JOSIP VANDOT
Kekec na hudi poti. _=-^Ce>
.                                     PlariiTiisika pripovedlka.
(Dalje.) 8.
fes dčin je bfocMa Jerica po čnnem gozdu lim je fefkala Kekca in Tiniko. K-Kcala je tako dolgo, da je postaila popodmoma briiiparva in rai imiagfk več vpati. Šla je biila raaravnost v tisto snier, oid ko^ der »o .prihaiali fflasoivii Kekioeve .piščailikie.   A zamaai je fekala krogiiitDkroig1. Našla ni miW Tnaiimanošega sledu za bratcem iin se-strdoo. Zato pa je bila vsa obuipama. Nase niiti mislila ni — o, skoro ije po»abila, da jo je po'j?nala nnačeha z dioroa in. 'da moira čeiz gore k teti Nežari. Plazila se je mied' grimoivjem in sfcalami, d'a! je blla že vsa cprasliania po loibraziu, rokah iti moigah.   Raztrgaila sii je bila že vso abtako; a vendar še m nehala iskati. P'leza'la je po skalah, ki so jii zastopite ituipataim ipct; trudoina se je pJiaizila preiko gftaboikfh Barfcoiv, toi jih je bil poki razsežni ^oizd. Zdelo se ji je, da jie ¦pretatoila že visaik ko^-tiček po ¦divjem zagorstoem svetu. A Kekca in Tiinke nikiier! — In Jerica se je razžalostia1.   Sedila je ma trato,   pa si je zalkiria »oibraiz z rtakami.   O, mislila je ma imačeho fn mjenio bolest; imfelila na storbi, ki tarejo zidaj ma-čeho, ik-er w: Kekca in Tioke že dva dimi od mikoidier. Pa je Jerica) dofbro ve-dela, da misdi zdaj mačelia, češ, samio Jerica je vsegai ikniva. Olej, v svoji hudobnosti je izvabila malopridna Jerica Titrnko in Kekca v gore, pa Ju je pustila ta/m, da sta zaišla kdoiveikaim. Vsse to je storilai Jerica satmio zaradi tega, da bi se maŠGOvala1, ker so jo zapoidiili od hiše!. Jerica je vedela -dlolbro, da misH 'mačrfia tafoo grdo o injeii. Zato pa jo je 'boieilo, tako jaiko bo)Mo, da je na glas zajokaila sredi gio^diHe trate.
177
»Oj, Kjefcec! Oj, Timka! Zaikaj sta mi inapravdla to, zakatj? Zaikaj nista pooaikaila, kiakoir seim vaima naračiJa? Pa b>i bila va§u ilepo ipraveidila domw, in ne bilo <bi zdlaj fce žatosM, ©j, ne biilo...«
Takso jfe igoiviortla Jerica in Je joikala. Doilgjo, dcfeo je siedda na trati. pa •ni vedela, kaj foi storila. Prepriičana je bila1, da ne nratpdie Ketaca iin Tinke nič več. Sam Bo,g ve, ikaj se1 jima ie pnipetifo, da }e ni.sta ¦počaikaila tam gorii na senožeti? Najbrže ije visega torav samo Kekec, ta imesrečni Kekec, ikii (je taiko napotrpežljiv im tirtmast. Na svo.ib rok-o ijj šeil s senožeti v ffazd iin jei zaive-del tuidii TinJoo. Na, ipa jiu išči zdaj, če veš, kam sta šla! — Neiniiara pa s-ta našla pravio ipiot, oa sta že doma? Hm, mioiffoče! Kelkec je pač zftalast m ne-roden; a srečo ima, :pcvsod ima srečo, T>a se izimfuzinie Iz vsake neizigotele. Kaj, če se miiu ie tuidii adaj sposireSilio ta je mašel pravo pot? — Jerica se je idomiisiliila teigra, ta 'Oidlegilo ji je. Obrisala si je coi iin je1 vsitala. — »Poijdemi, naravnost ido domia tpojdeim«, je :siMeinila saima -pri seba. »Mogoče sta Kokec in Tinka že doraa. A če ju m, pavem' visei ljudemi!, ki P0.ideifo .ju liskat«.
