GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK III, APRIL 1991, ŠT. 2 IZ VSEBINE Jo S;Pr' yyyy /0. 'mm '^m %c\ "S| ČAO ČAO, LJUBČKI! Pozdravljeni, težko pričakovani majski prazniki. Pozdravljeni tudi vi, dragi prijatelji Najče. V tem šolskem letu so se učitelji zarotili proti nam, letijo namreč same slabe ocene, zato s strahom čakamo na izid šolskega leta. V zadnjem času smo vedno bolj kulturno obarvani, saj smo večino dragocenega prostega časa delali veliki projekt o Danetu Rabbitu (Zajcu). Ššššš... Nesrečno smo pristali v Planici in opazovali oblake, meglo in dež. Zaman smo čakali ptice s čeladami. Pa vi? Kako se imate pod tem milim spomladanskim soncem? Če se dolgočasite, vam priporočamo Najčo — časopis, ki poskrbi za dobro počutje in zdravje. Poleg korenčkovega soka je Najča najboljša stvar, ki vas spravi v dobro voljo. Sicer pa, korajža velja! Še malo zdržite pa za kakšno petko se tu in tam napiflajte. Če vam pomlad ne prinaša samega veselja, pomislite na naše uboge osmošolce, ki jih glodajo skrbi, kam naslednje šolsko leto. Prav zdaj razmišljajo, kako jim je grmska šola, kakršna pač že je, postala ljuba in domača. Naj vam ne zmanjka poguma! Darja, Milan in Sanja iz 7. d ► V*'* .1*, S PROJEKT SEDMOŠOLCEV l/ šoli, njenem ožjem in širšem okolju ter v domačem okolju je potekalo že od oktobra 1990 projektno učno delo - veliki projekt Dane Zajc v besedi, sliki, glasbi in igri, ki se je končal s sklepno izvedbo 21. marca 1991. To delo je opravljalo 100 učencev štirih paralelk 7. razreda OŠ Grm, razdeljenih v naslednjih devet skupin: - NOVINARJI, - LIKOVNIKI, - RECITATORJI, - KNJIŽNIČARJI, - TEKMOVALCI, - GLASBENIKI, - IZDELOVALCI LUTK, - IGRALCI LUTK, - IZRAZNI PLESALCI -animatorji lutk. Učenci so opravljali naloge pri urah slovenskega jezika, v knjižnicah in predvsem pri interesnih dejavnostih ter samostojno doma. Marsikdo se sprašuje, zakaj so se učenci lotili tega projekta. Odgovor na to pa je: ker so jim všeč drugačne poti do znanja. Težave so jim pomagali premagovati starši, dve knjižničarki in učitelji - mentorji. Sklepna izvedba je bila 21. marca ob 10. uri v Domu kulture v Novem mestu. Lutkarji so zaigrali Zajčevo igro Petelin se sestavi, sledil je kviz znanja; dogajanje je obogatil pesnik in dramatik Dane Zajc, ki je recitiral svoje pesmi in se z nami pogovarjal. Irena Vardijan, 6.b OŠ Grm Novo mesto Odpadne vezane plošče, ki jih je šolarjem podaril IMV Adria, so se prelevile v petelina, lisico, kačo, pava, majskega hroš- ■ ča, mravljo, sonce, zvezdo. Te lutke so naredili grmski sed-mošolci po zamislih prvo in drugošolcev. Z njimi so zaigrali — 21. marca na sklepni izvedbi projekta Dane Zajc v besedi, sliki, igri in glasbi - lutkovno igro Petelin se sestavi. (Foto: Klemen Dvornik, 7.a OŠ Grm) *»‘»t*.=/-*r- . f s šolskega TELEPRINTERJA JANUAR 5. 1. 1991 Na ta dan smo imeli pouk po ponedeljkovem urniku. Bila je prava mora. Sobota, mi pa v šoli! 7. 1. 1991 Ob 7.10 so imeli vodje aktivov sestanek s pomočnico ravnatelja gospo Olgo Golob. 8. 1. 1991 Imeli so posvet o projektnem učnem delu za ravnatelje in svetovalne delavce v Dolenjskih Toplicah. 10., 11., 12. 1. 1991 Bil je seminar - 12 čutil in njihov razvoj v VValdorfski pedagogiki. Tega seminarja se je udeležila gospa učiteljica Ljuba Tov-šak. 31. 1. 1991 V avli naše šole so imeli predavanje za društvo čebelarjev. 14., 15., 16. 1. 1991 Gospa prof. Sonja Čibej se je udeležila seminarja Zgodovina glasbe v VValdorfskih šolah. 31. 1. 1991 Ob 13.10 so imeli učitelji predmetne stopnje drugo ocenjevalno konferenco v šolskem letu 1990/91. 25. 1. 1991 Imeli smo zbore šole. Peti in šesti razredi ob 8.00 uri, sedmi in osmi pa ob 8.50 uri. Ob 10.00 uri so imeli zbor šole prvi in drugi razredi, tretji in četrti pa ob 10.50 uri. 26. 1. - 3. 2. 1991 Uh, končno smo se pretolkli do zasluženih ali nezasluženih (kaj nam to mar) zimskih počitnic. Čeprav nam je sneg ponagajal, smo imeli dosti drugih dejavnosti na izbiro. FEBRUAR 5. 2. 1991 V popoldanskem času je bil na naši šoli seminar angleškega jezika. 6. 2. 1991 Spet je bil sestanek vodij aktivov s pomočnico ravnatelja gospo Olgo Golob. 8. 2. 1991 Kulturni dan! Nekateri smo šli v muzej, drugi v kino, tako da je dan prijetno minil. 14. 2. 1991 Na naši šoli so bile okrogle mize namesto roditeljskih sestankov. Bilo je sedem okroglih miz in vsak od staršev se je lahko odločil po svojem zanimanju. 19. 2. 1991 Tega dne smo šli sedmi in osmi razredi v Ljubljano in si ogledali Alico v Čudežni deželi. 22. 2. 1991 Imeli smo športni dan. Izbranci so šli na smučarsko tekmovanje. Drugi pa smo se vneto sankali. 28. 2. 1991 Ob 17.00 uri je bil na naši šoli svet staršev. MAREC 4. 3. 1991 Ob 7.00 uri so imeli vodje aktivov s pomočnico ravnatelja gospo Olgo Golob tradicionalni sestanek. 8. 3. 1991 Tega dne so šli učitelji v Ljubljano v Cankarjev dom, kjer so si ogledali AIDO. 12. 3. 