredov seznanjajo mlajše s prometnimi predpisi in s tem, kako se obvarujejo nevarnosti na cestah. Razen tega imajo na šoli šahovski, namiznoteniški in modelarski krožek. Problem škocjanske šole je predvsem v pomanjkanju učilnic, šolske delavnice in stanovanj za učni kader. Zlasti stanovanje bi bilo treba urediti že v bližnji bodočnosti. Stane Sever v Novem mestu V sredo, 28. marca, je kolektiv Tovarne zdravil »Krka« povabil v naše mesto prvaka ljubljanske Drame Staneta Severja. 'Veliki umetnik je v Domu ljudske prosvete pripovedoval o svojih najljubših vlogah ter posamezne odlomke iz teh vlog posredoval občinstvu, ki se je navduševalo ob njegovi čudoviti - interpretaciji. Umetnik je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev, ki jih je zanimalo, kaj misli o sodobni dramatiki, o filmu, gledališki kritiki, o igranju in o posameznih dramskih delih. Prisrčno smo se nasmejali ob modrovanju hlapca Si-mna iz Držičevega »Botra Andraža« in ob šegavem Jurčičevem Krjavlju ter se spet zresnili ob revolucionarju Jermanu iz Cankarjevih »Hlapcev«, ob Hamletu in Ci/ranoju. Srečanje s Stanetom Sever jem je bilo doživetje, kakršnega že dolgo nismo bili deležni v naši dvorani. Želimo, da bi se še kdaj ponovilo! -db Kaj delajo v Sfopičah? Leto telesne kulture mladih je naletelo na odziv tudi v sto-piški osnovni šoli. V februarju je bU izdelan podroben načrt, zdaj pa je dejavnost že v polnem teku. Ko je bil sneg, so Izvedli sankaško in smučarsko prvenstvo šole, pired dobrimi štirinajstimi dnevi je bil končan mnogoboj v orodni telovadbi. Vsi pionirji so se potrudili; najboljši je bil osmi razred. Dobro telovadijo zlasti učenci višjih razredov, vendar tudi učenci nižjih razredov ne stoje ob strani. Zelo je razširjen šah ta je že napovedan dvoboj z vaškimi mladinci. Gojijo tudi namizni tenis. Zdaj bo šola dobila zdravstveno kartoteko. Učenci prvega, četrtega in osmega razreda so bili že zdravniško pregledani. Podimladikarji skrbijo za čistočo v razredih in so jih nekaj časa tudi sami čistili. Med odmori pa delijo malico svojim tovarišem. Učenci so v šoli uredili stenski časopis in redno prinašajo zanj dopise. Predvsem pa hočejo, da bi bila šola kakor tudi njena okolica čim lepša. * A. C. Kako se pripravljamo na volitve organov delavskega samoupravljanja Dosedanjim delavskim svetom in upravnim odborom pravkar poteka mandat, zato stojimo pred pomembno nalogo — volitvami novih organov delavskega samoupravljanja. V TREBANJSKE NOVICE kolektivih, kjer so se delavski sveti uveljavili, se te naloge lotevajo kar se da resno, medtem ko povsod tam, kjer so imeli samoupravljanje zgolj na Papirju, smatrajo volitve novih organov samoupravljanja zgolj kot formalno dolžnost. Letošnje priprave na volitve naj povsod izzvene v močno politično akcijo sindikata in družbenih organizacij v kolektivih, glavni poudarek in vsebina te akcije pa naj bosta na nalogah, začrtanih z resolucijo ljudske skupščine LRS, ki govori o političnem in gospodarskem razvoju v letošnjem letu. Predvolilne konference naj bodo obračun plodnega dveletnega dela organov samoupravljanja. Delavski sveti naj se na njih z vsem kolektivom pogovore o samoupravljanju, o družbenih odnosih v kolektivu, zlasti o odnosih tehnično-upravnega aparata do kolektiva in obratno. Razpravljajo naj o izobraževanju v podjetju, o težavah in uspehih v gospodarjenju, zelo podrobno pa naj se pogovore o tem, kako so uresničili novi sistem delitve dohodna, kakšne so posledice novih pravilnikov, ki so jih sprejeli, ter o tem, ali so res že dovolj storili za povečanje proizvodnje in storilnosti dela. Pozabiti ne smemo na odnos delovnih kolektivov do standarda v komuni. O tem moramo kritično razpravljati. Predvolilna posvetovanja so lepa priložnost, ko lahko prikažemo, kolikšna so sredstva v komuni in kako s temi sred- stvi v komuni gospodarimo. Posebej se moramo dotakniti problemov šolstva, otroškega varstva, družbene prehrane, zdravstvene službe, komunalnih uslug, skratka vsega, kar je vsem kolektivom skupno. Podobne težave in probleme bomo vedno najlaže odpravili s skupnimi napori, s sodelovanjem vseh kolektivov in z združevanjem sredstev, prav zato pa je zapiranje vase pri kolektivih toliko bolj škodljivo. Poudariti moramo, da za probleme, ki smo jih našteli malo prej, niso odgovorni le ljudski odbor in občinski • vodite- lji. To so naloge celotne družbe, nas vseh, in seveda tudi kolektivov, saj komune ne predstavlja le ljudski odbor, kot nekateri vse preradi sodijo. Še so primeri, da posamezni kolektivi niso dovolj natančno in sproti seznanjeni z gospodarjenjem v podjetju. Vodstva se zelo rada izgovarjajo na razne nujne kombinacije, ki so potrebne zaradi novega sistema, in trde, da zato ne morejo kolektiva o vsem sproti obveščati. Že nemalokrat smo poudarjali, da je obveščenost prvi pogoj demokracije in zdravih družbenih odnosov v kolektivu. Neredko se tudi primeri, da povsem narobe ukrepamo, če kdo izreče kritiko o čem ali če pove svoje mišljenje. Z delavskim samoupravljanjem smo imeli namen pritegniti k upravljanju kolektivov čim širši krog proizvajalcev, zato je takšno ravnanje v nasprotju z njim. Tudi ne smemo pozabiti, da naša demokratična ureditev vsakomur zagotavlja pravico povedati svoje mišljenje, predlagati in svetovati tako, kot misli. Na koncu se dotaknimo še nepotrebnih zaostritev odnosov med vodstvi podjetij in kolektivi, ki so dokaj pogosto posledica nezadostnega političnega posluha vodstvenih kadrov, posebno izobražencev. Rok za priprave na volitve organov delavskega samoupravljanja je kratek, zato bo treba pohiteti, navzlic temu pa ne smemo pozabiti tega, na kar smo opozorili v tem sestavku. le- TRIBUNA OBČANOV V SLOVENSKI VASI Krajevna organizacija Socialistične zveze v Slovenski vasi je 30. marca organizirala prvo TRIBUNO OBČANOV, kar je hkrati prvi primer, da je organizacija SZDL v naši občini segla po taki obliki svojega dela. Za kaj gre? V Slovenski vasi že dlje časa čutijo potrebo po družbenih prostorih in so o tem na raznih sestankih že večkrat razpravljali. Izvolili so tudi 11-članski odbor za gradnjo družbenega doma, ki je začel zbirati prispevke domačinov. Odbor je poročal, da so ljudje doslej radi prispevali različen material, denar in obljubili pomagati s prostovoljnim delom. Na dnevnem redu je torej bilo vprašanje: zgradili bi si radi družbeno središče za shajanje vaščanov, tu pa naj bi bil tudi trgovski lokal in prostor za zdravstveno službo. Občinski proračun za 1962 pa ne predvideva sredstev za gradnjo takega doma. Prebivalci Slovenske vasi in njene bližnje okolice so skoraj že obupali: mar bosta ves trud in pripravljenost za delo, združena s požrtvovalnostjo vaščanov, zaman? Zato so sklicali tribuno občanov; na ta sestanek so prišli tudi predsednik ObLO, direktor Trgovskega podjetja iz Trebnjega in direktor trgovskega podjetja »Tržan« iz Mokronoga. Razprava je bila pestra in sprejet je bil sklep, da bodo s pripravami za gradnjo družbenega doma nadaljevali. V domu bo kulturna dvorana, trgovski lokal in bife. Gradili ga bodo v dveh etapah, ker jim manjka finančnih sredstev. Letos bodo pripravili vse potrebno in zbrali material, vse drugo pa bo narejeno prihodnje leto. Investitor bo trgovsko podjetje »Tržan« iz Mokronoga, s tem da mu bo ObLO dodelil posojilo, domačini pa bodo prispevali prostovoljne prispevke. ObLO bo razen tega prispeval za gradnjo kulturne dvorane svojo dotacijo, katere letos žal ne more dati, ker so vsa razpoložljiva sredstva že razdeljena. Tribuna. občanov, kjer so ljudje povedali svoje mnenje in dali vrsto dobrih predlogov, je v Slovenski vasi uspela. Vaščani so zadovoljni s pomnikom in sprejetimi sklepi. Kaže, da bi bilo dobro tako obliko dela uporabiti tudi drugje, kjer gre za važne odločitve. TONE GOLE Tudi invalidu njegovo mesto S sobotnega ustnega časopisa na Mirni: pet minut pred začetkom prireditve Občinske konference ZVVI 25. marca v Trebnjem so se v velikem številu udeležili delegati, izvoljeni v osnovnih organi- Ocenijo naj nas v Krškem Ansambel zabavne glasbe v Mokronogu je nastal iz želje preprostih fantov po spoznavanju glasbenega sveta. Pod vodstvom Slavka Znidaršiča so se fantje zbrali in počasi začeli prihajati od zbiranja gramofonskih plošč v nov svet not in resnega glasbenega dela. Razen vodje so bili vsi začetniki. S pomočjo Prosvetnega društva je bilo nabavljeno nekaj instrumentov, iz katerih se je o začetku čulo piskanje in cviljenje po vsej dolini. zacijah, in tov. Kenda, zastopnik okrajnega odbora ZVVI. Iz poročila je bilo razvidno, da je tudi delo ZVVI dokaj plodno. Lani so člani sodelovali pri vseh proslavah, delajo pa tudi v družbenih in političnih organizacijah ter drugih organih. 