Poštnina plaöana v gotovlni Izhaja v pondeljck in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čckovnem zavodu št. 10.666. ^^B ^^k ^^^TnHv^flWi ^UuwSBm i^^A ^^B ^fl^B^^ I^^B^I^^ ^^^TmKm Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uUca 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopiii so sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. btev. 36. Celje, pondeljek 2. maja 1932. Leto XIV. Ustanovitev sreske orga- nizacije JRKD za srez Celje—Vransko CELJE, 2. maja. V nedcljo 1. maja ob pol 9. zjutraj se je pričel v Celjskem clornu pod prcdsedstvom predsednika začasnega sreskega odbora g. dr. Ernesta Kala- na ustanovni zbor srcske organizaci- jc Jugoslovenske radikalne kmetskc doinokracijc za srez Ccljc—Vransko. Zbora so sc udeležili delegati iz vseh občin sreza Celje—Vransko. Uvodoma je predsednik g. dr. Er- nest Kalan pozdravil narodnega po- slanca gospoda Ivana PrekorŠka in navzoče ter podal obširno organiza- cijsko poročilo. Nato je sledil obsežen in tcincljit političen referat poslanea g. Prekor- ška. Obe poročili sta bili sprejcli z živahnim pritrjcvanjem. Po poroeilih se je razvila živahna debata o vseh aktualnih političnih, gospodarskih, socijalnih in organiza- cijskih vprašanjih, katere so so ude- lcžcvali vsi navzdči in v kateri sta g. narodni poslanec Prekoršek in predsednik dajala tudi razna pojasni- la. Sklenilo se je, da se pristanc na izločitcv krajevno organizacijc v Žt. Rupertu nad Laškem, ki je po dogo- VGi-u včlanjena v sreski organizaciji Laško, kcr gravitira Št. Rupert po svoji lcgi in zvezah mnogo bolj v Laško, kako'i1 -v Celje. Nadalje se je sklenilo, da sc usta- novi okrožna organizacija za sreze Cc-ljc—Vransko, Gornji grad in Laš"- ko s sedežcin v Celju. Tej okrožni or- ganizaciji se lahko priključijo še tu- di drugc sreske organizaeijc, ako to same žolijo. Izvoljen je bil soglasno sledeči od- bor za dobo dvcli let: Predsednik g. dr. Ernest Kalan, advokat v Cclju; podpredsodniki: gg. PiUdolf Lorber, župan Žalec; Josip Čretnik, župan Št. Jurij ob juž. žel.; mag. pharm. An- dro Posavcc, lekarnar, Celje; tajnik: g. Fran Mravljak, profesor v Celju; blagajnik: g. Ivan Vranjek, šef trunsportno službo drž. železnico, Co- ije; odboniiki: gg. VJado Cajiien, po- sestnik in župan, Teharje; Alojz Jan- kovič, upravitelj zdravilišča in obč. odbornik, Dobrna; Janko Jerala, upravitelj javne hiralnice in obč. od- bornik, Vojnik; Blaž Jesenek, posest- nik, Dramlje; I. Kač, posestnik in župan, Št. Pavel pri Preboldu; Ivan Klanjšek, posestnik in župan, Št. Ju- rij okolica; Karl Košenina, posestnik in gostilniear, Vransko; .Josip Kožuh, posostnik in župan, Škofjava«; ing. Kruk1, uradnik cinkarne, Celje-Ga- bci'je; Jakob Omladič, posestnik in. župan, Braslovče; Anton Pauliö, uradnik tovarne v Štorah; Ludvik Plavšak, veleposestnik, 6t. Jurij ob Taboru; Franjo Razpotnik, šolski upravitelj, Griže; Vilko Scnk-a, po- sostnik, Žalec; Ivan Srebotnjak, po- sestnik in industrijalec, St. Peter v Sav. dol.; Anton Vodenik, velepo- sestnik, trgovec in podžupan, Petrov- Ce. Razen tega so po statutu člani sreskoga odbora narodni poslanec g. Ivan Prekoršek ter oba člana bano- vinskega sveta iz sieza g. dr. Alojzij Goričan, župan in advokat v Celju, in g. Franjo Pikl, posestnik v Gotov- ljah pri Žalcu. Ob koncu se je predsednik g. dr. Ernest Kalan zahvalil narodnemu poslancu g. Prekoršku v iinenu sres- ke skupščine za njegovo izredno mar- ljivo, požrtvovalno, inieijativno in vsestransko dolovanjc ter mu ob bur- nem pritrjevanju izrekel zaupnico in priznanje. Nato je ob :'/«12. s pozivom za agil- nd in maiijivo organizacijsko delo zaključil lepo in vseskozi uspelo zbo- rovanje, na katerem srao videli naj- odličnejše politične prodstavnike iz vsoh občin. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev v Celju V nedeljo 1. I. m. dopoldne so je višil v Celjskeru domu v Celju redni obeni zbor Sajarskcga in vrtnarskc- ga. društva za dravsko banovino ob štovilni udelcžbi članstva iz raznih krajev banovine. Občni zbor je otvo- ril in vodil društveni podpredsednik, kmetijski svetnik gosp. Robimann. Skupščina je na njegov prcdlog po- slala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Podpredsednik je v svojem poročilu onienil, da je sedanja go- spodarska kriza otežkočila delo mar- sikatere podružnice. Do'bra letina jc povziočila ponckod slabo kupčijo, res dobro blago pa je vendarie našlo po- vsod odjemalcc. Sadjarji bodo inora- li v bodoče na zaružni podlagi pri- delovati in piodajati prvovrstno bJa- go, da bodo na svetovnem 'tržišču do- rasli inozemski .konkurenci. Svetov- nn kriza je zadela tudi drcvesničar- stvo, slovenski sadjarji in vrtnarji pa bodo s svojo podjetnostjo pi-ema- * gali tudi te ovire. Članstvo se mora | v prihodnjem letu dvigniti nad 10.000 ; clanov. Iz tajniškega poročila, ki ga je po- dal g. Škulj, posnemamo: Sadjarstvo m več postranska ali celo zadnja, marveč glavna, po nekod celo prva kmetijska panoga. V pri- hodnjosti bo najizdatnejši vir dobod- kov v sadjarstvu, zato je kljub tež- kim časom vsako malodušje neute- moljcno. Ob