1991 Na ta dan smo imeli osmi razredi naravoslovni dan na temo ekologija. Razdeljeni smo bili v deset skupin. Po ogledu delovnih organizacij in tovarn smo imeli v veliki zbornici poročanje. 15. 3. 1991 Končno je bil na naši šoli spet ples. Žal samo za osme razrede. Upamo, da bo naslednji ples za osme in sedme razrede. APRIL 5. 4. 1991 Na ta dan je bilo 14. občinsko in 9. republiško srečanje mladih tehnikov in 6. občinsko ter republiško srečanje računalničarjev na OŠ Šmarjeta. 5. 4. 1991 Ob 10. uri je bil na OŠ Dragotin Kette posvet o problematiki duševno prizadetih. 6. 4. 1991 Občinsko tekmovanje učencev OŠ iz fizike je bilo na naši šoli. m :::: Grmska srečanja, ki jih pripravlja skupina učiteljev na OŠ Grm, so postala že tradi- ■> p.cionaina. V četrtek, 21. marca, je bilo že peto srečanje. j:;: Gosta večera sta bila pesnik in dramatik Dane Zajc in vsestranski filmski ustvarjalec jj: % (režiser scenarist, montažer) Filip Robar-Dorin. Po pirojekciji Robarjevega filma sta š 'Ž Brane Šuster in Sonja Simčič predstavila ustvarjalca in z njima poklepetala. Večer je :j: jS bil prijeten. Vsi, ki so se ga udeležili, so odšli domov z novimi spoznanji o slovenski j:- .v! 11. 4. 1991 Za nekatere razrede (npr. 8.a in 8.d) je bila 3. ocenjevalna konferenca »naj« konferenca v vsej osnovnošolski zgodovini. Izdelali so namreč 100 %! 12. 4. 1991 Imeli smo kulturni dan za 8. razrede naše šole. Obiskal nas je kipar in pesnik ter grafik Rudi Stopar ter se pogovarjal in ustvarjal z nami. Joži, Nadja iz 8.a Javna pohvala ZA IMV, NOVOTEKS, KERAMIKO, IZOLACIJE, GOZDNO GOSPODARSTVO, VODNO GOSPODARSTVO, RIBIŠKO DRUŽINO, KOMUNALO, KRKO-ČISTILNE NAPRAVE IN ZAVOD ZA HIGIENO IN MEDICINO DELA Presenetili ste nas z izredno lepim sprejemom in nesebično pomočjo pri izvedbi našega naravoslovnega dne. Iskreno se vam zahvaljujemo ekološko osveščeni osmošolci OŠ Grm ._____.______________, •XXvXXvj *********•*•*•*•*•*' • •••••• •*•*•*.* • • • •••••••• [■••••••• i ••••••••••* *•*•*•*•*•*•*•*•*#*•* *•*•*•*•*•*•*•*•*•*•* •*************•***•*•’ !*•*•*•***•*•*•***•*•*' •*«#******«#**»##*«**| •%*•*•%*•*•*•*•*•*#! *•*•*•***•*•*•*****•*! [••••#•••#•• !••••••••••« »•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• Rudi STOPAR - kipar, grafik in pesnik - nas je obiskal na kulturni dan osmošolcev ;X OŠ Grm v Novem mestu. Zanimivega Sevničana, Rudija Stoparja, je intervjuvala novi- :jx :•*; narka šolskega časopisa Tamara Gogič. Predvsem so nas zanimali njegovi kipi - s % katerimi je dosegel uspehe tudi v tujini - in pesmi, ki nam jih je nekaj tudi prebral. Nato ;T: ji:; so grmski osmošolci pod budnimi očmi mentorjev izdelovali skulpture in reliefe iz kar- jxj S tona, lesa in mavca, oblikovali iz žice, tolkli glino ter raziskovali kiparsko dediščino >:j: j: Novega mesta. Na fotografiji je Rudi STOPAR, ki je eni od skupin »osmariev« pomagal jj:; izdelati skulpturo iz varjenega železa. (Foto: Klemen DVORNIK, 7.a OŠ Grm) čj ŠOLA V SOBOTO? Na pobudo g. ministra za šolstvo Petra Venclja naj bi imeli naslednje šolsko leto pouk tudi ob sobotah. Na OŠ Grm smo naredili anketo o šoli v soboto. Zbrali smo odgovore predvsem učencev in učiteljev naše šole. Svoje mnenje je povedal tudi Dane Zajc. ALEŠ ŠUTAR, 6,c - Nisem za šolo v soboto, ker le med tem vikendom lahko obiščemo svoje znance in se sprostimo. MARJANA ŠTERN, učiteljica SL -Nisem a priori proti. Sem namreč zato, da je treba nekaj ukreniti, da bi razbremenili učence. Če šola v soboto ni rešitev, je nujno treba storiti nekaj drugega. Mogoče skrčiti predmetnik in zmanjšati tedensko število ur. ANDREJA MOHORIČ, 7.d - Šola v soboto ni v redu, ker se le ob sobotah učim. DEJAN MERVAR, 7,d - Ta predlog se mi ne zdi v redu, ker bi potem imeli le en prost dan. URŠKA ZUPAN, 5.r - Ne bi radi šole v soboto, to pa zato, ker imam že med tednom premalo časa. Na ta dan pa si rada vzamem več časa zase. JERNEJ KASTELEC, 7.c - Ni dobro, ker je že med tednom premalo časa, če pa bi bila šola še v soboto - hvala lepa. SAMIR KUDIČ, 7.c - Brez veze, ker samo v nedeljo se ne moremo dobro pripraviti za naslednji teden. MATEJA PUCELJ, 7.c - Nemogoče, ker ne bi mogla nikamor iti. Že med soboto in nedeljo je premalo časa. BLAŽ MALENŠEK, 7.c - Odpade, ker imamo med tednom že tako premalo časa. ASJA ŽUGEL, 7.a - Nisem za šolo v soboto, ker bi imeli premalo prostih dnevov in vikendov. IRENA ZALETELJ: Do sedaj sploh nisem vedela za ta praznik. Bilo bi super, če bi to uvedli pri nas. Najbrž bi bili vsi navdušeni. V šoli bi ga lahko praznovali tako, da bi imeli kakšno prosto uro. MILENA KOPRIVNIK, učiteljica KE Absolutno proti. Sobota je edini dan, ki ga lahko posvetiš družini in se spočiješ po napornem tednu. ALENKA SPASOVSKI, učiteljica MA -Ne. Ker smo se že tako navadili na tak delovnik, da komaj čakamo na prost vikend. HELENA JAKLIČ, 7.a - Šolo v soboto? Ne, ne! Sem 1000 % proti. Sobota je edini dan, ko nimam nobene obveznosti in želim, da tako tudi ostane. V soboto se lahko tudi spočiješ in naspiš. ZRINKA PETRAVIČ, 7.a - Ne! Zato, ker lahko le te dva dni obiščemo sorodnike, ki