68 članov ali 14 odstotkov vsega članstva ZVVI v občini aktivno dela v družbenem življenju, vendar so na konferenci ugotovili, da še vedno premalo. Občutno se to pozna zlasti takrat, kadar gre za priznavalnine in invalidski dodatek, ki ga ni vedno lahko dobiti. Poročilo je še poudarilo, da je zveza naredila, kar je bilo v njeni -moči, saj je poslala na topliško oziroma klimatsko zdravljenje 37 ljudi. Potrebno bi bilo, da bi šlo na tako zdravljenje še več bolnih članov. Skrb za to naj bi prevzele krajevne organizacije ZVVI, ki imajo najboljši pregleč nad člani. Skoraj na vsaki konfe renči so razpravljali o tem kako sodelujeta ZVVI ii ZB. Ne bi mogli reči, di je bilo sodelovanje najboljše. Skladno delo obeh organizacij bi nedvomno omogočilo, da bi v krajšem času rešili še marsikateri problem, zlasti kar zadeva vprašanje stanovanj za zaposlene in nezaposlene člane. Osnovna organizacija in občinski odbor ZVVI sta članom pomagala z darili in denarjem, Zavod za socialno zavarovanje pa je prispeval za zdravljenje invalidov 100 tisoč dinarjev. Konferenca je potrdila pravilno delo osnovnih organizacij in občinskega odbora ZVVI. Po razpravi pa so bili sprejeti sklepi, naj osnovne organizacije seznanjajo svoje člane z novimi predpisi za uveljavljanje pravic, obenem pa je bilo poudarjeno, da bi morali vsi člani sodelovati v vseh organih. Priporočili so še, naj se vsi člani naročijo na Invalidski vest-nik, ki redno prinaša pojasnila o tem, kako uveljavljati invalidske pravice. Ciril Bukovec Vsaka stvar zahteva vajo, glasba pa še posebno. Res je, da se je fantov včasih loteval obup, a pod tovari-ško, toda trdo roko vodje so bile ovire kmalu odstranjene in delo je steklo. Koliko skupnih vaj, koliko učenja doma je bilo treba, je težko napisati, a vsak, ki je kdaj nastopal, lahko ve, kakšno zadovoljstvo prevzame človeka, ko se v° trdem delu nekaj nauči in je zato deležen odobravanja. Delo je steklo. Vaje do- Z dobro voljo in iznajdljivostjo do uspehov v Ljudski tehniki Marsikje bi lahko rekli, da ni pogojev za uspešno delo društev »Ljudske tehnike«. Nekje manjka prostorov, drugje ljudi, ki Di prevzeli vodstvo, tam zopet denarja naJvečkrat pa manjka dobre volje. Poglejmo, kaj in v kakšnih pogojih de-ia društvo LT na Mirni. To društvo je bilo ustanovljeno 1958. Kljub pomanjkanju prostorov, ker je na Mirni že splošen problem, Je vodstvo našlo rešitev in kaj kmalu so se veselili ob svojem prvem uspehu. Dolga vrsta novih šoferjev — amaterjev A in B kategorije se je nasmejana zahvaljevala LT za pridobljeno znanje. Vendar to ni bilo dovolj. Želijo si novih uspehov. Prizadevni predsednik društva LT tov Bojan Polenc je ugotovil, da na Mirni manjka fotoamaterjev. Pričel je misliti: "Tako lep kraj, kot je Mirna s svojo prijazno okolico, polno lepih motivov, kar khče po fotografih.« In res je kmalu organiziral nabavo najbolj potrebnih fotografskih pripomočkov. Kmalu zatem so mladi 'Judje že vneto prisluškovali besedam predavatelja. Potem pa so prešli na praktično aelo. Tekmovali so, kdo bo našel in posnel najlepši motiv v naravi. In zaključek — Popoln uspeh. „ T°v. Bojan je le malo časa miroval. Pogovarjal se je s člani, ki so obiskovali prvi fotoamaterski krožek, ter predlagal, naj se tak krožek organizira tudi za šolsko mladino,. Takoj sta se javila tov. Marijan in Franci Danes že žanjeta lepe uspehe: 30 mladih fantov in dekletc uspešno opravlja dane naloge. Ko v šolskih razredih pazljivo slede besedam in kretnjam tov. Marijana in Franceta, že tov. Bojan kuje nove načrte, kako organizirati modelarsko sekcijo. V pogovoru z njim sem zvedel, da ima že veliko potrebnega gradiva. Mladina se zbira okrog njega in ga sprašuje: »Kdaj bomo začeli, tovariš Bojan?« Seveda to ne gre tako lahko, kot si zamišljajo mladi ljudje. Potrebno je dobiti primeren prostor in tehnični kader. Z delom nameravajo pričeti že v aprilu. LT namerava nabaviti za mlade foto-amaterje in modelarje uniforme, s katerimi se bodo po vsej verjetnosti prvič predstavili občinstvu za občinski praznik v Trebnjem. Prizadevnim članom LT na Mirni želimo tudi v bodoče kar največ uspehov, tistim društvom LT, ki pa nikakor ne morejo z mrtve točke, pa naj bo delo LT na Mirni vzor dokazov, da se da tudi v slabših razmerah marsikaj napraviti, če imamo dobro voljo in nekoliko iznajdljivosti. Sandi Leskovec ma, vsak teden enkrat skupna vaja, popravljanje, piljenje in nasveti. Počasi je ansambel napredoval. Prepisanih skladb je bilo vedno več. Repertoar se je širil. Začela se je pot v javnost: proslave, zabavni večeri in veselice. Počasi je poslal ansambel poznan ne samo doma, ampak po vsej občini. Iz prvotne plahosti je nastala samozavest. Poizkusimo naprej! Prijavili so se za nastop na okrajni glasbeni reviji v Krškem. Ali bodo uspeli? Upajmo, da jim bo sreča mila, kljub ponovnim teikoiam, ki so nastale ravno pred nastopom. Eden je na natečaju, drugi je sam na posestvti, tretji se vozi v šolo v Novo mesto in res je treba v takih razmerah veliko požrtvovalnega dela ter odpovedovanja. Zaradi tega jim je še toliko bolj dobrodošla pomoč, ki jim jo v vseh mogočih oblikah nudita domače društvo in občinski svet Svobod in PD v Trebnjem. Želimo, da bi v svojem delu uspeli in dosegli namen, ki so si ga pri svojem delu postavili, posebno še, ker je ansambel v Mokronogu edini tudi v občini. Franjo Videčnik Pomemben izvoz z Mirne Lani so z železniške postaje na Mirni izvozili nad 33.000 bukovih in hrastovih pragov za železnice, kar Je nedvomno zelo veliko za mirenski okoliš. Z mirenske postaje gre tudi preceji pošiljk hlodovine in te-sanega lesa, šivalnih strojev in Izdelkov »GRUDE«, pa tudi kmetijskih pridelkov, proizvodov »DANE« in drugih podjetij1. Od tu izvažajo tudi kvarcit, ki ga koplje »KREMEN«, na to železniško postajo pa vozi svoje pridelke tuđi KZ Iz Gabrovke, ki ima bliže na Mirno kot v LiUjo. Le škoda, da je postaja Mirna še vedno brez skladišč, čeprav jdh nujno potrebuje! ZA PRVIČ: USPEHI TEDEN TISKA je za nami. Marsikdo se bo vprašal, če smo z organizacijo tedna dosegli svoj namen. Kaže, da so se številni prebivalci v večjih krajih naše občine ustavili ob izložbenih oknih trgovin, kjer so bile razstavljene knjige, revije, časniki in časopisi. Ob njih so se brez dvoma tudi zamislili: ali človek, ki redno ne bere in ne spremlja dogodkov doma in po svetu, s tem tudi ne zaostaja za burnim tokom življenja? številni primerki dnevnega in tedenskega, pa tudi drugega tiska, so