sklepu poslovnega leta 1931. je imelo Sadjarsko in vrtnarsko dru- štvo za dravsko banovino 9.120 cla- nov, 110 čla.nov več nego v prejšnjem lctu. Število podružnic je v pretek- lem letu naraslo za 10 na 179 s 6.189 člani. VcČina podružnic je bila zelo delavna in je v polni meri vršila svo- je druStvenc dolžnosti. Mno'ge po- družnice so izvršile veliko delo s pre- davanji, teCaji, nabavljanjem orodja in sredstev za pokončevanjo škod- ljivcev, precepljanjem sadnega drev- ja, ustünavljanjem lastnih drovesnic, preskrbovanjem. članstva s sadnim drevjern itd. Lani je prenehalo 13 ne- delavnih podružnic, ki pa jih je na- domcstilo 12 novili. Nckatero nove podružnicc se še snujejo, nekatere nedelavnc podružnice so se zopet po- zivile. Lani se jc vršilo 2G3 predavanj in 91 tečajev, torej 354 poučnih sestan- kov, ki se jih je udeležilo nad 20.000 poslušalcev. Lastne drevesnice ima 41 podružnic s 57.952 drevesci. Po pri- zadcvanju podružnic je bilo posaje- nili 30.1G2 droves. Podpore, ki so jih prejele podružnice, so dosegle vsoto 100.000 Din. Društveno glasilo »Sadjar in vrt- nar« je tudi v minuli poslovni dobi vtsüo v polni meri svojo nu.logo. V jeseni so priredile mnoge podruž- nice sadne oglcdo in i'azstuve, ki so vzbudile liinogo zanimanja in dale članstvu novili pobud za umevanje sadnega izbora. Lepo je uspela tudi vrtnarska razstava na ljubljanskem vclesejmu, katcro so se udeležili lju- bitelji vrtnarstva iz številnih krajev dravsko banovine. Društvo je odpo- vedalo udeležbo na sadni razstavi, ki se je vršila od 19. do 21. septernbra 1931. v Beogradu, ker bi naši sadjarji zaradi prezgodnjega časa ne bili mo- gli razstaviti izbora in bi razstavi je- no zgodnjo sad je nc reprezentiralo našega sadjarstva. Povsem je uspela banovinska sadna razstava v Ptuju, ki se je vršila pod pokroviteljstvoin g. bana dr. Marušiča od 11. do 13. oktobra 1931. öadnega sejma, ki se je ylsil od 25. do 27. oktobra 1931. na ljubljanskem velesejinu, se je udele- žilo 34 razstavljalcev s 732 zaboji. Sadni sejem je kljub skromnim sred- stvom"uspel moral no in gospodarsko. K potujoči kmetijski razstavi, ki je AVABICA j.,1 y'Tsi! . •¦¦¦ -. ' t ¦"**•>-,. bila odpremljena v južne kraje naše države, je Sadjarsko in vrtnarsko društvo prispevalo le učilo »Sadni iz- bor\<. V jeseni, ko bo prispela ta raz- stava v dravsko banovino, bo drustvo sodelovalo po programu, ki ga bodo sporazumno zasnovala strokovna društva in zadruge. Clani in nečlani še vedno povpra- šujejo po knjigi »Sadni izbor«. Dru- stvo žal ni zmoglo večje naklado, s katero bi bilo ustreženo naročnikom, pa tudi društvu. Knjige rav'n. Prio- la »Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja« je v zalogi le še okrog 450 izvodov. Sadjarski kongres, ki ga je prircdi- 10 Sadjarsko in vrtnarsko društvo po lanskem občnem zboi'u due 4. maja v Mariboru, je uspel v vsakeni ozi- ru. Glavni sinoter društvenega dreves- ničarskega odseka je izenačenje pro- dukcije naših drevesnic, da bo mogo- če ddseči sodelovanjo boljših dreves- ničarjev pri prodaji. Odsek je dajal drovesničarjem razne informacije in izvedel več intervencij. Društvo je po svojih močeh podpiralo delo dre- vosniearskega odseka, ki želi posta- viti naše drevesničarstvo na solidno pod 1 ago. O gospodarstvu društva v pretek- lem letu je poročal g. Verbid. Obcni zbor je vzel poročilo tajnika in bla- gajnika na znanje. (Konec prih.) Zborovanje slovenskih novinarjev v Brežicah V nedeljo 1. maja se je vršil v Bre- žicah 14. redni občni zbor ljubljan- ske sekcije Jugoslovenskega novinar- skega udruženja, ki so se ga udeleži- 11 novinarji iz Ljubljanc, Maribora in Celja. Novinarje je pozdravil na kolodvoru brežiški župan g. Zupan. Na cast gostom so plapolale z bre- žiških hiš številne državne zastave kakor da gre za narodni praznik. Občni zbor sekcije JNU se je pri- čel ob pol. 11. dopoldne v dvorani bre- žiškoga Narodnega doma. Občnega DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v piejšnjih stoletjih (Dalje.) Lo zadruga je imela pravico spre- jeti novega mojstra. Kdor je hotel postati meSCan, je moral prej posta- ti mojster. Magistrat je prosilcu za meščanstvo naročil, naj se pogodi z zadrugo, da ga sprejme, poteni sc bo da.lo šelc dalje go'voriti o njegovi prošnji. Kako je mogel postati moj- stor? Zglasiti se je moral pri zadra- gi in dokazati, da je sin zakonskih staršev, da je hodil nekaj let po sve- lu in se V svoji stroki izpopolnil; za- dostovalo je 5 do G let po'tovanja. Bi- vati jc moral najmanj pol leta v rae- stu, delati jc moral doslej le pri »po- štenih mojstrilr«. Ti poSteni mojsti'i so bili tisti, ki so bili vpisani v za- drugo. V Krakovem, Trnovem in GradišCu jc bilo mnogö takih, ki so se bavili z rokodelstvom, ki pa niso imeli mojstrskih pravic; te so nazi- vali »nepoštene« in »mojstro skaze« (Sterzer, Fretter, Störer, Pfuscher); največ jih je bilo med čevljarji in krojači. Ker so ta predmestja spada- la pod komendsko in ne mestno go- sposko, so lahko izvrševali dela za prebivalstvo izven mesta, gor jo pa tistemu, ki so ga zalotili, da je delal za mestne