niso ravno blizu. V soboto pa se da tudi marsikaj narediti po stanovanju. DANE ZAJC, pesnik in dramatik: Ne, nikakor nisem za šolo ob sobotah. Gospod Peter Vencelj najbrž nima svojih otrok, ali pa so že prosti šole in tako odrasli, da je že pozabil na njih in na to, kako je, če otroka vidiš samo ob nedeljah. To mora biti pomota v Vencljevi glavi, jaz sem hodil ob sobotah v šolo in vem, kako je to težavno. Imeli smo sicer nekaj manj pouka, mislim, da smo imeli srede proste. Ampak takrat, ko je to bilo, so starši imeli tudi ob sobotah službo. In potem je bilo to nekako razumljivo, da so tudi otroci imeli šolo ob sobotah. Danes imajo pa starši sobote proste, razen sedaj, če mislijo še to zamenjati; to pa ne vem, če bo šlo. BRANKO ŠUSTER, učitelj likovne vzgoje: Sem na vaši strani. ANDREJA MOHORIČ: Cel ta dan naj bi bil posvečen temu prazniku. Vsako uro pouka bi lahko povezali s tem praznikom: npr. pri zgodovini bi se učili o izvoru praznika, pri likovni vzgoji bi slikali na temo ljubezen itd. CIRIL JAMNIK: Prihodnje šolsko leto naj ne bi bilo pouka na ta dan. NINA PETAROS: Okrasili bi šolo, namesto pouka pa bi imeli ples. ANITA HODNIK: Tudi jaz sem za ples, dobro pijačo in hrano ter okrasitev šole. AJŠA ROBAR: Pošiljali bi si anonimne kartice, tako kot to delajo v Angliji. IRENA MEGLIČ: V šoli bi se o tem pogovarjali, čestitali bi si in organizirali ples. BARBARA BAN: V šoli naj bi bilo praznovanje, ples, kjer bi si čestitali. To bi bilo zares v redu, saj je to praznik, ko si mladi izpovejo ljubezen. IRENA AUERSPERGER: Pošiljala bi pisne čestitke in bila bi za dobro »žurko«. MILAN GRNOVIČ: Bi praznoval. Lahko bi okrasili razrede in si izmenjavali nepodpisane kartice. V avli bi bila primerna glasba. Mi smo torej za praznovanje! Upamo le, da učitelji ne bodo rekli ne. DARJA, KATJA in KATARINA, 7.d OŠ Grm v Novem mestu Nismo pripravljeni na spremembo Šola in evropski delovni čas Na pobudo staršev smo na grmski osnovni šoli organizirali okroglo mizo na temo šola in evropski delovni čas. Sodelovali so naši starši, učitelji, ravnatelj in predstavnica občine. Starši so povedali, zakaj je potrebno preiti na evropski način dela, opozorili so na težave, ki so in bodo nastale, in pojasnili, kaj pričakujejo od šole. Nekateri od staršev smo povprašali, kaj menijo o evropskem delovnem času. Simo GOGIČ, vodja splošnega sektorja, IMV Revoz, 43 let: Gre za preurejanje družbe k nekim navadam, ki nas bodo približale Evropi. Menim, da je zadeva neizogibna, vendar pa je treba zagotoviti pogoje, da čim manj boleče, brez travm - mi in vaša generacija -preidemo na evropski način življenja, bližje k Evropi. VALENTINOVO -PRAZNIK ZALJUBLJENIH 14. februar, dan sv. Valentina, je praznik zaljubljencev. Marsikje v svetu ga že od zdavnaj praznujejo. Mnogi med nami za dan zaljubljencev še niti slišali nismo. Pa bi se pripravili in ga drugo leto praznovali? Imamo kakšne ideje, kako bi si organizirali praznovanje? Vesela BANIČ, socialni kadrolog, IMV Adria, 35 let: Že več kot pol leta imamo v Adrii evropski delovni čas. Delovnik od 8h do 16h skoraj nikomur ne ustreza, morda le redkim mladim neporočenim posameznikom. Delavkam-materam ni lahko, saj nimajo toliko plače, da bi si lahko privoščile tisto, kar sodi zraven v evropski stil življenja -servisne dejavnosti. Malo časa ostaja za druženje z otroki, za družinsko in družabno življenje. Problemi so s prevozi, vrtci, prehrano. Mislim, da je 200-300 ljudi iz Adrie neopravičeno prešlo na ta delavnik. Dragica FERBEŽAR, vodja kadrovskega oddelka v IMV Revozu, 33 let: Menim, da smo nepripravljeni kot družba kar zadeva prevoze, prehrano nas delavcev in vas šolarjev. Problem je tudi, ker bodo nekateri starši še vedno delali v dveh izmenah in jim ta »Evropa« ne bo prinesla nič, drugi pa, ki bomo delali po tem času, že vnaprej opozarjamo na težave, seveda pa moramo v vsaki stvari iskati tudi dobro stran, da pa do dobrega pridemo, je potrebno, da rešimo tisto, kar nas ovira na tej poti. Če večina ljudi v Evropi dela »tak čas«, to ne more biti slabo. Delo in življenje so si znali urediti tako, da se jim to obnese. Evropski delovni čas se bo moral obnesti, ker je Evropa naš cilj. Anica GROBOVŠEK, knjižničarka IMV: Problem bi bil, ker bi bile mame zaposlene, otroci pa bi morali popoldne skrbeti zase. Če pa bi bile matere doma, bi bili učenci bolj zbrani, veseli in zadovoljni v šoli. Anketirala: Nina Jakovljevič, 8.a OŠ Grm Novo mesto SODELOVANJE STARŠEV IN UČITELJEV Sodelovalo 93,75 % staršev m točno ooiuoei — |! stoje čakajo1 tud! po celo uro jijijij Moti prisotnost drugih Ul Cela šola naj ne bi imela gov. ur na isti dan in isto uro, II B NOTRANJI DEJAVNIKI gilirj; Vedno samo kritika za m&$^rie'Naičai° 8 iiwf ,02načenos(1?' s,aba wm^resn^zrov- f i 15š 10 š m 8 J! 11 25J1 7!!i * ANKETA cL. VPete/v / ima, (/a 'i a^m vž/fafc & u'iK‘XvX X*XvX •*•*•*•*•*•*< Ju/It/ XvX' »ii ' o i« •-•X*X*X XvX*X*Xv :XvXvX*x x*x*x .•.