nas spomnili, koliko in kaj vse tiskamo pri nas. — Ob tej priložnosti moramo pohvaliti vse tovariše, ki so pripravili razstave na Mirni, v šentrupertu, Mokronogu in Trebnjem. Šolska mladina je z velikim veseljem in navdušenjem pozdravila naše kulturne delavce: pesnika Severina Šalija iz Novega mesta, ki je bil na Mirni, v Šentrupertu in Mokronogu, ter pesnika Toneta Pavčka iz Ljubljane. Kako prijetno je bilo srečanje z njimi! Spomini bodo ostali — nepozabni so! Kako naj bi pionirček na vasi pozabil pesmico o vsemirski raketi, ki jo je v razredu prebral tovariš Sali? Povsod so pionirji želeli, da bi se še srečali z ljudmi, ki ustvarjajo slovensko umetniško besedo. Naj pripomnim še tole: pri organizaciji našega prvega občinskega TEDNA TISKA smo seveda opazili tudi več pomanjkljivosti in hib; lahko nam bodo pomagale, da se jim bomo drugič umaknili. Pokazalo se je, da je tak teden potreben: v jeseni ga bo morda kazalo začeti prej, raztegniti na daljše obdobje, pa bo tudi propaganda za pisano besedo v časnikih, časopisih, knjigah, filmu in radiu oz. televiziji še uspešnejša. Potrebna je; to potrjuje veliko zanimanje za vse, kar smo pripravili in izpeljali v pravkar zaključenem tednu tiska. MARA DROBNIČ Kako nagrajujemo vajence Vajenec se od ostalih delavcev v marsičem razlikuje. Precej opazne so razlike v stroki, sposobnosti pri delu in v višini nagrade. V prvem letniku prejme vajenec okrog SEVNIŠKI VESTNI K 3000 dinarjev, v drugem 4000 in tretje leto učne dobe 5000 dinarjev. Medtem ko'je prvo leto učno dobe vajenec še komaj opazovalec proizvodnje, v drugem letniku pogostokrat že ustvarja dohodek. V nekaterih podjetjih je v navadi, da dobijo vajenci posebno nagrado za uspeh v šoli, in sicer od 2000 do 10.000 dinarjev. Razlike so večje med prejemki pomoč., ki so komaj opravili ustrezen izpit, in va- ŠOFERJEM V PREMISLEK! Te dni, ko se je topil sneg in so bile ceste polne blata in umazanih luž, je skozi Tržišče peljal lep avtomobil. Morda nanj ne' bi postal pozoren, če ne bi videl, kako grdo in brezobzirno je poškropil z blatom otroke, ki so se vračali iz šole. Sam sem se mu umaknil precej daleč od ceste v sneg, otroci pa se niso mogli znajti. Tudi obcestni jarek je bil preširok, da bi ga lahko preskočili. Avto je zapeljal mimo, otroci so zavpili, in ko sem prišel do njih, se mi je nudil kaj žalosten prizor: otroci so bili do glave grdo poškropljeni z blatom in kar težko mi je bilo, ko sem pomislil, da ima kateri izmed njih morda samo tisto obleko. Deklica, ki je bila najmlajša med njimi, pa je imela solze v očeh. Z avtomobila sem razbral lc to, da je bil iz Ljubljane, številke pa so bile popolnoma pokrite z blatom in tako nikoli ne bom zvedel, kdo je bil brezobzirni šofer. Kljub temu pa ga nc bom pozabil, kakor tudi ne otroci in njihove mamice, ki so imele gotovo dosti dela s čiščenjem. Žalostno je, da imajo nekateri ljudje tak odnos do človeka, posebno še do naše mladine, saj je njej najbolj potreben dober zgled! L. M. BiH smo v krški tiskarni V tednu tiska smo si učenci tretjega razreda osnovne Sole v Sevnici ogledali Valvasorjevo tiskarno v Vidmu-Krškem. Ze na ulici smo slišali ropot strojev. Ko smo videli napis »Valvasorjeva tiskarna«, smo vstopili. Domačini so nas vljudno sprejeli in začeli razkazovati prostore. Najprej smo videli stavnico. Tam imajo v predalih polno črk, iz katerih sestavljajo stavke. Prav takrat so tiskali plakate za teden tiska. Po ozkih stopnicah smo nato prišli v Tratarjeve mame ni več 27. marca smo se poslovili od Tratarjeve mame, ki je bila po svoji delavnosti znana daleč naokrog. Vzgojila je osem otrok, njen pokojni mol pa je moral dvakrat v Ameriko, da sta si s prihranki lahko postavila skromen domek. Vse življenje je garala za otroke, ki imajo zdaj pomembna delovna mesta v naši skupnosti. Ob odprtem grobu se je od nje poslovil Ciril Knez, predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge, pevci iz Tržiča in Šentjanža pa so lepo zapeli nekaj žalostink. knjigoveznico, kjer vežejo natisnjene liste. Všeč so nam bile etikete, ki so jih delali za sevniško tovarno »Lisco«. Z obiskom v tislcarni smo zadovoljni, za kar se moramo zahvaliti predvsem uslužbencem, ki so nas prijazno sprejeli in pokazali, kar smo želeli. Pionirji III. razr. osnovne šole v Sevnici jenci, ki so tik pred zaključno preizkušnjo. Vprašajmo se, ali je vajenec znanje dobil pri izpitu ali v času učne dobe? Jasno je, da v učni dobi. Zato bi temu morali prilagoditi tudi nagrado ,tako da bi razlika med tem, kar dobi vajenec, ki končuje učno dobo, in tem, kar dobiva pomočnik, morala biti manjša. Tradicija naših proizvodnih organizacij pa je taka, da za zdaj še ne moremo pričakovati večjih sprememb. Na drugi strani je treba pripomniti, da je veliko vajencev, ki razen nagrad ne prejemajo drugih osebnih dohodkov. Novi predpisi o vajencih sicer določajo, da se da nekomu, ki je prvo leto v uku, 4000 din nagrade, za drugo leto učne dobe bi dobil 5000 din, v tretjem letniku pa 6000 dinarjev. To pa je še vse premalo, saj se v pogojih, v kakršnih vajenec živi, s temi sredstvi ne da živeti. Medtem se mladi fantje telesno izčrpavajo, zaradi česar niso zmožni pokazati vsega, kar zmorejo. V prihodnje bo treba bolj skrbeti za mlade ljudi, če hočemo, da bodo imeli zdrav razvoj. LOJZE JANCIČ Vsakdo naj pomaga! V marcu so bili v delovnih kolektivih semiške občine občni zbori sindikalnih podružnic. Člani so se seznanili s tem, kaj smo do zdaj naredili in kakšne naloge nas še čalkajo. Največ razprav je bilo v zvezi z decentralizacijo podjetij in ustanov ter njihovimi pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Tudi vprašanja o višji življenjski ravni, povečani proizvodnji in storilnosti so prišla na dnevni red občnih zborov. Na splošno pa bo treba v kolekUvih pospeševati kulturno življenje in prosti čas izkoristiti za izobraževanje. Vse naloge so bile doslej opravljene s pravilnim čutom za odgovornost, zato naj bo tako tudi v prihodnje. M. M. Malčki iz otroškega vrtca v Sevnici so se pravkar odpravljali domov, ko smo jih srečali pred utesnjenim prostorom. Predsoba, kjer se preobuvajo, je zelo majhna, zato jih je nekaj prišlo na vhod lovit sončne žarke. Prihodnje leto jim obetajo nove prostore Seznam izžrebanih srečk »SEVNIŠKEGA FESTIVALA« 2222, 11G3, 1608, 662, lJod, 1924, 2590, 2652, 2642, 2560, 2615, 2641, 2613, 1503, 1256, 1155, 2604, 2600, 2221, 2637, 1948, 2611, 2564, 1265, 2670, 2587, 1702) 2686, 2598, 2584, 403, 216, 1909, 1932, 1401. 