prebivalce. Vsi mojstri so bili na nogah in so oprezovali in Ca- kali, da zalotijo dotičnega »freterja«, čim se pokaže v mestu. Tudi mestno prebivalstvo je šlo ob takih prilikah na roko rokodelccm. Leta 1801. jc pek Mihajlo Deutsch pripeljal kruh v mesto, a meščani so mu pobrali ves kruh. Na pritožbo Deutscha, ki sc jo skliceval na pravice, podeljene mu od deželnc gosposke, je dcjal mestni sodnik, da se ob tako »cu- njo«, kakor je deželna gosposka, niti svojih utepenih čevljev ne o^briše. Ko jo pomočnik izpolnil vse pogoje in dokazal, da jo delal le pri pošte- nih mojstrih, jc moral plačati »moj- strsko južino« (Meistorjause, Meister- gruss). Nato so naroCili prosilcu, da izdcla mojstrsko delo, s katerim je moral dokazati, da je vešč svojega rokodelstva in da se ga ostalim moj- strom no bo treba sramovati. Ta moj- strska dela so bila včasih kaj čudna in poznejc nerabljiva, ker so imela prcvelike dimeuzije. Izdclovanjc mojstrskega dela za dobre rokodelce ni bilo prav nič te- žavno. Mizarji so po navadi del ali predmete z vložki razliCnih vrst le- sa itd. Kakor že omenjeno, so pripadali obitniškemu stanu tudi padarji. To so bile osebe, ki so znale briti in če- sati, puščati kri, rezati kurja očesa in so imelc na razpolago kopeli. Pa- darji so bili v isti zadrugi kakor ra- nocelniki in nediplomirani zdravni- ki, njih socijalni položaj pa je bil enak položaju čevljarjev in krojačev, da, še celo manjši. Do leta 1784. so spadali ranocelniki med obrtnike in so morali biti lastniki brivnice, od tega leta dalje pa je bila to prosta ;umetnost in ne več rokodelstvo. Le- ta 1785. je bilo v Ljubljani osem ra- nocclnikov in dva od njih sta smela pomagati celo pri porodih. Ako se kandidatu za mdjstrski na- slov ni posrečil mojstrski izdelek, je bil kaznovan, plačati je moral 20 to- larjev globe, slično kazen so nalaga- li tudi šušmarjcm ali mojstrom-ska- zam pri vseh obrtih. Ce je kandidat ustregcl vsem po- gojem in če je bilo tako mesto praz- no, je bil sprejet v zadrugo1. Sedaj je moral plačati mojstrsko takso v za- družno skrinjo. Te takse so bile pri nckaterih rokodelstvih precej visoke, tako so plačali mesaiji, peki in krz- narji po sto, kovači po petinsedem- deset, mizarji in sodarji po šestdeset, trgdvci od šestdcset do osemdeset, klobučarji, Čevljai-ji, jermenai-ji, sed- larji in vrvarji po petdeset, zidarji, kamnoseki in knjigovezi pa od štiri- deset do šestdeset goldinarjev. S te- mi taksami so pokrivali zadružne stroške, plačevali maše za umrle Cla- ne in pogrebe; ob procesijah sv. Reš- njega telesa so kupovali sveče. Cesto so iz preostankov kupili hiSo, njive ali travnikc, katerih dohodke so uži- vali najstarejäi onemogli in revni mojstri ali njih vdove in sirote. . ' (Dalje prih.) Stran 2. »Nova Doha« 2. V. 1932. Stev. 30. zbora so se pol eg 28 članov, ki so ime- li 40 pooblastil tovarišev, udeležili tudi brežiški sreski načelnik g. dr. Gregorin, župan g. Zupan, občinska odbornika dr. Hudelist in dr. Drnov- šek, hrvatski novinarji tov. Vod- vafka, Krznarič in Gjuro Vilovič in tov. Šijački iz Beograda kot odposla- nec predsednika centralc JNU gosp. Smodeja. Občni zbor je vodil pred- sednik sekcije tov. Stanko Virant, ki je v imenu sekcije poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju tcr pozdrav- ne brzojavke predsedniku vlade, g. banu in županu inestne dbčine ljub- Ijansko. Predsednik se je spominjal življenskih jubilejev treh odličnih slovenskih novinarjev in sicer 50-let- nice ministra dr. Alberta Kramerja, 60-letnice dr. Antona Korošca in 50- letnice Franceta Terseglava, nato pa je poročal o važnejših stanovskih za- dovah. V imenu brežiške občinc je pozdra- vil občni zbor g. dr. Hudelist, v ime- nu hrvatskih novinarjev tov. Vo- dvafka in v imenu centralne uprave töv. ŠijaČki. Tajniško poročilo je po- dal tov. Ozim, blagajniško pa tov. Potočnik. Ljubljanska sekcija JNU šteje 78 rednih, 19 pripravnih in 6 izrednih članov. Blagajniku tov. Po- točniku in poslovodji tov. Prunku je bil soglasno podeljen absolutorij, slednjemu s pohvalo. Nato se je razvila obšina in zani- miva debata o vprašanju svobode tiska in o tiskovni cenzuri, nakar jo bil občni zbor prekinjen. Od 14. do 16. se je vršil v dvorani od mestne občine prirejen banket, na katerem so govorili gg. dr. Drnovšek, župan Zupan in dr. Hudelist ter tov. predsednik, Beg, Švajger, Prunk, Zu- pančič, Rehar in Gjuro Vilovič. Občni zbor se je nadaljeval ob 16. in je trajal do 17.15. Predsenik tov. Virant je poročal o zadrugi »Novi- narski dorn« in o gradnji Novinar- skega doma v Ljubljani. Odbor bo še preštudiral osnutek pravilnika za posmrtninski fond ljub- ljanske sekcije JNU in predložil pra- vilnik izrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil najkasneje letos jeseni. Začasno pa je bilo sklenjeno, da mo- ra plačati vsak član v slučaju smrti kakega Clan 100 Din v posmrtninski fond. Ob smrti člana se izplača svoj- cem 8.000 Din. Ce bi prispevki ne da- li te vsote, se lahko primerno zviša- jo. Odbor naj po možnosti do jeseni izdela tudi statut za splošni podpor- ni in brezposelni fond. Sprejet je bil tudi sklep glede zaposlitve brezposcl- nih novinarjev. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z malimi izpremem- bami. Pri slučajnostih so bile obravnava- ne še nekatere stanovske zadeve. Zve- čer so se novinarji vrnili z vlaki v Ljubljano, Maribdr, Celje in Zagreb. Kaj naj darujemo materi na materinski dan? Končno se približuje dan, ki ga vsi že več tednov pričakujemo z vesc- Ijem — materinski dan — 8. maja. Nihče naj tega dne ne pride praz- nih rok k svoji materi. Vse jo bo raz- veselilo, s čemer jo bo otroška ljubc- zen obvarovala. Najprikladnejša so vsekakor praktična darila, nikakor pa no nepotrebne stvari. Tvrdka JULIO MEINL se je v naj- širšem obsegu pobrigala za materin- ski dan, da bi vsakomur olajšala iz- biro njegovih daril, s katerimi bo v resnici razveselil svojo mater. blago za damskc obleke, plašče in kostume kupite že lctos po izredno nizkih cenah v vclikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modn trgovini Miloš Pšeničnik, Celje d Dunajska vremenska napoved za torek 3. maja: Hladneje in bolj oblačno, v zapadnih pokrajinah naj- brž tudi nekoliko dežja. DOMA« WEfTI d Materinski dan. Četudi je kruta vsakdanjost in težka življenska bor- ba človcška sica utrdila in odvrnila od mnogih piemenitili občutkov, ima še .vendar vsak človek v notranjosti svojega srca ohranjen spoStljiv in do- ber spomin na svojo živo ali mrtvo mater. Mati je sveto ime, kajti mati je srodišče rodbine in ona še vedno druži Clane rodbine, katero je življe- nje razločilo. To je zaradi tega, ker je v materi prava nesebiena ljube- zen. Ljubezen matere je globoko poj- movana kot najčistejša in najpožrt- vovalnejša pri vseh narodih. Že več let slavimo to materino ljubezen na dan, ki je materam posvečen pod ime- nom »materinski dan«. Ta dan sku- ša vsak svoji materi pripraviti kako voselje, da ji vrne vsaj malo one lju- bezni, s katero je bogato obsipala svo- jo deco. Imeti mater, je božji blago- slov, in če mater in otroke ločijo tu- di razni nazori, se na materni praz- ni.k vse to pozabi in vsc združi zopet ljubezen. Na praznik matere naj vsak po svojih močch skuša olajšati svoji materi vse brige in težave, da bo ma- ti srečna, kajti njena sreča je pravi blagoslov za otroke. Naj niliče ne po- zabi na materinski dan 8. t. m. d Sleparske inozemske tvrdke. Gre- mij trgo'vcev v Celju opozarja na na- slednji razglas kr. banske uprave v Ljubljani: V zadnjem Casu so se po- javili v Mariboru zastopniki berlin- skih tvrdk »Internationale Finanz und Immobilien AG (Ifiag)« in »Ei- gene Scholle«, ki so sprejemali na- ročila za ugodna in cenena posojila v inozemstvu. Stranke, ki so iskale posojilo, so morale plačati v naprej izves'tnd vsoto (okoli 10% zahteva- nega posojila), toda posojila niso do- bilc nikoli. Več naših ljudi je nase- dlo takim sleparjem in bilo oškodo- vanih za občutne zneske. Po obvesti- lu bcrlinske policijsko direkeije gre za podjetja, preračunjena izrecno na go'ljufijo, in je berlinska polieija jav- nost že opetovano svarila pred ome- njenimi podjetji. Lastnik teh podje- tij trgovec Matiske Josef iz Berlina je bil lani v decembru obsojen za- radi goljufije na 1 leto in 9 meseccv zapora. O tem obveščamo zaradi zna- nja in potrebne pažnje, da se prepre- čijo vsake morebitne zlorabe zaupni- kov takih inozemskih tvrdk in oču- va javnost pred sleparskhni indivi- diji. d Iz naših revij. V Zagrebu je rav- nakar izšla majska številka izvrstne ilustrirane »Revije Cinema«, ki iz- haja 1. in 15. v mesecu, stane pollet- no 50' Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Smičiklasova 21. — Majska številka »Ženskega lista« iina zopet pestro in bogato vsebino z lepimi ilu- straeijami. »Ženski list« izhaja me- scčno, stane Cetrtletno 45 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Samo- stanska 2/1. — V Zagrebu je izšla tudi najnovejša številka »7 dana ra- dio«, ilustriranega tednika za radio, gledališče, kind, sport in foto, ki sta- ne Cetrtletno 45 Din in so naroča pri upravi v Zagrebu, Samostanska 2/1. d Ena skrb manj! V teh težkih ča- sih, ko ima vsaka pai*a vrednost, so postala popravila čcvljev mnogo ce- nejša radi PALMA-OKMA gumi pod- platov. Ti ndvi podplati so dva- in trikrat trpežncjši od najboljšega us- nja, zelo so elastični, tcr dajejo ugod- no in mirno hojo. Zahtevajte pri va- šem čevljarju PALMA-OKMA gumi podplate, pa boste sigurno zadovolj- ni! cl Pri želodčnih motnjah in težko- čah, izgubljenein teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesno- bi, bolečinali v čelu, nagnenju k blu- vanju učinite 1 do 2 čaši naravne »Franc Jožefove« vode temeljito iz- trebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franc Jože- fovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franc Jožefova« grenči- ca se dobi v vsaki lekarni, drogcriji in vseh specerijskih trgovinah. C E V E J I na obroke že od Din 75*— naprej edinole pri STRAŠEK, KovaSka ulica St. 1 Celje in okolica c Shod! narodnega poslanca g. Iva- na Prekorška. Na praznik Vneboho- da 5. maja so bo vršil zjutraj po rani maši ob pol osmih shod v prostorih g. župana