*X\*X Mm MMm mm** mmm rnmmmmmmmmMmm ^MMmM°\ dojenček Dedek Mraz mi je prinesel dojenčka. jSijS: :::::::::::: •V.V.*. |X*X»!» jivij: Moj dojenček je priden. Z njim se lepo ■"'"igram. Peljem ga na sprehod. Po ■x‘:’:’:': kosilu ga dam v posteljico. Ana Penca, 1 .c UTRINKI 12 1 RAZREDA RAZBITA VAZICA / Na Krnčevi kmetiji Na Krnčevi kmetiji je bilo zelo lepo. Videli smo molžo krav in spoznali, kakšne stroje potrebujejo za molžo. Kmetica nam je tudi povedala, da zdrava krava v enem letu da 4000 I mleka ali tudi do 8000. Povedala nam je, da krave tehtajo okoli 500 kg. Kravje vime mora biti pred molžo zelo čisto, da je potem mleko zdravo. Če krava ni zdrava, potem se v mleku naredijo svaljki. Mleko po molži precedijo. Natočijo ga v steklenice in ljudje prihajajo ponj. Jure Golobič, 2.b MOJA URA Moja ura vedno tiktaka, neprestano čas pretaka, kliče spat me vsak večer, da bom mami dala mir. Glasno zjutraj me budi, ker v šolo se mudi, vsak dan v krogu se vrti, z njo res mi dolgčas ni! ANA-MARUA NOVAK, 2.d Imeli smo naravoslovni dan. Šli smo v mesto. Med potjo smo se ustavljali in se pogovarjali, kakšna okna so imeli ljudje v starih časih. Videli smo tudi novomeški grb, ki je na Rotovžu. Tam sta tudi kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja. Potem smo obiskali Pionirsko knjižnico. Tam smo si ogledali knjige in slikanice. Tovarišica nam je pokazala, kje so bila vrata, skozi katera si prišel v mesto. Nazaj smo se vračali ob Krki po Šolski ulici in potem še po Detlovi ulici do Glasbene šole Marjana Kozine. Bil sem zelo vesel, ker veliko teh stvari prej nisem vedel. Jure Golobič, 2.b MOJE MESTO Ali poznate Novo mesto? V njem je moj dom! V starih časih se je moje mesto imenovalo Rudolfovo. Včasih je bil ta kraj majhen. A sedaj je mesto veliko in ponosno! Najlepše so hiše na Bregu in Kapitelj. V mestu je veliko prebivalcev in trgovin. Moti me, ker tovarne onesnažujejo mesto. Ljudje premalo čuvajo svoj dom. URBAN KASTELIC, 2.d Nekega dne je lončar izdelal lepo vazico. Okrasil jo je in jo prodal trgovini. V trgovino je prišel Mihčev očka. Kupil je vazico, ker je imel Miha rojstni dan. Ko je Miha pihnil svečke, je dobil darilo. V darilu je bila vazica. Miha je je bil zelo vesel. Naslednji dan jo je prinesel v šolo. Potem so si sošolci hoteli ogledati vazico. Ko so si vazico vlekli iz rok, je padla na tla in se razbila. Ko je prišel Miha domov, je bil zelo žalosten. NAIMA OUERFELLI, 2.b Črviček Matiček Živel je črviček - sladkosneden Matiček. Njegov dom je bilo lepo rdeče jabolko, ki je raslo v velikem sadovnjaku. Jedel je hruške, med in jabolka. Ta črviček je imel sosedo-črvičko Lepotičko. Nekega vročega poletnega dne ji je zapel tole pesem: Jaz 'mam jabuk, ti pa ne. Ti imaš hruško, jaz pa ne. Pade mi na glavo lonec pa te pesmi je konec. Črvička Lepotička se je tako smejala, da je črvička prosila za roko. In res, poročila sta se in priredila veselico, kot je še ni bilo. Katarina Sladoljev, 2.a MALA NAJČA EVROPA '92 Švicarska šola Kakšen naslov, boste rekli. Pa vendar je res: za Evropo se pripravljamo v 3.a. Uvajamo model švicarske šole. Naša razredničarka je bila na izpopolnjevanju v Švici. Obiskala je več šol, spremljaja v njih pouk in opazovala življenje otrok v Švici. Svoje izkušnje uporablja sedaj pri nas. Najprej smo uredili učilnico. Svetla je, vesela, polna cvetja in sonca. Tudi sam pouk je bolj vesel in prijazen. Najbolj zanimive pa so minute za umirjanje, imamo jih vsaj enkrat na teden. Naj vam povem, kako izglodajo? Vsi sedemo v krog. V sredino postavimo rožo. Sproščeno sedimo v krogu in se pogovarjamo. Tema pogovora je različna. Ko pogovor zaključimo, se sprostimo tako, da kričimo, ploskamo, pojemo, žvižgamo. Na znak utihnemo, zapremo oči in se umirimo. Nato opazujemo rožo: barvo, obliko, velikost, -1 ob tem imamo noge plosko na tleh in smo popolnoma sproščeni. Po opazovanju rože zapremo oči, sklenemo krog tako, da se primemo za roke in globoko dihamo. NIČ NE MISLIMO. Prenašamo energijo drug na drugega. Nato povemo besedilo za umirjanje, ki smo ga sestavili sami in ga delno tudi uglasbili. V Švici takrat molijo. Naš tekst pa je naslednji: SO SO-MI DO-RE-MI-DO Srečni smo, da živimo. Hvaležni smo svojim staršem, ker skrbijo za nas, da smo zdravi, siti in lepo oblečeni! Vsako minuto, vsako uro, vsak dan bomo izkoristili za delo in učenje. Radi bi postali veliki, pametni, srečni in svobodni ljudje pod svobodnim soncem. SO SO-MI DO-RE-MI-DO Srečni smo, da živimo. Verjemite nam, da po tem obredu dobro delamo. V 1. polletju smo dosegli zelo dober učni uspeh, pa tudi disciplinskih problemov pri nas ni. Če nam ne verjamete, pridite na obisk! Naš naslov: 3.a, OŠ GRM, Novo mesto. Snježana Miladinovič, 3.a PTIČEK Ptiček čaka na pomlad, ker zime nima rad. Na vejici sedi, se čiv, čiv, čiv jezi. ROMAN STEGNE, 3.d V DEŽELO JE PRIŠLA , POMLAD K nam prišla je spet pomlad, o ta pomlad, pomlad, pomlad. Prinesla nam je žamet trat, sonček zlat in polno ptičjih jat. Sonce zažarelo bo, trate nam ogrelo bo. Potok