2194, 22, 351, 415, 1463, 2559, 1752, 406, 1451, 614, 2210, 411, 1152, 2647, 212, 5, 2651, 203, 2667, 1651, 1271, 1174, 3917, 1472, 21, 2640, 2197, 2167, 2572, 2650, 20, 1601, 1158, 14, 2589, 2619. Dobitke lahko dvignete do 1. maja 1962 v poslovalnici STP pri tov. Nagodetu. Odmev TEDNA TISKA vKrmelju V okviru »Tedna tiska« je bilo v petek zanimivo predavanje »Nastanek in pomen časopisa«. Predavatelj tov. Dušan Vrtovec, tehn. urednik »DELA«, je v poljudni obliki orisal nastanek časopisa in njegov pomen. Predavanje so ponazarjale razne slike, žalostno pa je, da je bilo med 100 poslušalci le 7 odraslih, ostalo so bili šolarji, ki so pozorno spremljali predavateljeva izvajanja. * V rudniku Krmelj je v teku tečaj za prekvalifika- cijo rudarjev za kovinsko stroko. Udeležuje se ga 45 rudarjev, večina mlajših, ki se usposabljajo za kovinsko stroko glede na predvideno preusmeritev rudniške dejavnosti. Tečaje vodijo priznani strokovnjaki. • V »Tednu tiska« smo opazili, da razni fantalini trgajo letake. Prosimo šolska vodstva, naj opozore učence, da se slični primeri ne bodo več ponavljali, ker niso v čast šolarjem! Kaj pa naš drevored? Mizica pri mizici in abonent pri abonentu, tako bi človek rekel, ko stopi v premajhno menzo stanovanjske skupnosti v Sevnici. Kako se je potemtakem sploh moglo zgoditi, da je akcija za skupno rešitev tega perečega problema doživela neuspeh? ali ljudski vrt ali mestni park — kakor ga hočete pač imenovati — postaja tem pomembnejši, čim bolj se zaziduje krajevni okoUš in čim bolj izginjajo zelene površine med hišnimi bloki. Saj Je tudi edinstven s svojo čudovito lego med bregom Save in železnico, odmaknjen od vsega ropota in vrveža. Pač pa bi morala rtajU bodisi občina bodisi turistično društvo potrebna sredstva za njegovo vzdrževanje, urejanje in izpopolnjevanje. V prvi vrsti je potrebno temeljito pomladansko in jesensko čiščenje, predvsem pobočij, potoy ln gredic. Nujno bi bUo tudi vsaj tedensko enkrat očistiti okoUco klopi, ki je posebno ob ponedeljkih pravo smetišče, kamor namečejo obiskovalci mliiOžino papirja, cigaretnih škatel in sadnih o-stankov. Namestitev nekaj košaric za odpadke bi mogoče temu zlu nekoliko odpomogla. Postavitev še nekaj klopi bfi gotovo nudila več delovnim ljudem možnosti prijetnega oddiha v miru in svežem zraku med zelenjem. Poglavje zase je zasipavanje raznih globeU ln neravnih potločij. V takem naselju, kot je Sevnica, se nabere zaradi izkopov, adaptacij ln gradenj že toliko odpadnega materiala, da bi se zasipavanje lahko v nekaj letih dovršilo. Vendar se mora vršiti smiselno ln po vnaprej določenem načrtu, ne da se stresa enkrat sem, enkrat tja, kakor pač nanese. Najstrože bo pa treba nastopiti proti tistim, ki odpadke stresajo ob potih ali celo na pota sama. Z enako strogostjo bo treba nastopili tudi proti kolesarjem, ki kljub prometnim znakom divjajo po drevoredu in ogrožajo mamice z otroki ln vozički. Mo- goče ne bi bilo napačno postaviti ponovno nekdanje zaporne količke. Kmalu bo treba misliti tudi na delno obnovo nasadov, saj mnoga stara drevesa že odmirajo. Seveda je treba za vse to nekaj sredstev. Precej dohodkov bi lahko imelo Turistično društvo, če bi oddajalo v zakup košnjo v vsem drevoredu. Začetkoma minimalna najemnina za košnjo bli se vedno večala, saj se z redno košnjo travna ruša boljša, ker se tako uničuje plevel in divje rastlinje. Sele ko bo drevored tako urejen in tudi vzdrževan, bo zopet to, kar je bil: privlačnost za Sevnico. —ost. Dva nova priključka Kot vse kaže, se nam letos obetata dva nova priključka na avtomobilsko cesto. Priprave za gradnjo prvega, ki bo povezal naš znani zdraviliški in turistični center šmarješke Toplice z avtomobilsko cesto, so se že pričele. Ce bodo sredstva pravočasno na razpolago, bo ta priključek zgrajen še pred letošnjo turistično sezono. Prav tako bomo gradili nov priključek na Gmajni; ta bo zlasti pomemben za izkoriščanje nahajališč kremenčevega peska v okolici Gmajne. Pretekli teden je bila seja UO »Svobode« iz Krme-lja. Na seji so izvolili za predsednika tov. Alojza Pirca. Nadalje so sprejeli tudi program dela za spomladansko sezono. Peskolom podjetja »Maroku iz Sevnice je pretekli mesec prevzelo v upravljanje podjetje »Kremen« — Novo mesto. S tem so dane .možnosti za večjo eksploatacijo kremenčevega peska, kakor tudi za zaposlitev večjega števila rudarjev. D. B. Tudi res ... Na nekem sestanku v naši občini je prišlo na vrsto tudi vprašanje pomanjkanja učnega kadra v hribovitejših krajih. Eden od prisotnih je dejal: »Kaj boste pripovedovali, da v občini manjka učiteljev! Kaj pa na osnovni šoli v Sevnici, tam pa jih imate toliko, da hodi vsako uro drug v razred!« Moskovski metro brez voznika Po tirih podzemske železnice v Moskvi je začel voziti vlal: brez strojevodje. Poganja in vodi ga elektronski stroj in za sedaj vozi poizkusno, brez potnikov. Stroj vozi natanko po določenem voznem rodu, prehiti ali zamudi le za 5 sekund. Te samodejne vlake bodo dali v promet na 20 km dolgi liniji podzemske železnice (vsa linija je dolga 83 kilometrov). S tem bodo povečali zmogljivost prometa podzemske železnice, ki mora dnevno prepeljati nad 3 milijone ljudi. Kaj se vsak tet'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST! O rekonstrukciji Jugotanina oziroma o gradnji »leso-nitke« v Sevnici se govori že lep čas. Človeku je včasih kar nerodno, ko mora na pogostna vprašanja občanov: »Ali boste začeli kmalu graditi?« »Je gradnja že odobrena?« in podobno, vedno znova odgovarjati z »Ne vem,« »Bomo kmalu videli,« »Upajmo v najboljše.« Vsi občani, predvsem pa delavci »Jugotanina«, so že siti odgovora »Bomo kmalu videli«. Ni torej čudno, če mu nekateri več ne verjamejo. Ta članek naj bralcem »Dolenjskega lista« odgovori predvsem na naslednja vprašanja: ali in zakaj je rekonstrukcija potrebna, kaj pričakujemo od nje in kaj je bilo narejeno, da bi do nje prišlo. Potrebo po rekonstrukciji Jugotanina smo nakazali že v eni prejšnjih številk našega lista v pogovoru z novim direktorjem tega podjetja. Danes dajemo širše pojasnilo. Jugotanin proizvaja rastlinska strojila za strojenje kože — kostanjev in hrastov tanin. Tovarna obratuje že od leta 1926 in se je proizvodni postopek v tem času spremenil le v toliko, da se je podaljšal od proizvodnje tekočega na proizvodnjo tanina v prahu. Kot osnovna surovina služi kostanjev in hrastov taninski les, ki prihaja v podjetje v obliki cepanlc. Les dobavljajo predvsem gozdna področja Dolenjske, Štajerske in Primorske, delno pa tudi druge republike. Najkvalitetnejši — makedonski les pa je zaradi občutno povišanih prevoznih stroškov v zadnjih letih izostal. Kostanjev les, ki raste v Sloveniji, vsebuje približno 5 do 7 odstotkov tanina. Ta del se torej KAJ PRIČAKUJEMO 0Đ REKONSTRUKCIJE SEVNIŠKEGA « smotrno izkoristi, medtem ko vsa ostala lesna masa — letno približno 37.000 ton — popolnoma zdravega zdrobljenega izluženega lesa zgori pod parnimi kotli. 2e samo to dejstvo nam da pritrdilen odgovor na prvo vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku. Bistvo rekonstrukcije je namreč v tem, da se koristneje izrabijo razpoložljivi lesni odpadki. Drugi važen činitelj pa je proizvodna cena tanina in možnost plasmaja. Jugoslovanska taninska industrija — pet tovarn — proizvaja približno za sto odstotkov več strojil, kot jih usnjarne potrošijo. Torej je treba polovico proizvodnje izvoziti. Možnosti izvoza so tako rekoč neomejene. Pred vojno je imela naša taninska industrija tipično izvozni značaj. Samo Jugotanin je izvažal več kot 90 odstotkov proizvodnje. Zakaj torej ne more izvažati sedaj? Zato, ker je domača proizvodna cena višja od svetovne skoraj za sto odstotkov. Vzroke temu iščimo predvsem v treh stvareh: kvaliteti surovine, ceni surovine in izkoriščanju odpadkov. Francoski ali italijanski proizvajalec porabi za eno 'ilter tono (vsebina čistih strojil v eni toni tanina, ki so mu primešane še druge sestavine: voda, netopljive snovi, »non tanin«) tanina približno 9 do 10 kg lesa, Jugotanin pa približno 16 do 18 kg kostanjevega lesa. Jugotanin, ki ima ugodne prometne zveze, stane 1 kg lesa, pripeljanega do skladišča, približno 35 do 40 odstotkov več kot italijanskega proizvajalca. Poleg tega pa italijanski in francoski proizvajalci odpadke predelajo v gotove proizvode, medtem ko pri nas zgorijo pod parnimi kotli. Iz tega je jasno, da je že pri enakih stroških zunanja cena tanina precej nižja od naše. Ce pa upoštevamo mehanizirano manipulacijo z lesom v inozemstvu, medtem ko se pri nas ves les zloži ročno, je razlika še občutnejša. še slabše je stanje v primerjavi s ceno quebracho in. mimoza strojil, ki se proizvajajo iz surovine, ki vsebuje do 30 odstotkov strojilnih snovi, pri ceneni delovni sili v Latinski Ameriki. Iz tega je jasno, da na zunanjem trgu ne moremo konkurirati in da tudi pri visokih izvoznih premijah vse, kar izvažamo, izvažamo z izgubo. Zlasti se je to ostro pokazalo v letih 1961 in 1962. Nov gospodarski sistem je dokončno odkril slabosti taninske industrije. Izboljšav v pogledu .cene, še manj pa v pogledu kvalitete lesa, ne moremo pričakovati. Iz gornjih podatkov je razvidno, da sta v tem položaju le dve možnosti: takojšnja rekonstrukcija ali pa životarjenje morda še nekaj let. Potem pa...? • (Konec prihodnjič) POROČEVALEC KOMUNE VIDEM - KRŠKO S SKUPŠČINE PODRUŽNICE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V VIDMU-KRSKEM Večje pristojnosti komunskim zavodom za socialno zavarovanje 24. marca je bila v Vid-mu-Krškem skupščina podružnice Okrajnega zavoda za Socialno zavarovanje. Člani skupščine so odobrili letno poslovno poročilo podružnice. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Na področju podružnice, "ki vključuje občini Videm-Krško in Sevnica, je 8645 zavarovancev. Zanimivo je, da se je v preteklem letu število zavarovancev v sevniški občini povečalo za 337, v yidemsko-krški občini Pa zmanjšalo za 107 zavarovancev. Lani je bilo v obeh občinah izdanih 426 zdravstvenih izkaznic. Zavarovanci omenjenih občin so dobili 2118 raznih naprav, kot so očala, sluš- ni in drugi aparati, proteze in ortopedski čevlji. Na skupščini je bilo nadalje ugotovljeno, da je odpadlo izplačevanje nadomestila plače in ostalih dajatev na podjetja in ustanove za 5313 zavarovancev ali 59,86 odst. vseh zavarovancev. Podružnica je v preteklem letu zabeležila 14.251 primerov raznih kratkoročnih dajatev. Na kopališkem in klimatičnem zdravljenju je bilo 415 zavarovancev in njihovih družinskih članov. Tudi ta podatek velja za obex občini. Izvršenih je bilo 52.572 zobnih storitev. Nesreče pri delu in izven dela povzročajo skupnosti veliko gospodarsko škodo. Na področju videm-sko-krške podružnice je TEDEN TISKA 00 7. DO 14. APRILA Občinski odbor SZDL bo v dneh od 7. do 14. aprila organiziral teden tiska. V ta namen bo 7. aprila ob 17. uri v sindikalni dvorani Elektro otvoritev razstave tiska. Razstava bo prikazovala razvoj strokovnega, poljudnoznanstvenega in drugega revialnega tiska. Razstavljene bodo slovenske knjige določenega obdobja, sodobne slovenske knjige, publikacije in knjige, ki so bile izdane v občini, mladinski tisk in tisk naših manjšin. Nedvomno bo zanimiv, tudi prikaz tehnološkega procesa v tiskarni. V teh dneh bodo v višjih razredih osnovnih šol učenci pisali šolsko nalogo, posvečeno tednu tiska. Posebna komisija pri t občinskem odboru SZDL bo zbrala tri najboljše ter jih nagradila. V tednu tiska bo tudi več predavanj. Tako bo 10. aprila predavanje »Tisk — sedma velesila sveta«, na katerem bodo sodelovali znani ljubljanski novinarji, 13. aprila Pa predavanje o Valvasorju, Bohoriču, Dalmatinu in Mencingerju. O tisku bo IG. in 19. aprila predavanje tudi v Kostanjevici, 17. aprila pa na Senovem. bilo 979 nesreč pri delu. Dejstvo pa je, da je 70 odstotkov nesreč pri delu posledica neupoštevanja varnostnih predpisov. Prevedba pokojnin pri podružnici je bila končana že do 30. septembra 1961. Izdanih je bilo 1305 odločb osebnim upokojencem in 1082 odločb družinskim upokojencem. V Sevnici je bilo 31. 12. 1961 859 osebnih in družinskih upokojencev, v Vidmu-Krškem pa 1019. Otroških dodatkov jo bilo izplačanih 174 milijonov (za 60.109 otrok). Primanjkljaj podružnice v letu 1961 znaša za občino Videm-Krško nekaj preko 30 milijonov dinarjev, za sevniško občino pa nad 16 milijonov dinarjev. Ta primanjkljaj je povsem razumljiv, saj so se cene zdravstvenim storitvam v ambulantah in bolnišnicah znatno povečale. Podružnica je morala samo za zdravila plačati preko 55 milijonov dinarjev, za ortopedske in druge pripomočke pa nad 5 milijonov dinarjev. Povračila za potne stroške so znašala 24 milijonov dinarjev. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih blizu 17 milijonov dinarjev, denarno nadomestilo za čas bolezni pa preko 55 milijonov dinarjev. Stroški zdravstvenega zavarovanja so znašali blizu pol milijarde dinarjev. Preko 6 milijonov dinarjev je bilo dodeljenih za preventivno zdravstveno varstvo. Zlasti se je povzpelo zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. V občini Videm-Krško je teh 9046, v Sevnici pa 6508. Stroški bolnišnic za kmetijske proizvajalce obeh občin znašaja v primeru, kjer zavarovanec ne prispeva ničesar, preko 41 milijonov dinarjev, v primeru, kjer zavarovanec prispeva del stroškov po vrstah bolezni, pa preko 30 milijonov dinarjev. Stroški ambulantnih pregledov in storitev za kmetijske proizvajalce so znašali okoli 10 milijonov dinarjev, stroški za zdravila preko 4 milijone in proizvodni stroški blizu 2 in pol milijona dinarjev. V razpravi so člani skupščine razpravljali o povišanju cen v bolnišnicah. Ugotovljeno je bilo, da so cene v brežiški bolnišnici veliko nižje kakor v novomeški. Prav tako so cene ambulantnih pregledov skoraj v vsaki ambulanti drugačne. Predlagano je bilo, naj bi občine poravnale stroške za člane ZB, ki so bili in še bodo na pregledih na diagnostičnih postajah. V rudniku na Senovem se niso dovolj upoštevali varnostni ukrepi zaposlenih. Sporočeno je še bilo.da preneha delovati Okrajni zavod za socialno zavarovanje s 30. junijem in bodo v kratkem prenesene nove pristojnosti komunskim zavodom, ki bodo_v bodoče reševali vse proble-tne s področja socialnega zavarovanja. D. K. Od 15. januarja do 27. februarja je bil na Senovem Bagatov tečaj za šivanje in krojenje, ki ga je organizirala Socialistična zveza. Tečaj je bil štirikrat na teden v treh izmenah, obiskovalo pa ga je 72 žena in deklet s Senovega ln iz okolice. Nekatere tečajnice so hodile tudi po dve uri do Senovega, vendar vaj niso nikoli zamudile. — Tečaj je požrtvovalno vodila Marija Može, ki SO ji vse udeleženke zelo hvaležne. Znanje, ki so ga dobile v poldrugem mesecu, jim bo zelo koristilo, predvsem toliko časa, dokler ne bo na Senovem in tudi drugod ustreznih servisov. — Na sliki vidimo del popoldanske skupine tečajnic -er- NAS OBISK Kmetje se odločajo za pogodbeno sodelovanje Tisti dan, ko smo se zgla-sili na upravi kmetijske zadruge v Vidmu - Krškem, je 21-letna kmetijska tehničarka Pepca Ban sestavljala poročilo o doseženih uspehih v pogodbenem sodelovanju. — Vprašali smo jo: Ste z uspehi v pogodbenem sodelovanju zadovoljni? — Akcija pogodbenega sodelovanja je v polnem teku. čeravno sem v zadrugi zaposlena šele eno leto in delam na kooperaciji šele od jeseni, sem z dosedanjimi uspehi zadovoljna. Plan pogodbenega sodelovanja za krompir določa 79,9 hektarov, dosegli pa smo že 59 hektarov, koruze določa 95 hektarov, doseženo je že 90 hehtarov itd. Uveljavlja se tudi pogodbeno sodelovanje glede prašičev in govedi. Naj še omenim, da je moje delovno področje na levem bregu Save. Ali se srečujete pri oprav* ljanju službe z večjimi težavami? — Nobena služba ni brez težav, toda človek mora vztrajati. Nekateri smatrajo delo s kmeti za težavno, v resnici pa ni tako. Kmetovalcem je treba pravilno pojasniti pomen pogodbenega Dobro gospodarjenje-jamstvo za uspeh Vse do leta 1960 sta v Vidmu-Krškem životarili mizarska delavnica giradV benega podjetja »Sava« in zasebna mizarska delavnica Romana Dularja. Končno sta se 1. januarja 1960 združili V Splošno mizarstvo. Novo ustanovljeno Podjetje je zaposlovalo 20 ljudi, ki so sklenili doseči 22 milijonov prometa. Krepko so zgrabili za delo. °b koncu leta je pokazal ^ključni račun 31 milijonov prometa. Prostori v de-lavnici so postali pretesni, ^aročila za delo so bila žtevilna, zato so morali ^aposliti več mizarjev. Ko-Iektiv si je želel še večje-Sa napredka in se zato od-5°Sil za gradnjo novih ponovnih prostorov. Dode-'ienih jim je bilo 9 milijonov investicijskega posoji-la, 5 milijonov pa so imeli Prihranjenih. 