24

•Č a s«.

ILLYRICA V CHATILLONU-SUR-SEINE.

Dr. Melitta Pivec  — Ljubljana.

M aršal Marmont, prvi generalni guverner ilirskih provinc,
je zapustil svoje papirje svojemu rodnemu mestu, Chatillonu-
s.-S., 1  kjer tvorijo morebiti najbolj zanimivi del mestne biblio¬
teke 2 . Neki čas so se nahajali v zgodovinski sekciji arhiva voj¬
nega ministrstva v Parizu, odtod jih je pa mesto reklamiralo.

Obsegali so do lani 17 svežnjev, od katerih je eden vse¬
boval akte, tičoče se Ilirije, drugi pa akte iz Holandije, Španije
in drugih torišč Marmontovega delovanja.

Uporabil je te do takrat znane dokumente o Iliriji P. Boppe
v svojem delu o vojaški granici v francoski dobi 3 ; omenja jih
tudi seznam rokopisov o dobi revolucije in cesarstva v depar-
tementalnih bibliotekah. 4

Letos so pa našli na podstrešju poslopja, kjer se nahajata
mestna biblioteka in mestni muzej, še mnogo večje število
Marmontovih papirjev, tako da obsegajo zdaj 48 fasciklov, med
temi 26 o Iliriji. Urejeni so za zdaj le provizorično in zelo su-
marično, večinoma ne kronologično, ne po materijah, in so pod
označbo Illyrie vključeni tudi akti francoske Dalmacije (1806
do 1809), Akti, tičoči se ilirskih provinc, ne obsegajo vse dobe
njihovega obstoja (1809—1813), temveč naravno le dobo Mar-
montove uprave, od oktobra 1809 do aprila 1811.

1  Mestece štiri ure od Pariza, blizu izvira Seine, priljubljeno letovišče
Parižanov. V tamošnjem nekoč Marmontovem gradu je stanoval leta 1914
maršal Joffre in od tam izdal prva povelja v svetovni vojni.

-  Odprta ob četrtkih in nedeljah. Tujcem, ki pridejo tja delat, pa je
bibliotekar Devillard vsak dan na razpolago.

3  P, Boppe, La Croatie militaire. Pariš, 1900.

4  Les Manuscrits relatifs a 1'histoire de la revolution et de 1'empire
dans les bibliotheques publiques des departements. Pariš, 1913, p. 159:
Papiers du marechal Marmont, consistant:

1° En correspondences, memoires, rapports, cartes et plans manuscrits,
recueillis pendant sa carriere militaire, et relatifs principalement a la guerre
de Hollande, au gouvernement des provinces illyriennes, a la guerre
d’Espagne.

4° Cartes manuscrites des provinces illyriennes et autres, executees
par les ordres du duc de Raguse et leguees par lui a Chatillon avec sa
collection de cartes imprimees.

Dr. Melitta Pivec; Ulyrica v Chatillonu-sur-Seine.

25

Njih glavna vsebina je sledeča;

Dopisi generalnega intendanta, za skoro vse mesece 1. 1810. 5

Dopisi intendantov provinc, za isto dobo . 5

Dopisi generalov, za isto dobo . 5

Dopisi generalnih policijskih komisarjev, za 1. polletje 1810. 5

Splošna uprava Dubrovnika in Kotora, za več mesecev 1. 1810. 5

Istrski prefekti, 1810.

Prepisi aretejev, 1. 1809, 1810. (do 20. avg.).

Vojaške poizvedbe.

Vojaška uprava.

Vojna mornarica, flotilne postaje, 1. 1810.

Spomenica o vojaški granici.

Statistika o njenem stanju 1. okt. 1810,

Koncepti in prepisi Marmontovih pisem v več zvezkih za 1. 1809.,
1810. in 1811. 6

Šifrirana pisma Eugena Napoleona.

Pisma Davida, konzula v Sarajevu, 1809, 1810, 1811.

Pisma Bruere-a, konzula v Skutariju, 1810.

Poročilo Laugierja, generalnega ravnatelja carinarnic, zunanjemu
ministru o trgovini Ilirije, jun. 1810.

Prošnje trgovcev v Trstu in sladkorne rafinerije na Reki za olaj¬
šave glede izvoza in uvoza, febr. 1810.

Statistika Trsta in Kotora za 1. 1809.

Načrt ceste Napoleon.