Cajhna na Teharju, ob enajstih dopoldne pa shod na Kalob- ju. Na obch shodih bo poročal na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek o delu v Narodni skupščini ter o da- naSnjem političnem in gospodarskem položaju. c Redni članski sestanki krajevne organizacije JRKD v Celju. Odbor krajevno organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije v Celju jc sklenil na svoji zadnji seji, da se naj prirejajo redni sestanki članstva vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Ti sestanki se vršijo v po- polnoma prosti obliki in imajo na- nien, da se članstvo lahko vselej sproti inscrmira o vsch tckočih jjoli- tičnih in gospodarskih vprašanjih, bodisi iz širše politike, bo'disi iz celj- skega občinskega sveta ter da lahko zavzamejo k tern vprašanjem stali- šCe, nadalje, da se poglobi organiza- cijsko delo in da se gojijo družabni stiki med Clanstvom. Prvi tak sesta- nck se vrši v sredo 4. maja ob pol 9. zvečer v klubovi sobi Ccljskega do- ma. Vabljeni so na sestanek vsi čla- ni mestne in tudi okoliške organiza- cije ter tudi vsi oni, ki se še niso včlanili, ki pa želijo pristopiti, kar lahko izjavijo na sestanku samem. Naj se članstvo teh sestankov udele- žuje reduo in v čim večjem številu, kcr bo to le v prospeh naše organiza- cije in naSe skupne stvavi! c Na dobrodelnem koncertu Glas- bene Matice v Celju nastopijo v to- rck t-J. t. m. ob pol 9. zvečcr v mali dvorani Celjskega doma učitelji Glasbcne Maticc, naši odlični umet- niki gg. Karlo in Mirca Sancin, gdč. Marcnka Plzakova ter mali Miran Vihcr, ki je žel tudi ob svojem nasto- pu v Ljubljani v decembru triumfa- len uspeh s svojo globokd občuteno in tehnično žo sedaj visoko stoječo igro. Po vsej pravici smemo priča- kovati, da postane iz njega velik umetnik. Viher nam bo zaigral dva velika vijolinska koncerta J. S. Ba- cha in Mendelssohna. Ti skladbi za- htevata eclega moža in spadata med težke skladbe vijolinske literature. Gotovo bo zanimal naše koncertno občinstvo tudi priljubljeni clan ma- riborskega gledališča, tenorist gosp. Belizar Sancin. Spored je zelo bogat. Priditc! c Razdelitev ustanov trgovca An- tona Kolenca v Celju. Kuratorij usta- nov trgovca Antona Kolenca je na svoji seji due 10. aprila podolil 42 vi- sokošolcem ustanove v skupni višini 42.000 Din in 4G srednješolcem v skup- nem znesku 6000 Din. Razen tega je kuratorij naklonil Otroškemu zave- tižču v Zdravstvenem domü v Celju onkratni prispevek po 30.000 Din in še razne manjše podpore revežem. Cast in slava spominu nepozabnega Antona Kolenca, katerega blago sree je v tako obili meri skrbelo še za poz- ne rodove! c Na Dobrno vozi meatni avtobus iz Celja ob 7.45, 11.10 in 10.15 ter pri- haja z Dobrne v Celje ob 6.50, 9.25 in 14. Ob nedeljah in praznikih vozi tu- di ob 18.50 v Celje in se vraCa ob 21. na Dobrno. Razen tega vozi ob ne- deljah in praznikih ob 14. iz Celja v Vojnik in se vrača ob 18. iz Vojnika v Celje. c V Rimske toplice je začel voziti ecljski mestni avtobus 1. maja po sezonskcin voznem redu. V Rimsko toplice bo vozil samo ob nedeljah, praznikih, sobotah in dnevih pred prazniki z odhodom iz Celja ob 13.35, iz Rimskih toplic pa se bo vračal ob 19.20. Vstopnice za vse kopeli v Rim- skih toplicah se dobivajo pri šoferju . z znatnim pdpustom. NatanČnejši I vozni red je nabit na vseh postajah. c Krajevni odbor Aerokluba »Naša krila-c v Celju vabi vse člane in pri- jatelje društva, da se udeleže dru- žabnega večera, ki se bo vršil v torek 3. maja s pričetkom ob 8. zveCer v spodnjih prostorih restavracije »Celj- skega doma« v Celju. Pripominjamo, da so ti družabni večeri stalni se- stanki, ki se vršijo vsak torek do pre- klica. c Izpit za rezervne pešadijske pod- lioročnike so položili gg. Drago Dorn, Anton Novak in Gustl Hönigmann iz Celja, izpit za rezervnega podporoč- nika ekonomske stroke pa g. Slavko Cijan iz Celja. Cestitamo! c Celjslto pevsko društvo bo imelo svoj prvi turne j ski koncert v sobato 7. maja zvečer v Slov. Bistrici. Zato prosi pevke in pevce, da se nocojänjc vaje sigurno udeleže! c Tujski promet v aprilu. V času od 1. do 30. aprila je pösetilo Celje 661 tujcev in sicer 543 Jugoslovenov in 118 inozemceV, med slednjimi 77 Avstrijcev, 14 Italijanov, 13 Cehoslo- vakov, 8 Nemcev, 2 Francoza ter po 1 Poljak, Šved, Madžar in Amerika- nec. Po poklicu je bilo 274 trgovcev in trgovskih potnikov, 115 obrtnikov, 100 uradnikov, 21 delavcev, 11 inže- njei-jev, 9 dijakov, 5 industrijeev, 3 odvotniki, 1 profesor in 1 lekarnar, 121 oseb pa je bilo brez poklica. c Brezvestno rovarjenje. Te dni so razni žalostni junaki razširjali po Ce- lju in okolici alarmantne vesti, ki so se vse izkazale kot gole izmišljotine. Tako so tudi pripovedovali, da državni nameSčenci prvega ne bodo dobili plač oziroma da bodo projeli le nekake bo- ne. Ugotavljamo, da so vsi državni na- meščenci redno prejeli svoje place, s čemer so gladko ovržene ziobne go- vorice. Pozivamo oblast, da posveti raznim rovarjem vso pozornost in jih z vso strogostjo pozove na odgovor. RazSirjanje lažnivih vesti je treba v kali zatreti. To zahtevata ugled