žubori, metulje prebudi. Trobentica nam že igra, zvonček pa cinglja. Vijolica cveti, metuljček že leti. MINA in JANJA, 3.a (dopisniški krožek) Preganjal sem dolgčas Bilo je poleti. Bili smo na morju. Očka in brat sta iskala školjke, mamica se je sončila, jaz pa sem sedel v majhnem kanuju. Z nami je bil tudi pes. Psa sem zvabil v kanu in odveslal z njim kakih pet metrov od obale. V čolnu sem imel nekaj frnikul, s katerimi sem se nekaj časa igral. Postalo mi je dolgčas. Premišljeval sem, kaj bi delal. Domislil sem se, da bi malo ponagajal mamici. Rečeno-storjeno. Vrgel sem psa v morje, on pa je splaval na obalo. Kot sem pričakoval, jo je pes ucvrl k mamici, se stresel in jo poškropil. Mamica, ki je dremala, se je zmedla in se začela jeziti na psa. Jaz pa sem se v čolnu na ves glas smejal. MIHA ŠINKOVEC, 3.c Dramski krožek Rada hodim k dramskemu krožku. Pri krožku se učimo raznovrstne igrice in tudi nastopamo. Naučili smo se že dve igrici. Prva je imela naslov Hej iz redovalnice, druga O petelinčku z zlatim kljunčkom, zlato rožo in zlatim peresom. S prvo zgodbico smo nastopali na koncu polletja. Zadnji dan pred nastopom sem zbolela in nisem mogla nastopati. Zdaj se učimo igrico o petelinčku, ki bi rad imel zlato rožo, zlato pero in zlat kljunček. To je tudi glasbena igrica. Pesmica se glasi tako: Petelinček, kam pa greš, kam se ti mudi? Pridi sem, povej nam kaj, malo se spočij! Sem na poti v širni svet. Veste, kaj bi rad? Zlato rožo in pero pa še kljunček zlat. Lena Ražen, 3.b Ptičja klepetalnica Cici-pe, cici-pe moj sinček pa že v šolo gre, a že včeraj revček prinesel je enko iz slovenščine. Ščikovik, ščikovik po riti bi ga morala, paglavca neumnega. Živ-žav, živ-žav vse kar je prav, to ni lepo, še žal ti bo. Cici-pe, cici-pe to nič ne de. Da veste, kakšen je moj mož! Za mano vrgel je mesarski nož. Ščikovik, ščikovik mož me je včeraj brcnil v rit! Jaz sem ga potlej s ponvijo po glavi, da je obležal pod lipo v travi. Živ-žav, živ-žav to res ni prav, moj pa samo na kavču leži in se v trebuh redi. Urša Šinkovec, 4.d Vesna Baržič, 4.d Katarina Simonič, 4.d Kako je očka kuhal Palačinke peči je čisto lahko, če pa se v peko vmeša očka s svojimi afnarijami, je vsa stvar obrnjena na glavo. Nekega večera smo bili doma vsi zelo lačni, a mame ni in ni bilo iz službe. Nakar se očka domisli, da lahko on skuha večerjo, ki naj bi potešila našo lakoto. Kje naj dobimo recept za palačinke? Očka je žal moral priznati, da jih ne zna speči. Prebrskali smo vse knjige in preobrnili stanovanje na glavo, pa nič. Sestri pa je naenkrat iz ust prišla odrešilna beseda - soseda. Kakor triperesna deteljica smo pohiteli v drugo nadstropje. Soseda nam je dala recept in peka se je začela. Pripravljanje testa nam ni delalo težav, a testo se je v ponvi prijemalo. Veliko časa je poteklo, preden je bila pečena ena sama stran palačinke. Zdaj je nastopil čas preobračanja. Kot vemo, se očki radi malo važijo pred otroki, in tako je bilo pri nas. Čeprav smo imeli doma lopatko za preobračanje palačink, jo je on obrnil tako, da jo je vrgel v zrak. Ta poskus mu ni uspel. Palačinko je vrgel tako močno v zrak, da se je dotaknila stropa, ga umazala in padla očetu na copato. Ravno ta trenutek je vstopila mama. Očetu se je nasmejala do solz. Nato je spekla palačinke do konca in še nikoli niso bile tako dobre. Oče ni nikoli več pekel palačink. Simona Hribar, 4.a Mogoče ga poznate Rodil se je v Mariboru, živi pa v Ljubljani. Oktobra bo star šestdeset let. Oče mu je umrl že pred mnogimi leti, mama pa pred dvema letoma. Njegova mama je učila 1. in 2. razred osnovne šole. Najraje pije čaj, kave pa ne mara. Če se pravočasno sam ne zbudi, ga prebudi njegova mačka. Imel je že petintrideset mačk. Pisati je začel, ko je bil v gimnaziji. Prva njegova knjiga je bila Franca izpod Klanca. Njegova zadnja knjiga je Poletje. Napisal je devet knjig za otroke. Njegove knjige so prevedene v deset jezikov. Maček Muri je preveden v nemščino in srbohrvaščino. (OjAO» ue)afeyi) Tanja, Maja, Ines in Mirveta iz 2. a Pri matematiki Učiteljica je Jerci postavila vprašanje: »Koliko članov je v vaši družini?« Jerca: »Štirje!« Učiteljica: »Poslušaj, Jerca. Vsi štirje člani vaše družine sedite pri mizi. Na obisk pride teta in prinese tri kose torte. Ali mi znaš odgovoriti na vprašanje, koliko članov bo ostalo brez torte?« Jerca je bliksovito odgovorila: »Očka!« Matija se je sprehajal po razredu med poukom in učiteljica ga je prosila, naj sede in ne moti sošolcev. Res je sedel na svoj stol, a v istem hipu začel na glas pripovedovati, da je pri poročilih slišal, da bodo padavine prenehale ob koncu tedna. Učiteljica ga je pogledala in ko je odprla usta, da bi ga ponovno opozorila, jo je prehitel in vremenski napovedi dodal: »Nisi rekla, naj bom tiho!« Pri glasbeni vzgoji Učiteljica vpraša: »Učenci, ali morda kdo ve, kako se imenuje tisti, ki vodi pevski zbor?