Taitoo je isiMetfila Jerica). Na^lo se je spustMa inavizdol ipio> onnern giozdu. SHšala je že šmmenie gjorskega potoika im zato je 'Vediela, da inii več diailieč dolinica. In iresniGtiio — čeiz pd ure je že stala kraj ipnoda. Mraailo se i}e že, in vrhovi bdih giora so že gioreilii v jasMi rdečicii. A Jerica se ni baila oači. Sezula si je orevlie, pa je prebredla deroč ¦ptotoik. Nato se fe sipilaizi/la slkotei gosto Tu^'e, ikii se je širilo lonlkrai pnoda daleč Lor do bellih ismežišč. In še preden je legila noč na za^onski svet, >Je -stala Jeirica že ma -pofi, ki se >te 'vila skioizi nui§je.
»Hvaila Bogu — na DOti seim!« se je odidahimfa Jenica irc je sedtla tia' velik ikamesn, ki jie stal kraj poti. Hoteila }e pooivati, toer je foila jalko trudna in so 'jo biolleile nag6. Zvezde so se že užigrale po 'Viisdkeim n©bu, im po lozikii fforski doiliimiioi se je veidmo boJj teaTiaimlo. Jarica .fe videda to>. Zato^ ie mafflo vstala 'in je Mtela po poM. Krenila je miimio ovinika, pa ie stopiila v ^oizd. A pot slkioizli gioizid je bil Tavan in ffladek, da se ni 'spo*alkinSa raiiti enkrat vtkljuib temi. Vs-e je imioilčalo po Sirnem gfazdu liti je miinotvalo. A Jerioe m bilo strah. Hitela je sarno naprej im se je vese'lila c.b TmisM, da bo kmailu dcima1. Drevije se je razdelšo, din Jerioi se je z-deilo, ida j.e stopila na mohko trato1. Vseoikras: je zadehtedo v prijetaem vomju, kalkor da bi cvetelo tod dknog: tisoč im tisoč gjimiičeiv rdeoe^a raivšja. Jerioa je obstala za trerautek. Nedateč pred sabo je zag-ledala svetlo luič, fci1 je sveMa1 jasnio v čmo teimo.
»Ljtidje stanuijejo tu«, se je razveseMila. »Motgoče &o dnvarji ali pa pasfirjl In roo^oče vedo kai o Keibcu m Ttoikii. Poidem v kočo, pa jih povprašam«.
StekJa je tik do iluiči iti je postala kraj Meikega poisfapja, bi je" čnno str-melo v aioč. Potdcala je tr&rat na razsvetljeoo oikeince. A kor se ji ni Ogila-Siil inihče, se je splazia ob zidiu d,o velifoih vrat. Odpnla Jiih je, pa je stotpila v vežo. Ker je 'bilio v veži temino, je tipaJIa ,ob zidiu, dolbler mi prišla do lesieroh vrat. Zopet je triiikrat p&tnkala ita je stopitla v razsvieitdjenio fefoo.
Toda dbstaia |e vsa začudieoa na pragu in je 'Strsmieila v Jcraismo sobo, ki
178
je staia pre'd injo. Beset veilikrth ihiči Je giarela ma žilatem iesteoou, iki je viisel s stropa. In v ti&j ilmči se je svetila vsa sote, da je Jerioi kar jeroalo vid. Vsa krasna ioprava se je ilesketala, m po vaej siotai je dehtelio, kaikior dia so svetla tla vsa poseijaina s pomladnimi mežikelini... Jerfca je istoleiniMa roke, pa se ni upala ttiaprej. Še vedmo j'e staila na pinagu 'iin je stnmieila s široko odprtiimi oomii v krasoto, ki se je bleščaJa pred njo.