Notice kneza Dietrichsteina o cesti Luisi.

Stanje državnih blagajn 1810.

Zanimivo je pismo grofa Cobenzla, ki ga je Marmont prosil
za informacije o novo pridobljenih deželah, kjer se Cobenzl
opravičuje, da jih ne more dati v zadostni meri, priloži pa kratko
spomenico 15 str. — prve informacije Marmonta o ilirskih
provincah. 7

Akti o francoski dobi Dalmacije;

Dopisi Dandola, generalnega proveditorja.

Splošna uprava.

Zunanje zadeve.

Pisma Davida, konzula v Sarajevu, 1807.

Pisma Pouqueville-a, konzula v Janini, 1807.

Iz tega seznama postane jasno, zakaj se nahaja v arhivih
v Parizu, Ljubljani itd. razmeroma malo aktov iz 1. 1810. in za¬
četka 1. 1811. Pred dekretom 15. aprila 1811., ki je natančno
določil delokrog posameznih funkcijonarjev, je bila večina aktov

5  Ti dopisi so urejeni po mesecih.

6  Povsod raztreseno tudi dokaj pisem v originalu.

7  Primerjaj; Prijatelj, Slovenščina pod Napoleonom, p. 126, Cobenzlove
informacije Napoleonu.

26

Č a s«.

naslovljena neposredno na generalnega guvernerja Marmonta
in je tako prešla v njegovo zapuščino.

Drugi fascikli obsegajo Španijo, Holandijo, vojaške zadeve,
osebne zadeve in varia.

Razen tega hrani biblioteka iz zapuščine Marmonta še zbirko
kart, tiskanih in rokopisnih.

Tiskane karte:

Post Charte der k. k. Erblanden. Wien, 1799,

Generalcharte von den kaiserl. osterr. Erbstaaten. Niirnberg,
1805.

Die Provinzen Inner-Oesterreichs, Graetz, 1794, generalna karta,
in posamezne karte vseh notranjeavstrijskih dežel, ki jih je uporabil
posebno v vojni 1, 1809. 8

Rokopisne karte:

Velika karta dela evropske Turčije in provinc: Dalmacija, Du¬
brovnik in Kotor, na sirovi svili, z označbo vseh cest, ki so bile
zgrajene pod Marmontovo upravo.

Topografična karta dela ilirskih provinc, namreč bivše beneške
Istre.

Vojaška in mornariška karta Dalmacije 1. 1806.

Karte so večinoma na -platnu; ena je deloma predrta od kroglje.

/V, o. n« * A

KATOLIŠKOSOCIALNO GIBANJE V NEMČIJI
V NOVEJŠEM ČASU.

Napisal dr. theol. et rer. pol. Heinr. Weber, redni profesor na pravni in
državoznanski fakulteti v Miinstru na Vestfalskem.

Opomba  uY^ d n i š t v a. — Članek, ki ga tu priobčujemo, bo za¬
nimal vsakega našega javnega delavca; vsak bo našel za svojo stroko to
ali ono stvar, ki ga bo zanimala že radi statističnih podatkov, posebno pa
še radi navedbe obširne strokovne literature, ki mu bo omogočila, da bo
tisto stroko samostojno dalje zasledoval. G. prof. W e b e r je napisal čla¬
nek nalašč za »Čas«. Da bodo čitatelji laže našli mesto, kjer se govori o
kaki posamezni stroki, podajamo tu kratek pregled vsebine tega članka.

Uvod. Ustanovitev prve dobrodelne (1840) in prve socialne (1846)
organizacije v Nemčiji. Pričetek katoliških shodov (1848). Konferenca pru¬
skih škofov o soc. vprašanju (1869). Ustanovitev ^velikih osrednjih organi¬
zacij; socialne osrednje organizacije »Volksvereiri« (1890) in dobrodelne
osrednje organizacije »Caritasverband« (1897).

I. Socialni osrednji organizaciji;

1. Volksverein.  Njegovi smotri. Glasila. Organizacija. Število
članov.

2. Katholischer Frauenbund.

II. Socialno-karitativno gibanje. Ustanovitev Dobrodelne zveze (1897).
Njeni smotri in način organizacije. Dobrodelna knjižnica. Kratek življenjepis
očeta dobrodelnosti dr. Werthmanna. Posamezne panoge dobrodelnosti.

\