« Učenci se zamislijo, a Peter glasno odgovori: »Strojevodja«. Uganka Bele nežne cvetove ima. Rumeno glavico ima. Zelen listek in stebelce. Kaj je to? (eo!iefjei/\|) Sonja Mijoč, 1 .c 5 3 6 = 8 3 3 2 = 4 9 9 8 = 10 VSTAVI ZNAK + ALI - DA BO RAČUN PRAVILEN VSTAVI ČRKE: A, E, I, O, U, DA BO BESEDA PRAVILNA G _l_____B, S__D___M, R___ŽM___R____N, S—L K—, K_____S____T__F___N UGANKA Je rdeče pa zelje je. Kaj je to? !>)jeuej} joepj a oefez UGANKA! Je okrogle oblike in rumene barve, vroče kot krušna peč. Kaj je to? aouos UGANKA Ima dolge ali kratke lase, noge ima gibljive, a ne govori. Kaj je to? !qjeq Lena Ražen in Tina Nenadič, 3.b Slava Planici - Tiskovna konferenca in predstavitev sonetov - Pred smučarskimi poleti za svetovni pokal v Planici je bila v Ljubljani na Fakulteti za telesno kulturo tiskovna konferenca. Ob tej priložnosti se je predstavila naša reprezentanca, svetovni prvak Franci PETEK pa je prejel nagrado Neodvisnega Dnevnika. Lojze GORJANC in Andrej MARINC sta se uradno poslovila in zahvalila 25-letnemu Matjažu DEBELAKU, ki se je s težkim srcem sprijaznil z dejstvom, da je zanj konec skakalne kariere. Matjaž DEBELAK, prvi jugoslovanski skakalec z olimpijsko kolajno (1988 v Calgaryju) in jugoslovanski rekorder v poletih s 185 metri, se je namreč moral zaradi hude poškodbe kolena poslovil od tekmovalnega športa: Želimu mu, da bi bil uspešen kot poslovnež s športno opremo, kajti odprl je trgovino ŠPORT ČAPLJA v Novih Fužinah v Ljubljani. Miran TEPEŠ, naš najstarejši skakalec, je povedal, da bo skakal še naslednjo sezono, ko bodo olimpijske igre. 29-letni Miran TEPEŠ, ki je pred kratkim drugič postal očka, je razpet med skoki in študijem, kajti v Mariboru obiskuje menežersko šolo. Kljub temu da je njegov študij zelo intenziven, s skoki ne bo odnehal. Predplaniško srečanje je izzvenelo s predstavitvijo pesniške zbirke Slava Planici Nika KRIŽANCA, dolgoletnega planiškega organizatorja in ljubitelja poezije. V novem umetniškem delu je 44 sonetov, posvečenih Planici, enemu od simbolov naše slovenske domovine. Igralec Boris KRALJ je mojstrsko recitiral več sonetov iz Križančeve nove zbirke pesmi. Sonete je priredil Rado BORDON, spremno besedo je napisal Tone PAVČEK, pojasnila Drago Ulaga, ilustriral Bine ROGELJ, opremil pa Ernest KRNAIČ-Enči. Slavo Planici sta predstavila glavni urednik Založništva slovenske knjige Jaro MIHELAČ in predsednik ŠZS dr. Rajko ŠUGMAN. Nazadnje so gostitelji s FTK zadržali vse goste - med katerimi sem bila tudi sama -na prijetnem srečanju. Marjana Štern, Uspešni rokometaši V torek, 26. februarja, je bilo v Šentjerneju občinsko tekmovanje v rokometu za starejše pionirje. Pomerilo se je kar 8 ekip, in sicer poleg domače ekipe še Katja Rupena, Otočec, Stopiče, Bršljin, Škocjan, Šmarjeta in Grm. V prvi tekmi so naši premagali Škocjan in Bršljin, nato pa so se spopadli z ekipo Katje Rupene in nesrečno izgubili za en gol. Vendar niso obupali. Premagali so odlične domačine, OŠ Šentjernej. Tekma je bila dobra, obe ekipi sta bili izenačeni, naši pa so zmagali predvsem zaradi boljše igre v prvem polčasu. Veselje naših fantov je bilo zasluženo. ...in uspešne rokometašice V torek, 12. marca 1991, je bilo tudi v Šentjerneju, občinsko tekmovanje v rokometu za starejše pionirke. Pomerile so se ekipe štirih osnovnih šol. Naše rokometašice so najprej premagale igralke iz Bršljina (16:1), nato pa še domačinke in igralke iz Škocjana. Postale so občinske prvakinje. TO PA ŠE NI VSE! 15. marca so na območnem tekmovanju premagale edine nasprotnice, igrlake iz OŠ Metlike, in postale tudi območne prvakinje. PA TUDI FANTJE SO POSTALI OBMOČNI PRVAKI. NI KAJ, NAŠI VEDO, KAKO SE IGRA ROKOMET! Tina Popadič, 8. a V soboto, 2. marca, je bilo v novomeški športni dvorani občinsko prvenstvo v rokometu za mlajše pionirje in pionirke. Udeležilo se ga je šest šol, med njimi tudi naša. Po odličnih igrah je med dečki zmagala ekipa Grmčahov, ravno tako pa tudi med deklicami. Najboljša posameznika sta bila Uroš Jazbec iz 7. b in Katja Zupan-iz 6. a. Po končanem prvenstvu sta se pomerili ekipi grmskih deklet in fantov. Po napeti igri je bil rezultat 6 : 6. Zato sta ekipi streljali enajstmetrovke. Fantje so nesrečno zadeli vratnico in zmagala so dekleta z rezultatom 9 : 8. Klemen Dvornik, 7. a MLAJŠI MLADINSKI ZBOR V mlajšem mladinskem zboru poje 41 pevk in pevcev. Vaje imamo vsak ponedeljek in torek. Pojemo ljudske in umetne pesmi, enoglasno in dvoglasno. Poleg slovenskih pesmi smo se naučili tudi pesem t/ italijanskem in portugalskem jeziku. Kaj smo se naučili, pokažemo na nastopih. Najprej smo se predstavili na zboru šole za tretje in četrte razrede, kjer smo zapeli 4 pesmi (Marko skače, Računstvo, Zlata roža in Na Bahia ten). Najpomembnejši nastop je bil novoletni koncert. Lepo smo zapeli naslednje pesmi: Ljubljanski zmaj, Zlata roža, Na Bahia ten, Maestro muzika in Jesensko listje. Sedaj se pripravljamo na revijo otroških in mladinskih zborov. Za to prireditev se učimo štiri nove pesmi. Mojca Simčič, 4. c Čudoviti svet orgel Februarja smo bili petošolci