Iz tega strmenja jo je prebudM fflais, ffoi <je iz.preeavori kar hipoma sredii tišine: »Kdio si in kaj straniš iin zaikaj stiofliš na pragiu?«
Jerica ®e je ozrla vomo stram, odkioder je pnihajal .giais. Zagiledala je posteljo, ki je biila pregrnjena s isviilnato odejo. Na betem »gilaivjiu je poči-vala taim ženiska fflava, in Jenica ie ividieila natasnkio bele laSe, ki so obkno-žali to 'Sflavo. Stopla je >dlva koraka naiprej M je izpreg-oivorila z boječta glasom: »Mežnaroeva Jeriica sem ... feaubila •s&m v goizdm bratca to se-strico. Ves dan sefm ju zaman liskaila. Pa grem zdaj doimioiv poivedat, da sta zašla... AJii >ju niste miič videli ? Hm, da —¦ moirala sta tod miimio, 5e sta šila doimav. Pa ste ju moraM videti... Prosini, povejte tmii, če ste ju vMeli. Ta-iko ;mie skrbi...«
Ženska je ®lavio maipol dviigmila ta je pogiledaila Jerioi naravnast v obraz. In Jerica )e vztrepetala, ko je zagnledala ttete ikraisae, mile ioči, ki so zrle vanjo. »Oj, poveijte mii, če isite ju viideili!« je reiMa že emikrat im ije skle-nila rotke. »Lepo vais prosta — pavejte rai!«
^Nisem jiu vidiela«, je lodgoivioriia ženska. »Nisetm ju irroagila viideti, ker ležim že sedem >dni. Bdlina sera, Jerica1, tako jaiko balna! A raiim!aimi niiko&ar, da bi mi ijostregd. Sama sem in zapuščena...«
Ženska ie vzditaila tatoo bridko, da se je Jerioi zaismiilila dio dma sroa. — »Boilni iste, pa mimiate nikogar, da bi vaim postregrel?« se je zavizela lirru je .sfcopila bJiže. »0, kaiko se mii smffite! Kar ipri vas bi ostaila, pa bi vam streg-la, dcdkter me alorevate. 0, resndianio! Hudo imi je, ker vaim ne morem ipomagfati. Pa moram v vas ipo ljudi, da poiščejo Kekca iin Timko, 5e tnisita že prišla doraov. Da ni t&ga, bi kar ostala pni vas ;in bi vasm ietpo streffla«.
Žeiiska se jje nasiTtehiniila in jo je pogledaila še enikrat. — »O, Jerica, kar ostanii pni melmi!« je rdkla z miliim, proiseoiim gilasom. »Saj sta itvoj bra-tec !Jn sestricai že davniOi dama. Le iraeni vierjemii! Podidi, pojidi na prag! Po-glej v iBebo, če gori voHka zvezda ravoo nad goro, ikd istoji pretd taibo! Pojdii, ix)jd'i pagiledat! In pridii fcmak naizaj!«
Jerica se je začudiila. A vieandar je slušaila dn ]je stcpila vmx ma prag. Ozinlia se je v nebo', pa je zaffledala zvezdo ravno nad goro. Zviezda je bila velika m jasn-a ibi |e svetila :ta se je lesiketaila. Jerioa jo je videla, ipa se je vrnila v sobo. »Videla sem jo — ziveado sem viidela. Jasnio giari m m ve-iika, joj, tako velika iin krasna!«
»Aili vidiš?« de rekla ženska. »Le imemi veirjemii, da sta tvoj ibratec in tvoja sestrica zdrava in na varoom, zaikaj kadar se zgodi ikakemiu alioiveku .nesreča, ipotemna tista1 zvezda iin ugasrue. In jaiz vem tatooj, da se ife ZigioidMa nesreča. Zato pa se wi daines pripetMo nič hudiega tvoijemu bTatou lin tvoji
179
Sestricii, ker giori avezda tako jasitio. Le ineini verjemi, Jerica, itn oistani pri raenii! Samio toiliiko časa lostani, da lofcrevaim. Jutiri ¦gcttovo czdraivim, oe rai pomaigaš... Zato pa ostamii, Jerica, lepoite prasiiu ostamii!«
»Hm«, je poimislila Jerica in je sfoloMila gHavo. Če gre zdaj v vais, pnide šele ipGzno ido ijudii. Iin predi&n Jih sikiMoe, bo že daivtno ijutro. Skoro bolje bi bilo, če icstaine pri tuji žewi oeiz moč Im. ji pastraže. A zaraino ise napoti .diO' mav po Ijudi, da poiščeio Kekca im Tiimikio. A če sita mesrieona otrofca že prišla domov, pa se itaik ne imiudi, m. zato je najlb-oilje, da ostame tulkaj. — Tako je premiiišljala Jerica in ise je kar hiitro odilioaila. »Bam p:a ostala prl vas oez «-oč!« je Tekla in je stdpdla tik postdje. »Veste, da me hoste tafco sami, ker ste botai. Biora ipa iostala in vam bam stregila«.