naše države in njene uprave. c V aprilu je umrlo v Celiu 19 oseb in sicer 2 v mestu in 17 v javni bolnici. c Dve aviomobilski nesreči na Isti cestl. V nedeljo 1. t. m. popoldrte se je na cesti Kozje—Podčetrtek prevrnil neki avtomobil iz Kozjega. Pri tem se je občutno poškodoval g. Jurij Moseriz Kozjega. Malo kasneje se je na isti cesti prevrnil avto, v katerem je se- delo 10 oseb. Potniki so dobili k sreči le lažje poSkodbe. c Mesto živlnozdravnika razpisuje mestna občina celjska. Opozarjamo na zadevni razglas v oglasnem delu. c Smrtna kosa. V celjski bolnici sta umrla: v nedeljo 1. t. m. 32 Ietni ar- tiljerijski poročnik v p. g. Drago Nor- mali iz Celja (Slomškov trg 7), v pon- deljek 2. t, m. pa 67 letna dninarica Frančiška Vebrova iz Levca. V Zavodni St. 6 Pri Celju je 1. t m. umrl 24- Ietni delavec Friderik Kocjan. Bodi jim ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožal.e 1 c Smrt v Savinji. V soboto 30. apri- la dopoldne so' potegnili iz Savinje nad levškim mostom pri Celju tru- plo znancga in priljubljenega celj- skega uglaševalca klavirjev g. Davo- rina Ropasa, ki so ga pogrešali že od srede 27. t. m. popoldne. Sei je pro- stovoljno v smrt, vzrok pa ni točno znan. Ob Savinji si jo s saniökresom pognal kroglo v glavo, potem pa pa- del v vodo. V pismih, ki jih je napi- sal domačim in prijateljem, je spo- roCil, da gre v smrt zaradi zlobnih jezikov. Davorin Ropas je bil star 40 let. Prav posebno je ljubil planine, kamor je pohitel, kadarkoli je imel malo več prostega časa. Predlanskim se je ponesrečil v Tui-skem žlebu, a je kljub težkirn poškodbam okreval Pokojnik je bil tudi odbornik celj- skega Aerokluba ter zelo simpatiCna in priljubljena osebnost. Bil je brat znanega lastnika avtomobilske de- lavnice in zaloge klavirjev g. Ladis- lava Ropasa. Truplo so prepeljali na oko'lisko pokopaliSče, kjer se je vršil pogreb v nedeljo 1. t. m. ob 5. popol- dne. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše- iskreno so- žaljc! c Tatvina kolesa. V petek 29. t. m. med 19. in 20. je nekdo ukradel po- sestniku Francu Čatru iz Šmarjete .štev. 30. »Nova Doba« 2. V. 1932. Stran 3. pri Celju izpred Cankove gostilne v Škofji vasi 1.000 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Brcnabdr«. v Dr. Bruno Sadnik zopet ordinira. f še vam je dana prilika, da si na- bavite po globoko znižanih cenah pri splošno priljubljeni tvrdki VALEN- TIN HLADIN, CELJE, polcg Mariji ne cerkve, razno manufakturno bla- ga in sicer: sukno, kamgarn, lepo tiportno blago za moSke obleke, da- lje špecijalno dvojno impregnirano •platno za veteme jopiče (Wind jacken), modcrno moško perilo zago- spode in delavcc, volnene ripse za daniske plašče in razne prave in umetne svilc, voale in pralne delenc. Zrtve nesreč 51-Ietni posestnik Franc Cepuš iz Oaberja pri Marijagradcu si je 28. aprila pri padcu izpahnil levo roko v ramenu. V kamnolomu v okolici Št. Jurija ob juž. žel. je 28. aprila kamenje pod- sulo 49-letneLa delavca Miho MoČnika in ga lažje poškodovalo na desnem kolenu in desnem podlaktu. V Hudi jami pri Laškem je padlo 30. aprila 30 letnemu rudarju Ivanu Čajcu iz Brezna pri Sv. Krištofu veliko -bruno na desno nogo in mu jo zlo- milo nad kolenom. 5-letna železničarjeva hčerka Ana Busarjeva iz Dobovca pri Ponikvi si je v nedeljo 1. t. m. pri padcu zlomila levo ključnico. 22-letni klepar Edo Končan iz Celja je 1. t. m. popoldne padel pri nogo- metni tekmi pri »Skalni kleti« in si izpahnil levo roko. 20-letni avtomehanik Rudolf Vlček iz Celja je strmoglavil 1. t. m. ob 2. zjutraj na Humunad LaSkim 20 metrov globoko. Pri padcu je dobil težke no- tranje poškodbe. Eno uro prej je pa- del istotako na Humu 23-letni rudar Martin Podbreznik iz Hrastnika več metrov v globino in se težko poško- doval po glavi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celj- ski bolnici. Glasovi iz občinstva Lipa osvobojenja Ob trgovski soli pred sokolsko te- lovadnico so vsadili o prevratu lipo- vo drevo. Ze vsa leta gledamo to dre- vo, a se ne pretegne nikamor. Dolgo, prekljasto je in rogovilasto, a kore- nin ni pognalo; Še podporenje mora imeti od vseh strani, da se ne bi nagnilo. Vej skoro nima, zeleni le malo. Zdi se, da je bilo preveliko pre- sajeno in da je prišlo v neugodno zemljo. Izgleda, da iz njega ne bo ni6 in da najbrže sploh ni tista prava slovenska lipa, Id poganja korenine, se debeli, širi veje, zeleni in dehti, ter je simbol žilavosti in volje, da se obdrži na grudi. še bi bil čas, da se nadomesti. — Ni pa izključeno, da to drevo preveč po moclernih naukih negujejo. Naših starodavnih lip sre- di vasi ni nikdo klestil in jim redčil vej. Zato so pa še danes orjaški do- kazi naäega naroda. V. G. Zanemarjeni otroci Dan za dnem opa^ujemo v Celju tri dd štiri otroke v starosti 3 do 10 let, Id beračijo po ulicah in lokalih. Ce slučajno nimaš pri sebi drobiža in ga ne das otrokoin, se obregnejo in pljuvajo v človeka. To so otroci nekega mizarja iz Celja. Te dni sem bil priča, ko so ti otroci prišli v ne- ko trgovino beračit. Ker niso dobili denarja, so odnesli iz trgovine nekaj pesti