in šesto-šolci v Ljubljani. V Cankarjev dom smo šli poslušat čudoviti svet orglanja. Prisluhnili smo kraljici inštrumentov, orglam. Imajo velike in majhne piščali. Podali smo se tudi skozi zgodovino orglanja. Na diapozitivih so nam prikazali najstarejše orgle, pa tudi orgle na Slovenskem. Naše največje orgle so v Mariboru. Najbolj navdušen organist je bil Sebastian Bach. Napisal je veliko skladb za orgle. Orgel si nismo mogli ogledati celih, ker je en njihov del izven dvorane. Včasih so morali zrak potiskati z mehom, sedaj pa ga poganja močan električni motor. Zanimivo je, da orgle ne smejo biti na mrzlem ali pa na vročem zraku, ker jih je potem treba znova uglasiti. Temperatura mora biti stalna, okoli 20°C. Na koncu je učitelj povabil učence, ki obiskujejo glasbeno šolo in se učijo igrati klavir, da poizkusijo zaigrati na orgle. Nato pa sta zaigrala še flavtiska in organist. Zvok orgel je res čudovit. Andrej Zupančič, 5.d 22. februarja smo imeli učenci petih in šestih razredov kulturni dan. V Ljubljani smo si ogledali kulturno prireditev, ki nas je popeljala v svet orglanja. Po dvourni predstavi sva vprašali nekaj učencev za njihovo mnenje. Sanela Zagrljača, 6.b: Ko sem stopila v dvorano Cankarjevega doma, sem bila zelo presenečena, kajti nisem še videla glasbila, ki bi bilo tako veliko in bi tako lepo zvenelo. Škoda, da je naše stanovanje premajhno za orgle, saj bi jih z veseljem igrala. Tudi predstava je bila zelo dobro organizirana, vendar pa me je motilo to, da so nekateri kar naprej klepetali. Sanja Bogičevič, 6.b: Predstava ČUDOVITI SVET ORGLANJA mi je bila všeč, motilo pa me je klepetanje nekaterih nekulturnežev. Orgle so čudovit inštrument in zelo rada bi se jih naučila igrati, vendar pa ni doma toliko prostora in tudi cena je visoka. Maja Oštir, 6.d: Res je, da nam je gospa učiteljica Čibejeva pri uri glasbe pripovedovala, da so orgle zelo veliko glasbilo, vendar res nisem pričakovala tako velikih. Pri orglah mi je najbolj všeč to, da lahko spreminjajo navaden zvok v veliko drugih glasbil. Predstava je bila super, vendar pa ne za vse. Anketirala: Irena Vardi jan, 6.b URŠKA, 6.d: Bilo je v redu. Še posebno mi je bilo všeč, da so se orgelske piščali tako lepo bleščale. NINA, S.b: Bilo mi je všeč, še posebno zato, ker so lahko nekateri igrali na orgle. MAJA, 6.d: Bilo je zelo lepo. Orgle imajo lep zvok. DUŠAN, S.b: Ja, ne vem. TINA, S.b: Najbolj mi je bilo všeč igranje mojih sošolcev. ANONIMNI: - BoTš kot šola. - Moj sošolec bi kmalu zaspal. - Samo diapozitivi so bili slabi. Anketirala: Bojana Novak, 6.d APRIL Dekleta: Zunaj je že vroče. Pazi, da ne bo prav tako vroče tudi v tvoji redovalnici. Resno, potrudi se in ne popusti v šoli. Tisti mali prepiri, ki si jih imela z očetom, niso bili potrebni, verjemi. Sedaj je doma vse v redu. Skrbi zaradi denarja so nepotrebne, saj se zdaj bliža tvoj rojstni dan in videla boš, denarnica bo polna kot še nikoli. Tudi on ne bo pozabil na tvoj rojstni dan. Pripravi se na majhno presenečenje. Fantje: Tebi gre pa prav vse narobe. V šoli se je v redovalnici nabralo kar nekaj »količkov«. Nikar ne nadaljuj tako, drugače boš počasi lahko iz njih začel graditi ograjo. Saj ti verjamemo, da boš vse to popravil. Tudi doma je zaradi slabih ocen vse obrnjeno na glavo. Nikar ne obupuj. Poleg teh težav pa imaš probleme tudi z denarjem. Vendar, zopet bosta denarnico napolnila dedek in babica, ko prideta na obisk. V nasprotju s tvojimi prijatelji pa imaš ti več sreče v ljubezni. Zaradi tega si lahko prav ponosen. Tudi ljubezen veliko pomeni, verjemi nam! OKTOBER: [j t t • • • • i ^ v-ij KEVIN COSTNER To je igralec, od lani pa tudi režiser, o katerem bo letos napisanih mnogo strani i/ uglednih in manj uglednih revijah. Letos je namreč pobral kar 7 Oskarjev, in to za svoj fiim Pleše z volkovi. Sam je dobil dva, za režijo in najboljši film. Kevin Costner se je rodil 18. januarja 1955 i/ Kaliforniji, v ZDA. Igralec z lepo postavo, visok je 1.83, je od leta 1977 poročen s Cindy in oče treh otrok: Annie, Lily in Joea. Leta 1975 je diplomiral na kalifornijski ekonomski fakulteti. Njegova igralska kariera se je začela s filmom Stacey’s knights. Svojo priložnost je dobil leta 1985 v filmu Silverado. Svet ga je končno odkril. V petih letih je dobil image resnega filmskega umetnika. Pravijo mu novi Gary Grant. O njem bomo še slišali, zato si zapomnite njegovo ime! Kmalu bo v kinematografih njegov najnovejši film, Robin Hood. . NASLOV: KEVIN COSTNER / /// c/o CREATIVE ARTISTS AGENCV X.