Žensika se ije prijaizino nasmehnia. •— »Doibno jdete si, Jerica!« je de-jala in jo ye iprijela za roko. »Vzemii stoil Ln sedi seim ik pastieldi!« — Jenica je starila tako, fcakoir ji je veleila žensfca. Sedla je na stol iin }e pričela pri-povedovati o raesreomeim Kekcu in o mali TitiiM. Pa todi o sivioJl raaimdoi je pripovedovalla in o grobu, ki bo zday tako zapušoan. Praivila je o imačebi, ki jo ije zapodiila z dioma iin jo }e pcslala služit k teti Nežari onlkraij giora.^Pa je postala Jenicai zopeit žalostaa, ko se je dioroislila vsega tetga. Bridko je vzdihniila in si de ipodprla giava z noiko.
MIIMIIMIIMIIIIIIMKIIIMIIMIIItltlMIIIMIIIMItt.....II1111111M 11¦ 111¦ Itl 1 ¦ 111111111 ¦ 11111III• IIIHtl.....lllllllt........t......Mf lllltlllllMIIIIIIM lllllf H
|         (š& lELElNlfl €M YILE I&CIRLITOCIE ^)         I
Č                                                                                                                                                                                                                                                                                       E
lliMlttMHtllMMIlMMIIIftMMMIMIIIttlMMMIMIII.....lltlllllKtllMIMIIIIMIIIIMIItltlltltllMIIIMIIIItlltff.......MMIIIt.....I« I M II M 111 • Itl ¦ II111II |»T
180
»Ne bodi žaiostaia, jerica«, jo je toiažiia žemska. »(jiej, vše bo še' dcK bro. Pamagaila ti bom, pa boš vfildela, da boš zopet vesela. Jaz sama ti po. išo&m bratca in sostnico. Sarao ozdraveti inoraim, samo azidiraiveti... ¦Pojdii, Jerica, pa stopi v kuhdnjo! Pristavi ik 'Oginju ilomec, M je rv njem jiuiha. Ko bo gorka, pai imii jo pninesi. V ikuhiinji ije vseiga zaidost<i. Niič se ne bod in ne sramuj! Kar vzeimii, kar ti ugaja. Saj vem, da sii iačna, ida fooimag stojiš nanogab!«
Resnično — Jerica je bila lačina, da je bia že kar slaba. Potihottna je odšla iz sobe; sikoizii itemmo vežo je šla m je stopiila v raizsvietljenio kiuhiinjo. Na lepern, svetlieiin ogmjišču je še gorel ogeinj. Jerica je pritožiJa še dve po^ lenci in je pristaiviila lanec z juho k iOignju. Nato se je oizdai Taidioiviedmo krcig sebe. Na mizi je -stalo vse poflno kTožnalfcav; a vsi kriožiroM so bii pofaii sladkega peiaiva. Valiik toos pečemke je stail tik pred Jertico, dm vse po tou-htoji je dišalo talkio prijetno, da je Jerica šetle zidaa začutMa, kaiko ije daonai. Noge so se ji ipričele kair tre&ti, dn zaradi slabosti ise ie komaj držaia po-konci. Pa s-e ni magla več premaigiovati. Urezaia si je ktos itirzle pečenlke in bdega kruha, pa je pričela hlastno jesti.