žita in ga raztrosili pred trgo- vi.no. Prosimo mestno policijo, da bi posvetila tern otrokom pozornost, njihove starše pa poučila, kako je treba vzgajati otroke. G. Cene v kavarnah so kakor so bile pred leti. In vendar se morajo tudi primerno znižati. Saj so bile že ta- krat kod in kam previsoke. Mestni magistral je baje že pred dvema me- sccema zahteval cenike, nazaj jih pa ni. Tu bi morda bilo primerno opo- zoriti, da bi se regulirale tudi napit- nine. Zakaj ne bi šlo vse ob enom? Saj bi se vendar dale cene tako ure- diti, da bi bilo vse všteto. Potem ne bi bilo razlike med gosti, in — vsak ushižbenec bi nekaj do'bil. — k — Ceste v mestu so Že zopet vse v prahu. Posebno še ko jih pometajo po predpisu službe tudi tarn in ta- krat ko ni treba. V četrtek ob treh popoldne je na primer vesten usluž- benec pometal čisto ozko ulico, da je bilo veselje. Prašilo se je tako', da se je sanio za silo videlo, kako vnete uslužbence ima občina. To bi se pač dalo opraviti zgodaj v jutro ali poz- no zveöer, a brez prahu. — re — Sokolstvo x Sokolski izlet na Bcč. Bilo nas je iz Celja za cel vago'n, ki nas je pe- ljal do Poljčan. Tarn so nas že čakali naši spremljevalci s Ponikve in Pra- gerskega in srao jo skupno malmili do Sv. Miklavža. Vreme krasno in solnce je peklo naže od zimo premiie ude. Ce si dobre volje, pa tudi ne mo- res biti pri mim, in tako jo marsi- kdo moral neprosto'voljno položiti svoje ude na mebko zemljo. Ni nič pomagalo, čeravno se Marica prevee »dere« in Mika pomaga pri nietanju, vsak mora tja, kamor ga je one na- menil. Fotografov pa je bilo toliko, da dobimo res menda kakšnih 100 posnetkov, ki jih bomo poslali v ilu- strirane liste, da bodo bojazljivci lah- ko videli one obraze, ki so bili toliko predrzni. Sicer je rekel Rudi, da nas je dovolj in res skoro nikogar nismö pogrešali. Vi pa, ki ste bili zraven, ste danes vedrega obra^a in z veli- kim zadovoljstvom v sreu nad tem krasnim majniškim izletom. Še več- krat bomo šli v naravo. x Naraščajski izlet. Ves moški na- raščaj ima skupen majniški izlet v nedeljo 8. t. m. Zbiramo so ob pol de- setih na dvorišču telovadnice in od j tarn jo mahnemo točno ob 10. na pot in sicer skozi Hudičev graben na Nagradni razpis ki ga prireja Zabavni list< Rešitev matemaličnega problema | Letnim naročnikom našega tednika »ZABAVNI LIST« (dva romana, novele, humor, tedenska kronika, praktični nasveti, slikarska galerija v formatu razglednice i. t. d.) plačamo brez Izjeme öln 3OO-- če pošljejo pravilno rešitev sledeče matematične naloge ter so naši letni naročniki. Kako rešimo to nalogo? Teh devet polj je izpolniti s številkami od 1 do 9, da dajo pri seštevanju navpično, vodoravno ter poševno vsoto 15. Vsota 15 mora biti zapopadena čim večkrat ko mogoče. Številkc se ne smejo ponavljati. Vrstni red številk je poljuben. Rešitev naj bo napisana na čistem papirju. Novi naročrriki morajo priložiti celoletno naročnino v znesku Din 50"— ali pa jo nakazati po nakaznici. Nagrade se ne bodo izplačevale na podlagi žrebanja, nego dobi vsak letni naročnik izplačan gornji znesek, ki pošlje pravilno rešitev. Rešitve spreiemamo samo do 8. maja 1932. Razdelitev nagrad se izvrši dne 18. junija 1932. Pravilna rešitev ter imena rešilcev bodo objavljena v 20. šte- vilki »Zabavnega lista« dne 18. junija t. l. Prosimo, da pišete naslove natančno in razločno. — Rešitev in naročnino je poslati na : »Zabavnl list« Uprava, Stražlšče pri Kranju odd. E. Svetino. Če bo lcpo, bomo ostali go- i ri, če ne, pa bomo šli najbrž na Sto- re. Vabljeni so tudi starši nai-aščaja, da se udeležijo tega izleta. x Poslovilni večer sestri Veri Ko- vačevi so je vršil v soboto v ožjem krogu telovadečih. Od nas odhaja trikratna savezna, a letos mogoče še slovanska prvakinja, in te zadnje la- vorike ne bomo več deležni. Maribor- ski Sokol, tebi bo poklonjena v za- hvalo za skrb, ki jo gojiš do nasih prvakov, ki doma ne najdejo odme- va, a jim ti nudiš kruha . . . Ti pa, sestra Vera, telovadi z isto vnemo na- prej v Mariboru kakor si tukaj, da ti bodo zmage sigurne kakor doslej. — Zdravo! Sport SK Zelezničar (Maribor: SK Atletik (Celje) (2:.«) (2:0) CELJE, 2. maja. Na igrišču pii »Skalni kleti« je od- igral SK Atletik svojo zadnjo ligino tekmo j)roti SK Železničarju iz Ma- ribora. Tekma, ki se je pričela vče- raj ob 1G.10, je privabila na igriščc okoli 400 gledalcev. Sodniku sta se javili moštvi v na- slcdnjih postavah: SK Železničar: Mahajnc - Konrad, Wagner - Ronjak, i Frangeš, Antoličič-Bačnik, Paulin, Pezdiček II, Klipstüter, Pezdiček I,; SK Atletik: Jancžič-Goršek, Krajnc- Gorišek, Hojnik, Suholežnik-Končan, Blechinger, Koželj, Hönigmann. Početni udarec imajo Atletiki, ki morajo igrati proti močnemu vetru. Zato prevzame Železničar takoj igro. Igra se večinoma na polju Atletikov, ki so primorani braniti z vsemi moč- mi neprestane napade nasprotnika. Do 11. minute ddsežejo Železničarji le par neizrabljenih kotov. Šele v 11. minuti pošlje Klipstätcy* žogo med drogove. Atletiki ne morejo priti do veljave. Podajanja žoge so netočna, kar pridno izkoriščajo nasprotniki, ki dosežejo