15. julija l96l so se preselili v novo Mizarsko delavnico. Ta ^speh podjetja je pomem-b*n še zato, ker so zapo-Bleni sodelovali pri gradnji s Prostovoljnim delom in ^Pravili tisoč prostovoljnih plovnih ur. S selitvijo v nove prostore je kolektiv ReVbil 20 delovnih dni-ot dobri gospodarji bo člani delovnega kolektiva kljub vsemu želeli uresničiti plan, ki je znašal 38 milijonov dinarjev. Z veliko prizadevnostjo vseh zaposlenih je 35-čianski kolektiv dosegel celo 39 milijonov prometa. Direktor Splošnega mizarstva Roman Dular nam je o uspehih podjetja povedal tole: — Vse, kar smo ustvarili, smo ustvarili predvsem zato. ker smo si vsi želeli napredka v podjetju. Vsak član kolektiva ima pri tem velike zasluge. Vsi so delali tako kot za svojo družino: disciplinirano in dosledno. Uvedli smo dobro organizacijo dela, popolnoma izkoriščali strojne naprave in prostore ter predvsem izdelke izdelali solidno in hitro. Prav zato smo uspeli pridobiti kupce tudi izven občine. Čeravno je naše podjetje majhno, je poznano daleč naokoli. Tovariša direktorja smo vprašali za razloge združitve mizarskega obrata v Kostanjevici z novim podjetjem. Povedal nam je: — Do združitve je prišlo na željo čflanov kolektiva mizarskega obrata v Ko- stanjevici. Združili smo se 1. februarja letos, kar se je že v kratkem razdobju izkazalo za koristno. Spričo novega gospodarskega sistema se manjša mizarska podjetja težko uveljavljajo. Na tržišču nastopajo teže. ker ne morejo voditi samostojne politike tivnih kadrov in možnosti povečanja skladov. Vsi ti činitelji omogočajo hitrejši razvoj podjetja, pocenitev proizvodov ter solidno in kvalitetno izdelavo izdelkov. Menim, da se je kolektiv bivšega mizarskega obrata v Kostanjevici odločil trezno in pametno. Mizarska delavnica v Krškem glede prevzema del. Manjša podjetja so pač odvisna od večjih. Prednost združevanja je tudi v povečanju produktivnosti dela, zmanjšanju proizvodnlih stroškov, koncentraciji strokovnih in administra- Osebnj dohodki zaposlenih so se nekoliko povečali in prav tako še nadalje sodelujejo v upravljanju svojega obrata. Imajo samostojen delavski svet, upravni odbor in obračunsko enoto. V centralnem delav- skem svetu so prav tako njihovi zastopniki. Zanimali so nas še načrti podjetja. Zvedeli smo, da imajo namen že prihodnje leto mizarsko delavnico podaljšali za 10 metrov, ker bi s tem pridobili prostor za lakirnico, ki je sedaj pravzaprav nimajo. To gradnjo bodo izvedli izključno z lastnimi sredstvi. Predvsem nameravajo specializirati obrate in uvesti pogodbeno sodelovanje s kakšnim večjim podjetjem. Nameravajo pričeti s serijsko- izdelavo kuhinjskih elementov, zidnih omar in stavbnih izdelkov. Se vnaprej bodo sprejemali naročila za opremo lokalov in pisarn ter opravljali usluge zasebnim potrošnikom. Omeniti moramo še, da je podjetje v začetku imelo osnovnih sredstev v vrednosti milijon 800 tisoč dinarjev, sedaj pa jih ima že za 17 milijonov. Uspehi v Splošnem mizarstvu v - Vidmu-Krškem so posledica dobrega gospodarjenja vseh članov kolektiva. Tudi pri izdelavi pravilnikov o osebnih in čistih dohodkih zaposlenih niso upoštevali najprej same sebe, temveč so pošteno gledali na razvoj svojega podjetja. Tak kolektiv pa je nedvomno sposoben doseči še velike uspehe. sodelovanja in jim pojasniti vse koristi, ki jih bodo imeli od pogodbenega sodelovanja, če delaš tako, uspeh ne ta-ostane. Sicer pa kmetje vse bolj stopajo v pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Na mojem delovnem področju so se zlasti izkazali kmetovalci iz vasi Pesje, Dolenje vasi, Libne in Kremena. Kakšne koristi imajo kmetovalci v pogodbenem sodelovanju? — Vsekakor ne majhnih. Pogodbeni sodelavci imajo prednost pri strojnih uslugah in tudi cene uslugam so za 10 do 20 odst. nižje. Odkupna cena Sivini je pri kilogramu za 10 do 15 dinar-jev večja, pri žitih in sadjti sa 1 dinar in krompirju za pol dinarja. Verjetno nudite kmetovalcem tudi brezplačne kmetij, ske nasvete. Zanima nas, za kaj se ljudje najbolj *ar* majo? — Iščejo predvsem nasvetov o uporabi semen in gnth jenju. Ste s službo zadovoljni? — Službo opravljam uspeš* no in sem zato z njo tuđi zadovoljna. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Mar res ugoden nakup? MALI OGLASI OTROŠKI VOZIČEK, globok, pleten ln tapeciran zelo poceni prodam. Naslov v upravi lista. SPALNICO, dnevno sobo, moško in otroško kolo, kompletno temno komoro, omaro, 100 Weckovlh kozarcev, radio — prodam. Junc, Videm-Krško, Nova Kesa 21. VSELjrVA kmečka hiša s sadnim vrtom ln vodovodom ugodno naprodaj, Gorica vas — Ribnica rja Dol. Ponudbe: Serpan, Ljubljana, Jaksice-va ?. I1ISO, njivo, vinograd in dva gozda prodam v Šentjerneju. Cena 960.000 din. Ponudbe na upravo lista (368-62). PREVIO III - rdeče-belo ugodno prodam. Petric, Novo mesto, Smihelska cesta. VOZ SAMČEK prodam. Novo mesto, Irca vas 54. MOTORNO KOLO Prima - 150 v dobrem stanju prodam. — Ogled vsak dan od 17. do 18. ure na Brodu 45. NOVE in rabljene A-Z čebelje panje prodam ali zamenjam za vosek in suhe deske. Jenko, Novo mesto, Smi-helska 4. GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let sprejmem. Biška vas 25, p. Mirna peč. KOVAŠKEGA pomočnika sprejmem. Hrana in stanovanje priskrbljena. Frane Hrome, kovaštvo in ključavničarstvo, LJubljana, Šmartno ob Savi št. 80. SLOVENEC, ki živi na Švedskem, želi spoznati zaradi že-nitve domače dekle v starosti od 18 do 22 let. Ponudbe pošljite na upravo lista. Fotografija zaželena (389-62). KUHARICO ali nad 20 let staro dekle, ki ima veselje do kuhe, sprejmemo takoj. Vsa oskrba v hiši. Gostišče pri Alešu, Jezica 40, Ljubljana. PREKLICI Janez Govednik, posestnik s Sodjega vrha, preklicujem vse, kar sem na sestanku odbora ZB v Strekljevcu 14. januarja 1962 govoril o Janezu Kambiču s Sodjega vrha. To obžalujem in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Lojzka Safar iz Hrušice 8, p. Stopiče. preklicujem, kar sem govorila o Jožetu, Mariji in Janezu Udovč lz Hrusice 7 ter se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. ZAHVALE Ko smo izgubili drago ženo, mamo, babico in prababico IVANKO ZUPANC roj. Đebelak se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani to nam izrazili sožalje. Najtopleje se zahvaljujemo zdravniku dr. Kosu ln ženam, ki so JI lajšale bolečine, predsedniku ZB za tople poslovilne besede ter pevcem Svobode Dušana Jereba. Žalujoči: mož Rudolf, sinova Rudo, Slavko, vnuki in njihove družine. Dolenj. Toplice, Novo mesto, Kočevje, Kosovska Mitrovica, Beograd. Ob nepričakovani izgubi našega ljubega moža in očeta JANEZA STANIŠE z Dol. Težke vode se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence, kolektivu »Krke«'«, porodniškemu oddelku novomeške bolnišnice, Elektrotehničnemu podjetju, stoplSkl šoli ter pevcem in duhovščini. Posebno zahvalo pa smo dolžni vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena, hčere, sinovi in ostalo sorodstvo. Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta •JOŽETA ŠEGE lz Lukov ca se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremUi na zadnji poti, mu darovali vence ter z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi za izraženo sožalje. Posebna zahvala sosedom, ki so nam kakor koli pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sindikalnima podružnicama »Novolesa« in KZ Ga-brovka. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo. trgovinska zbornica, Novo mesto, do 10. aprila 1962, kjer lahko dobite tudi podrobne informacije. Iz pisarne OTZ Novo mesto Razpis delovnih mest v hotelu KANDIJA Upravni odbor hotela Kandija v Novem mestu razpisuje vodilni delovni mesti: 1. POSLOVODJE »GOSTILNE PRI ROTOVZU« v Novem mestu, Glavni trg 8, 2. POSLOVODJE »BIFEJA V STOPICAH« Stopiče 29. Pod točko 2. Je zaželen zakonski par, da bi žena vodila kuhinjo v zakupu. Sprejmemo tudi resnejšo PISARNIŠKO MOC za vodenje glavne blagajne, tajniških poslov in recepcije. Obvladati mora (vsaj delno) en tuj jezik. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Niso redki primeri, ko se gospodarske organizacije, zavodi, javne službe in drugi odločijo za nakup opreme ali drugega materiala v večjih centrih, misleč, da bodo kupili ceneje kot v domačem kraju. Na primer: Komunalna uprava Novo mesto je, kljub temu, da ima Mladinska knjiga svojo prodajalno v Novem mestu, kupila računski stroj »Nisa« v Ljubljani za isto ceno in pod istimi plačilnimi pogoji, kot bi ga dobila v Novem mestu, kjer so taki stroji že dalj časa v izložbi. Razen tega, da se jim je nakupna cena stroja povečala za potne stroške, so prezrli, da so s tem nakupom prispevali Ljubljani 12.000 din občinskega prometnega davka, ki bi šel v nasprotnem primeru v korist občine Novo mesto. Ker je del 6-odstotnega občinskega prometnega davka na industrijsko blago pomemben vir dohodkov občin, je prav, da pod istimi pogoji nakupujemo opremo in druge industrijske izdelke v domačem kraju. K temu pa naj bi prispevala tudi trgovska podjetja in trgovine na ta način, da bi redno obiskovala gospodarske organizacije, urade in druge večje potrošnike ter jim ponudila v prodajo kolekcije svojih artiklov in jih pritegnila k nakupu. P. Z. GIBANJE PREBIVALSTVA Občinski kulturni tedni Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Lu-ketič iz Laduča — dečka, Dragica Novak iz Ključa — dečka, Danica Rozman iz Arnovega sela — deklico, Greta Varlec iz Blatnega — dečka, Alojzija Matic iz Čateža — dečka, Antonija Planine iz Brezine — dečka, Erika Lapuh iz Brežic — deklico, Antonija Arh iz Strmega rebra — dečka, Marija Polovic iz Mihalovac — dečka, Marija Hotko z Malega vrha — deklico, Vida Beršnak iz Sevnice — deklico, Olivera Martl-novič iz Brežic — dečka, Tere- Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem občanom! NESREČE VOZNnC ZADREMAL Na aivtcmobilski cesti pri Ru-hnl vasi se je 31. marca zgodila prometna nesreča. Voznik tovornjaka s prjkolico Stipe Alajbek iz Ploč je z zmerno hitrostjo vozil proti Ljubljani. Na ovinku je vozilo zaneslo na desno stran, kjer je obtičalo na robu ceste. Voznik je bU bržčas preutrujen in je med vožnjo zadremal. PREVEČ ALKOHOLA 1. aprila se Je iz Mačkove v Novo mesto peljal Nervomešcan Anton Jerič. Na ovinku v Ločni je njegov osebni avto zavil preveč na levo. Tako je zaprl pot vozilu, ki je prihajalo iz Novega mesta. Jerič je v hipu zavil na desno, pri tem pa je imel tako nesrečno roko, da je z zadnjimi delom vozila udaril v prihajajoči avtomobil. Pri pregledu so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila spil preveč alkohola. Na vozilih je za okrog 35 tisočakov škode. PEŠEC IN KOLESAR NA CESTI 29. marca je šel po cesti proti Bršllnu Franc Cesar iz Prečne. Bil je pijan in se je vračal domov. Tedaj se je iz nasprotne strani pripeljal kolesar Jože Ferbežar. Ker se Cesarju ni mogel več umakniti, se je zaletel vanj. Pešec in kolesar sta padla, prt čemer je bil prvi težje, drugi pa lažje poškodovan. S KOLESA V NEZAVEST 31. marca so v cestnem jarku v bližini kandijske bolnišnice našl\ nezavestnega kolesarja. Ugotovili so, da je ponesrečeni kolesar Mirko Pekarek iz Jurne vasi, ki je padel zato, ker je bU vinjen. Pekarek se po telesu ni poškodoval. SMRTNI PADEC SK marca popoldne se je smrtno ponesrečila 83-letna Ana Petančič iz Pisec. Ko je otie-šala perilo, se je naslonila na leseno ograjo verande. Ograja se je zlomila, žena pa je padla tri metre globoko na travo in se ubila. zija Cvetkovič lz Ključa — deklico, Anica Ivar.čič iz Crnca — dečka, Pepca Gadanec iz Raj-ca — dečka, Ljubica Debogovič iz Kraja Dolnjega — deklico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stepan Svajcer, delavec iz Brdovca, je padel na cesti in si zlomil desno nogo. Ivan Zmavc, delavec iz Dre-nja, si je pri padcu na poti poškodoval desno stopalo. Mirku Grilcu, delavcu iz Pristave, je stroj v tovarni poškodoval levo roko. Slavko Jalovec, sin upokojenca iz Kraške vasi, si je pri padou na dvorišču zlomil desno nogo. Ivanu Cingulinu, delavcu iz Gredic, je vrgel nekdo iz vlaka steklenico v glavo. Franc Zarn, kmet iz. Podbočja, je padel s kolesa in si poškodoval prsni koš in glavo. Anica Hcrakovič, hči kmeta iz Sli-novc, je padla na poti in se poškodovala po trebuhu. Videm - Krško: Z lepim uspehom je občinski svet Svobod in PD od 18. do 25. marca organiziral številne prireditve v vseh večjih krajih občine. Gostovanja posameznih skupin so vzbudila veliko zanimanje, saj so bili prireditev v kulturnem tednu deležni tudi odročni kraji. Brežice: Kulturni teden pripravljajo. Povezali ga bodo z otvoritvijo prenovljenega Doma kulture v Brežicah prve dni maja. Sodelovalo bo 6 najboljših skupin, priredili pa bodo tudi razstavo amaterjev slikarjev. Trebnje: Pred občinskim praznikom, ki je 15. maja, bodo v kulturnem tednu sodelovala vsa društva v občini z dramskimi uprizoritvami, pevskim koncertom in zabavno glasbeno prireditvijo. Program bodo izvajali pet večerov v Trebnjem. Črnomelj: Da bi delo prosvetnih društev v občini čimbolj poživili, bodo v kulturnem tednu v prvi polovici maja prireditve v Semiču, na Vinici in v Črnomlju. Metlika: Od 13. do 20. maja bodo v Metliki nastopale dramske skupine, folklorne grupe, pevski zbori in lutkovno gledališče. Občinska sveta v Metliki in Črnomlju sta se dogovorila, da bosta izmenjala po tri najboljše skupine, ki bodo gostovale v večjih krajih obeh občin. Novo mesto: Zaradi republiške dramske revije maja v Novem mestu bo občinski svet organiziral kulturni teden šele v jeseni. Sevnica: Občinski svet o organizaciji kulturnega tedna in revije mladinskih pevskih zborov sploh še ni resneje razpravljal. Občuten zastoj v razvoju kulturno-prosvetnega življenja v sevniški občini narekuje resnejše obravnavanje tega problema in odločnejše ukrepe. Vsi občinski sveti pripravljajo tudi občinske mladinske pevske revije. Tako bosta v Brežicah in v Črnomlju reviji pred dnevom mladosti, v Trebnjem za občinski praznik 15. maja, v Metliki v maju. Občinski svet SPD v Novem mestu bo izvedel revijo v Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah in Žužemberku prav tako v mesecu maju, občinski svet Videm-Krško pa bo revijo priredil junija v Leskovcu ob 150-letnici osnovne šole. OBJAVE — RAZPISI ČESTITKA KUKMANOVI teti v Prečni za »0. rojstni dan voščijo vse najboljše prijatelji. METALKA « trgovsko uvozno in izvozno podjetje — LJUBLJANA Titova 24 direkcija: Ljubljana, Titova 24, tel. 23-484 uvozni in izvozni sektor: Titova 24 sektor domače trgovine: Titova 33, tel. 31-585 finančni sektor: Ljubljana, Čufarjeva 3, tel. 30-900 »VELETEKSTIL« LJUBLJANA Masarvkova 17 vodi nadrobno trgovino. Lepa izbira tekstilnega blaga vseh vrst Obvestilo o cepljenju v Novem mestu Odsek za zdravstvo in socialno varstvo ObLO Novo mesto obvešča vse zamudnike, ki niso bili cepljeni proti črnim