»Saj imi je rekla, da naj kar vizaimeim«, si je 'misiia. »In daiz sem itaiko laona! 0, isarj iji pavnnetm -vse. Leipo ji bom stregla vso mcč m mita za&paila ne bom. Dobra žensika je ta irnia zdato srce...«
Ko se je Jerica inajedlla, se je začela šele prav ogiledoivatii p» kuihiiinjii. Vedno bolj se je čudiiila in zavz-eiinaila. V&a tohiinoa se je [kar leisketatla, fca-kor da bi bila ziidama ki sattiiega srebra. Še ce*16 ognjiišoe1 se je avetiioi iai ini bilo na injeim initi aiajmanošega madeža. Vsa posada v tolih <amairiicah je ža-rela, iin Jerfica je bdila prepričaina, da je sasm® zilato vse tistio, fcar viidi po omarah. Pa je sM-en-ila v svcijeim zaouidenjiu roke in je stinmieila. — »Kdo je ta žGnstka?« se ie poiviprašaila. »Znabiti je ikrailjica, iki se je isikriila pred so-vražnitoi som ipoid gore? O, ¦zmatoiti... Pa oudno — še mtikoM iniisem slišala na vasi mati besedioe o ¦njej. čuidno, čudino... Oivibe, da miseim moi^la u©a-niti talkoj, avibe!«
Jenica je itleskniiila vsa prestraišeina z rcikiaimii. Hiiipoma se je dctnisffla vsega in je spcranala, kdo je oma ženska, fci deži bctoa tam iv ikrasini sobi. ¦ Kar stresla se je Jerica, ko se je tega taikio. bipcima domisliMa. Preistraišila se je, da je kar sadla na stol... »To je Šknlatica — ito je Via Šk.rlaitLca«, je izpregovoria ina ^las. »0, inihoe idrugii ni ona1 žeinslka negio Viila. Škrlatiica. Bel idvorec iima v gaju pad gioirajmii; a v ta divonec sam pnišla jaiz naooj. Resniano seirn ipnišla, ipa sem iprl VHi Šlknlatici!«
DeklHca je bila prvi trerau-tek vsa omanrliana. Zbala se je Vile Škda-tice in najragišaj M bd/la kar zbežata v moč. Že ise je 'Ozirila v bala vrata iin |e vstaia. Tri ikoraike |e že naipraiviiila ipnoti duTiim; a takrat je zašuimielo nekai za iijo. Preplalšelna se je rikmem&la, ipa je vAdela, da juha že vre. lai teidaj se }e aopet dbimiialla bidlne žeosike, iki Ježi zapuiščena itam v soibi iiin iki iji je >oib-Ijubila, ida ai ibo stregila vso moč. Pa je premagala Jerica vtes ssvoa straih. NasmebnMa se je lin je stdpila k dgnjišou. Jubo je >v:liila v bd kriožniiik \\n je
181
vžela z mfee -zdato ž/tico. Pac je postala še enkrat iin še ie stresla šc eihkrat ¦V svojl ipllaišnioisti. Toda že v nasledinjelm treinjutku je odlpnla poigmiminia vrata m je stopMa <v sobo.
Žemska se ji ie masmehiniLla in ji u'e mfentla z irctko. A Jenica jie poive-isila iglavo. Znla ie v -tla, (kecr se roi upaila poigiledati Vii v ohraiz. Lepo in varoo jie postavila na poisfcellijio polrni krožffliik. Žeiniska pa §e pričela srebati gcmkio iimbo. A dolgjo mi srebaila, k©r ji je gilava zdrten'iila naizaj ©a imieihko zgilaivje. — »Ne mioireim ve&, Jerica, <ne moreim več, ker sem vsa silaiba!« je izastolkala. »O, botoia sem, ipa miimaim sniiti izidra'vil dolma. Saimo oto ztdrai-vfilo mii pottnaga. A k}e je čloivelk, ikli hi mii «a prkiiesel, Ikje je?«
J-etica }e sedela tiho na stotoi dm. je še ¦vedno gdefdiatla. >v tla. Ko pa je siišaite, ida Viila sitoika tako ibddkio, de dviigmiila oči. — »0, gospa, iralda vam pamioreim, iiz snca iviam radal pamiareim,« je idejaila iin a'0 rvstaila. »Samd po-vefite irai, kje iimate apraviljeio tisto zidiravMo. Fojdieimi, pa -vaim) igra prtoesem.«
»Ne moreiš, Jerica, niocoj me imiomeš,« je 'ad©civiori;la žieimsika. »Daieč je .tista zidiravtito, rvifsakio mai strmi ®ori. Pot je tefžlka, ifai ti je m ztmaigaš po-dinevi, :kaj šele panoči! Visiofoo na slkaiM Tastejo tri raežiitelijirti; dva1 stai ru-metna, a zadtniji ie indeč. Da tai iimiela tiisti r^deoi onieždtelj, pa bi me biJa več ibolna. Saimio da poiduhalm tisti me>žike>lii, pa sam zdrarva... A kdo inii ga prinese? Jeiiica, kdo irnii naj ga ffre trgat, tado'?«
»Jaiz ga pojdem trgat, jaz, giospa!« je reklia Jenica, iki se ge osrčitla hi-pama, ker S6 iji }e •boteia žem'sflca vedino bolj smiiffla. Nič več .ni rnsHiia, da tfeži pred miio Yila Škdatica, m tudi baila se tni več. »Jaiz vam primesem! ti-sti imežiiikellj. Na gioro 'ga pojdem trgat zaramio. Samo za poit ma poivejte Sfcisipa!«                                         ¦                                                                                             -iM
»OnlkiraiJ rušja, Jerica,« je šepetiaila boilmica s slabiim gjascim, »oimkraj ru«ja zaiffladaš stetzo, ki drai inaraivinoist v skafe. A v sikiallah se iiegubi — tam inii več stetzie. Po stnmih steniaih se moraš platziti, dckiler ne pniiplezaš do icteike plasnioMce. Potem še idVe steini... Vrhiu idnuige paisteijo imežilkeljni... O, Jenioa, ti n& zimorieš te strašne poti, ne zmioreš...«                            —
A Jerica ®e je nasmotaila. — »Poiizfcusito, giospa,« je irefklat »Pa ¦vem, da majdeun mežiiikeiljine. Saj ne bo tatoo hudo... Poirakusiffn jmtri zjutraj kn splezam ina skaie«.