-- 9830 VVILSHIREBLUD X BEVERLV MILLS, CA 90212 X USA Letošnji nagrajenci Dekleta: Prihaja obdobje zapletov, tako v šoli kot doma. V šoli boš morala trdno sesti h knjigam in kakšno snov tudi prebrati. Tvoja vrsta v redovalnici ni ravno posejana z rožicami, najde se tudi kakšen plevel. Ni vse zlato, kar se sveti, zato tudi tisti, za katerim obračaš oči, ni tak, kot si misliš. Ne pusti, da bi ti rjavolasec kar tako zmešal štrene, in če si prebrala dve vrstici prej, lahko opaziš, da bi ti to škodovalo. Nisi samo ti zaljubljena, nekdo se ozira za tabo. Dečki: Pri tebi pa je ravno obratno. Uvidel si, da šola ni zabava in si resno prijel za delo, in to se je splačalo. Predlagamo pa ti, da tisto, kar lahko narediš danes, ne prenašaš na jutri. DECEMBER Dekleta: Tvoje obnašanje ne bo pogodu nikomur, še posebej ne staršem. Dovolj imamo tvojih izgovorov. Veš, tudi Novo mesto ima knjižnice in v njih so knjige. Dobro bi bilo, če bi se kdaj odpravila v kakšno in prebrala zanimivo knjigo. Več zaupaj prijateljem in ne razglašaj okrog ničesar po nepotrebnem. Glede ljubezni, da ti pomagamo: ima svetlo rjave lase, črne oči, je srednje visok in si mu všeč. Pozanimaj se. Dečki: V šoli ti gre v redu, le aktiven si premalo. Neprestano posedanje pred televizorjem ni shujševalna kura. Saj poznaš geslo »razgibajmo življenje«. Dobro bi ga bilo upoštevati in se odpraviti v naravo ali pa teči okrog hiše. Lahko pa se že tudi voziš s kolesom - če imaš izpit seveda. V ljubezni imaš trenutno smolo; ti si zaljubljen, ona pa je čisto »cool«. JANUAR Dekleta: Pomlad je že tukaj. To pa ne pomeni, da boš sedaj mislila samo še na ljubezen. Pospravi svojo sobo, kajti hudo bo, če te bo prehitel oče in jo začel pospravljati on. V šoli se lahko bolj potrudiš. Tudi on bo prišel ob pravem času. Poglej malo po jedilnici in videla boš prav njegove najlepše oči. Fantje: Ti nimaš posebnih težav, kajne? V šoli je dobro, doma se tudi ne prepiraš več s starši. Le ljubezen, ta ti nagaja. Tista blondinka ti jo je presneto zagodla. Pa nič ne skrbi, našel boš drugo. Ozri se malo po šoli pa boš videl, koliko simpatičnih deklet je v njej. Kanita, Jožica, Tina iz 8.a Letos je bila v Los Angelesu v ZDA 63. podelitev Oskarjev, nagrad za najboljše filmske dosežke. Na podelitev so prišle vse filmske in pevske zvezde, ki v Ameriki kaj veljajo, od Madonne, Michaela Jackona do Julie Roberts, Richarda Gereja in Toma Cruisa. Oskarja za življenjsko delo je dobila italijanska filmska igralka, ob kateri so zdihovali naši očetje in mame, Sophia Loren. Najuspešnejši film leta je Pleše z volkovi, dobil je kar 7 Oskarjev. Režiser, producent in glavni igralec je Kevin Costner. Nekaj drugih nagrajencev: KATHV BATES za glavno žensko vlogo v filmu MISERV. JEREMV IRONS za glavno moško vlogo v filmu REVERSAL OF FORTUNE. VVHOOPI GOLDBERG za najboljšo stransko vlogo. JOE PEŠCI za najboljšo moško stransko vlogo. Najboljša scenografija in maska je bila v filmu DICK TRACV. Za fotografijo, montažo, glasbo, zvok in priredbo scenarija pa je Oskarje pobral film PLEŠE Z VOLKOVI. Mojca, 4. c Mladinsko leposlovje - GUDRUN MEBS: Nedeljka - DUŠICA KUNAVER: Slovenska dežela v pripovedki in podobi - LEONARDO de VINCI: Basni in legende - TONE PARTLJIČ: Slišal sem, kako trava raste - LEWIS CARROLL: Aliča v čudežni deželi in V ogledalu - REINHOLD RITBERGER: Walt Disney - ZBIRKA KNJIG ZNANSTVENE FANTASTIKE - NOVO MESTO DANES: Informativni vodnik po občini Novo mesto - PERŠKE J. P. in KLEPlC: Moja zabavna matematika - WOLT DISNEV: Izberi si dogodivščino (zbirka) - POVŽ, ŠKET: Naše sladkovodne ribe - ERNEST JELER: Živali (zloženka) - NADALJEVANJE ZBIRKE: Kako so živeli - NADALJEVANJE ZBIRKE: Enciklopedija vprašanj in odgovorov (Kaj? Zakaj? Kje? Kako? Kdo? Kdaj?) - DESMOND MORRIS: Zakaj mačka prede? - DESMOND MORRIS: Zakaj pes maha z repom? - DEREK in JULIJA PARKER: Pogled v prihodnost - GERT KOSHOFER: ABC Fotografije - ZBIRKA SKRIVNOSTNI SVET: NLP, DUHOVI, POŠASTI - SLIKOVNI POJMOVNIK: KEMIJA BIOLOGIJA FIZIKA - VESELJE Z ZNANOSTJO: SVETLOBA VODA Alenka Dakič, knjižničarka s KNJIŽNIH POLIC v. Moja zabavna matematika kn),zn,cf- ^ Lf se radi poigrate z mate- SrsrsSš Te' seTkakSnim .ogMm probleaiom, KCBISTILOVAMBO^ uat -t 2. 3 1 c 7 8 Z vprašanji do skritega naslova 1. Kako je naslov prvemu slovenskemu celovečernemu filmu, ki ga je posnel France Štiglic takoj po koncu 2. svetovne vojne? M: Pod svobodnim soncem P: Na svoji zemlji E: Ne joči Peter 2. Kateri slovenski športnik je osvojil največ medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah? L: Miro Cerar P: Bojan Križaj A: Borut Petrič 3. Kako je naslov ameriškemu filmu, ki je dobil največ Oskarjev? V: Pretty VVeoman T: Pleše z volkovi E: Ben Hur 4. V katerem svetovno znanem ansamblu poje Mick Jagger? I: The Beatles O: The Bee Gees S: The Rolling Stones 5. Katero zvrst glasbe izvajata M. C. Hammer in Vanilla In? V: Rap D: Soul M: Rock 6. Letošnje leto se imenuje po znanem skladatelju. Kdo je to? U: Beethoven V: Bach D: Mozart 7. Na petem grmskem srečanju je bil gost znani slovenski pesnik in dramatik. Kdo? Ž: Dane Zajc R: Kajetan Kovič E: Niko Grafenauer 8. V Ljubljani je bila letos velika športna prireditev. V kateri športni disciplini? A: V košarki M: V rokometu J: V hokeju na ledu 9. Kaj je daktil? K: vrsta verza U: vrsta stopice C: geografski pojem, ki označuje vrsto udori ne AO'4 sj\°^ '<0 ek/'Ce jJ'fe/er 1 ^GA0j^nL/nXnečo ‘ 'eb/la^n0°arae( ” 'ei/~ U