kozam od 12. februarja do 7. marca 1962, da bo ponovno cepljenje za odrasle 11 in 12. aprila od 12.30 do 18.30 v prostorih šolske poliklinike (na Kapit-lju). Cepijo se lahko tudi prostovoljci. . Razpis Splošne bolnišnice Novo mesto Splošna bolnišnica v Novem mestu razpisuje delovno mesto svlnjerejke ali svinjerejca Samsko stanovanje zagotovljeno. Interesenti, ki imajo veselje do tega dela, naj se pismeno ali osebno javijo v upravi Splošne bolnišnice najpozneje v 14 dneh po razpisu. Razpis delovnih mest v »BELSADU« Prehranska industrija Bel-sad« v Črnomlju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. šefa nabave, 2. finančnega knjigovodje, 3. nabavnega referenta. Pod točko 1. po možnosti srednja ekonomska šola s triletno prakso, pod točko 2. ekonomska srednja šola in 2 leti prakse ali nepopolna srednješolska izobrazba s petletno prakso, pod točko 3. kmetijska šola ali potrebna praksa v stroki. Razpis velja do zasedbe mest. Pismene ali ustne ponudbe sprejema tajništvo podjetja. Tečaj za administrativno osebje Šolski center za vzgojo strokovnih kadrov v Brežicah bo priredil od srede aprila do srede junija dvomesečni tečaj za administratorje v trgovskih podjetjih, zadrugah in ostalih gospodarskih organizacijah. Ob zadostnem številu prijavljencev bo tečaj v Brežicah in v Novem mestu. Tečaj je namenjen že zaposlenemu osebju in bo obsegal predmete: administrativno-teh-ničao poslovanje in trgovske korespondenco, gospodarske poslovanje in evidenco, osnove upravnega postopka in slovenski jezik. Posebno bo tudi poglavje administracije organov upravljanja v podjetjih. Prijave sprejema Okrajna V okraju je že 16 klubov 1961. je bila dejavnost Svobod in prosvetnih društev v našem okraju izredno živahna. Po nepopolnih podatkih, s katerimi razpolaga okrajni svet, je bilo poleg 5 okrajnih in 8 občinskih revij preko 600 različnih prireditev in proslav z več kot 140 tisoč obiskovalci. Samo v občini Videm-Krško je bilo 184 gledaliških, pevskih, zabavnih in klubskih prireditev. 38 društev je dalo več kot 10 prireditev v enem letu, so pa društva, ki so dala tudi več, na primer: Adlešiči 18, Vinica 16, Semič 19, Metlika 24, Krmelj 16, Šentjanž 24, Se- novo 15, Brestanica 30, Videm-Krško 21, Kostanjevica pa kar 33. Je pa tudi 5 društev, ki niso dala nobene prireditve. V okraju imamo sedaj že 16 klubov, društva pa imajo 29 lastnih televizijskih sprejemnikov. Vsak četrtek v vsako hišo našega okraja: DOLENJSKI LIST! Spored Radia Ljubljane Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 6. APRILA: 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 11.00 Trt arije iz Meyerbeerovih oper — 12.05 Poje Slovenski oktet — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 V narodnem tonu — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.20 Chopinovi valčki in nok-turni — 15.15 Jezikovni pogovori t— 17.05 Trije skladatelji - trije koncerti - 18.45 lz naših kolektivov — 20.00 Zabavni orkester RTV LJubljana - 21.15 Oddaja o' morju ln pomorščakih — 22.15 Ob zvokih zabavne glasbe. SOBOTA, 7. APRILA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.45 Igra vam trio Bardorter — 11.15 Angleščina za mladino — 12.05 Trio Avgusta Stanka — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.35 NaJ-i poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.23 Domači zabavni ansambli — 17.05 Gremo v kino... — 19.05 Zdaj pa kar po domače - 20.00 Na lepi modri Donavi — 20.20 Korporala se drži smola — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 8. APRILA: 8.00 Mladinska radijska igra -Prigode Tartarina iz Tarascona« — 8.55 Vedri intermezzo — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite, tovariši... — Vojko Novak: Z Oscarjem na pot — 10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne — 11-30 Nedeljska reportaža - 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Popoldne ob zabavni glasbi — 17.15 Radijska Igra — Ivan Ribič: Tisti iz Jurjevega borita — 18.30 Športno popoldne — 20.00 Izberite melodijo tedna — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 22.15 Orkestri in solisti RTV Beograd — 23.05 Želimo vam obilo zabave. PONEDELJEK, 9. APRILA: 8.22 Naš zabavni kaleidoskop — 8.55 Za mlade radovedneže — 11.00 Ko zazvonijo strune kitar - 11.15 Pojo slovenski operni povcl — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Raoul' Jenčič: »Zaščita sadovnjakov pred slano- — 13.50 Vrtimo vam ploščo za ploščo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ir. pozdravljajo — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Vesela glasba s črko »P- — 18.45 Radijska univerza — inž. Janko Cucek »Moderne tkanine« — 20.00 Glasbena skrinja — 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 23.05 Plesna glasba. TOREK, 10. APRILA: 8.25 Naš zabavni kaleidoskop — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo -10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.15 Napredujte v angleščini — 11.30 Pol ure v stari Ljubljani - 12.16 Kmetijski nasveti - inž. Marko GLažar »Občutljive točke v industrijskem pridelovanju krompirja« — 13.30 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.20 Hammond orgle v ritmu - 17.03 Izbor lz Cajkovskega — 18.45 S knjižnega trga - 20.00 Pol ure z zboroma RTV Beograd in RTV Zagreb — 21.45 Zabavni orkester David Rose — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — 23.45 Melodije za lahko noč. SREDA, 11. APRILA: 8.05 Na? zabavni kaleidoskop — 8.53 Pi- sah! svet pravljic in zgodb — 9.25 Z Balkana na Pireneje in Kavkaz — 11.00 Zabavni orkester Wal Berg — 11.25 Arije iz francoskih oper — 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: »Povečajmo pridelovanje jagod« — 13.30 Zamišljene in razigrane za orkester — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.20 Sovjetska in češka zabavna glasba — 17.03 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Pojoči mozaik — 21.00 Glasbena medigra — 23.35 Ko se ritem umiri. ČETRTEK, 12. APRILA: 8.05 Koncertna matineja — 8.53 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pet popevk za pet pevcev - 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškam — 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jernej Ude: »Podiranje dreves« — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 14.05 Radi bi vas zabavali — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.20 Ciganski napevi — 17.03 Koncert. po željah poslušalcev - 18.30 Orkester Heinz Neubrand igra italijanske melodije — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Po tipkah in strunah — 22.45 PrtljuUjene popevke. Živahen promet na novomeškem sejmišču 2. aprila je bilo na novomeškem sejmišču zelo živahno. Naprodaj je bilo 835 prašičev in 140 glav goveje živine. Cena prašičem je bila od 6000 do 16 tisoč din, volom od 100.000 do 130.000 din. kravam od 75.000 do 115.000 din ter teličkom od 70.000 do 105 tisoč din. Kupcev je bilo dovolj iz bližnje in daljne okolice, nekateri pa so prišli celo iz sosednje Hrvaške. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič. Tone Gošnik, Inž Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan. lar.ez Vitkovič in Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), banja Baje. Miloš Jakopee. Drago Kastelic in Ivan Zoran. IZHAJA »rsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 430 dinarjev: plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 806-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice) -Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON štev.-127 -Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO- v Ljubljani.