2>mska je zamaihnirla še neikrat z roko in je diejaila tRidcima: »Ne poj-deš, Jerica, ne ipojdeš... Gloj, »drsne se *i laihko ma visdki stetni, pa ipa-deš v prepad... >Ne poideš, Jertica...«
»A pciakiusiim vendarile,« j& oidivrinila Jerica. »Glejte, gcsipa! SpnejeLi ste m& v svojo hišo, da)M ste mi hogato večertjo iin ste talko> prijafcmi z ;ma-tno. Pa maj bti vaim tiie ttla ihvaležna? — O, giosipa! Zato pa 'pojdiem itrgat imežiikelijne. Veste, da vam .popl-ačam vse. Streiffla vam bom do jutra. A v jutnu se inapotiim na goro. Saimo to imi rnorabe .oMjubiiti, da mi pioiščete bratoa lin seistnioo, fco 'Ozdravite. Sarnio za to vas proisiim1, gosipa!«
Bolinica je ipnilkiimiaik z gilavo in je zaprla itrmdoTna oči. Jerica se je od-imialkniila nelkciliikio oid postdje iin je čaikala, da iprione biotanca zapet ffowo-
182
riti. A čakala 'ie ¦dolij?©. Ko }i je pcigikdialla ¦natamlko v abraz, pa je vidda, tda že \spi. Potihotma je Jeruca vstala iin je šJa k tmtiizi. Seidlai je na stoi in se je 'podipria s ikicfmefloem db intiao. Neipreimiiiano Je gtadaila na iposteljo, da bi vMda talfco], če se bdlnica iprebudi, da bi ji biila pniipravJiiena1 taikoj po-streči. In Jienica je pramiišljala in je iuig?iibala. Viiidela je ibottaici maraivinost v bledi dbraz, ipa tudi belle flaise.je viiideslai, ikii so dbknoižaM tistd dbraiz. In ana-la je, dia to nli imabena imestina gicspa, pa tudii noibeina iknalijica, Ikii >se :|e sfcrila prod soiviražniilkii poid todle igjore.
»Šlkrlatica je, Vila Škiriatica je!« sje ponatviliala saima, pri sebi. »Tam1 v posteilji il&ži Viffla Šknlatiica. Pa se jie ine bojim... ln če-mu bi se je bala? Jutrii ajutrai ipog"d«m ina fforo po tiisiti ifldieči imežiilkdj. Nafidieim.' Ka, «otavo ga naijdiem, in Vila [bo zjdiravia...«
Tafao ije ipreiiniišiljialla Jerioa i,n je gleidaila raspremiiiatiio ixa pdstelijoi, kjer je ispala Vila v težkem smiu. Tdiste treoutke je pdzaibila raa diorn; pa tuidfi na Keikioa in Tliko je ipozabila. Saimo to |e miisillai, da Heži tartni na potetelji Vi-pla Šikrlatica, da ona sama čuiva prii Vili in ji bo sitregila) vsio ooč. A >v iutru OTjde ipo zdraviiila, da oizidirarvii Vlila in se tfi .prioazino masraeje.
In Jeriea se je sraeihJjala 'dofeo, dioiligio im je misiliila leipe imtlsilS. Vila je ispala (nnirino iin se mi a^aniiila initi emflcrat. Svetlo so giorale taai na lestencu, 'da iso ©ričete Jerioo ščemeti oči. Zaipda jih je1 in je nelnote zaidremala. Giava ji je zdrkiniiJa na iraao, m Jerioa je zaspala...                       (Dalfe.)