v 21. minuti drugi gol. Klipstäter starta žogo in jo dvigne preko vratarja v gol, pri tem pa pa- do tako nerodno, da se občutno po- škodujo. S pomočjo tovarišev zapu- sti igrišče in navzoči g. dr. Ivic mu nudi prvo pomoč. Železničar igra do 34. minute z 10 igralci, ko se Klip- stäter vrne. Minuto pred koncem pr- vega polčasa pa se pripeti tlruga ne- zgoda. Končan (Atletiki) starta na žogo, pri tem pa mu zdrsne in pade tako nesresino, da si izpahne roko. S pozvanim rešilnim avtomobilom je bil o'dpeljan v bolnico. V drugem polčasu postaja igra Že- lezničarjev vse manj uspešna. Koli- kor jim je koristil v prvem polčasu veter, toliko bolj jim je sedaj škodo- val. Dasi igrajo Atletiki le z 10 igral- ci, neprestano napadajo in skušajo uspeti. Vsi napori pa so zaman. Po- vzročajd sicer nasprotni obrambi precej posla, a žoga noee v mrežo. Še par napadov z ene in druge strani in sodnik odpiska konec. Sodnik g. Podupsky iz Zagreba je sodil stiogo in objektivno. V predtekmi med rezervama je zmagala rezerva Železničarjev z re- zultatom 4:2. K. D. * * t SSK Celje. Sklicujem obvezen se- stanek nogometne sekeije za sredo 4. maja ob 7. zveCer v klubovo sobo v Zdravstvenem domu. Legitimacije, kolikor niso vrnjene, je prinesti s se- boj. — Tajnik II. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 2., to- rek :J., sreda 4. in četrtek (pi-aznik) 5. maja: »Ljubavua pesem«. Krasen zvoCni film iz dijaškega Življenja v Riinu po znani noveli Lugija Piran- della. V glavnih ulogah Gustav Fröh- lich in Renate Müller. Zvočna pred- iflra. ^JONANDOYLE: Boj v megli (Bsske?°vi8!ski pes) 48 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Nu . . . torej, zakaj se je ta pes nocoj klatil pd močvirju? Sodirn, da ni zmeraj prost. Stapleton ne bi spustil zveri, ee ne bi vedcl, da mora biti sir Henry na močvirju.« »Pustiva to. Zdaj ostane le še vprašanje, kaj naj počneva s Seldnovim trupiom? Tu ga ne moreva pu- stiti.« »Najbolje bo, da ga spraviva v eno izmed käme- nitih hiš, dokler ne dbvestiva polieije.« »Dobro. Prav nič ne dvomim, da ga bova brez težav spravila na varno . • • Čuj, Watson, kaj pa je to? Mož sam ... To je pa naravnost čudovita pre- drznost! Ne izdaj se — niti besede, sicer je vse iz- gubljeno!« Po moßvirju je nekdo prihajal. Videl sem žarefo konico s,motke. Mesečina ga je oblivala, in kmalu sem spoznal v njem drobno postavo in urni korak prirodoslovca. Ko naju je opazil, je obstal. Potem pa se nama je približal in vzkliknil: »Kaj — doktor Watson — kaj ste res vi? Nu, vi ste poslednji, ki bi ga bil priöakoval ob tej uri na močvirju . . . Toda, kaj je to? Ali se je kdo pone- srečil? Moj Bog, pa vendar ni sir Henry?« Skočil jo mimo mene in se sklonil nad mrtve- cem. Cul sem, kako je pridušeno zasopel in smotka mu je padla iz roke. »Kdo — kdo je to?« je zajecljal. »Seiden, kaznjenec, ki je ušel iz Princetowna.« Ko se je Stapleton obrnil k nama, je bil njegov obraz mrtvaSko bled, toda strašen napor volje je pre- magal njegovo presenečenje in razočaranje. Najprej je ostro pogledal Holmesa, potem mene in konCno dejal: »Gromska strela! To je strašno! Kaj ga je po- gnalo v smrt?*« »Menda si je zlomil tilnik, ko je padel s skale. Moj prijatelj in jaz sva postopala po močvirju, potem pa sva čula kričanje.« »Tudi jaz sem čul nekaj takega. Prav zato sem prišel sem. Bai sem se za sira Henryja.« »Zakaj ravno zanj?« sem ga nehote vprašal. »Ker sem mu predlagal, naj pride nocoj k nama. Da ga ni bilo, me je zelo presenetilo, in jasno je, da sem sc zbal, ko sem začul krike na močvirju. In« — spet so zdrknile njegove bodeče oči z mojega obraza k Holmesu — »ali razen kričanja niste ničesar čuli?« »Ne,« je odvrnil Holmes. »Ali ste vi kaj čuli?« »Ne.« »Kaj pa ste z vprašanjcm mislili?1« »Oh, veste, ljudje na močvirju pripovedujejo vsa- kovrstne zgodbe o nekem peklenskem psu in še mar- sikaj drugega, Pravijo, da ga večkrat slišijo na moC- virju.« »Midva nisva čula nič takega.« »In kaj mislite o smrti tega-le siromaka?« »Prav nič ne dvomim, da ga je strah in nevarnost spravila ob razum. Blaznost ga je pognala čez mo'C- virje. Potem je padel s skale in si zlomil vrat.« »Ta razlaga je zelo verjetna,« je potrdil Stapleton z vzdihom, ki je bil po mojem mnenju vzdih olaj- Sanja. »In kaj mislite vi, gospod Sherlock Holmes?« »Vidim, da ste me hitro spoznali!« je dejal moj prijatelj in se prikldnil. »Pričakovali smo vas že, kar je prižel doktor Watson. In ravno prav ste prišli, da boste priča te trage di je.« »Da, prav imate. Prav nič ne dvomim, da se iz- java mojega prijatelja krije z resnico. Jutri born vzel s seboj v London neprijeten spomin.« »Kaj, jutri se že vrnete?« Stran 4. »Nova Doba« 2. V. 1932. Štev. 30. Dopisi Konjice Veliko zborovanje obrtnikov in tr- govcev iz vsega konjiškega sroza se bo vršilo na praznik Vnebohoda 5. maja ob 9. dopoldne v dvorani Narod- nega doma v Konjicah z naslednjim dnevnim rcdom: 1. Otvoritev in po- zdrav; 2. poročilo pripravljalnega odbora; 3. predavanje obrtnoga nad- zornika g. Ignacija Založnika o »sta- lišu obrtnika in trgovca napram no- vim zakonom«; 4. Citanje in sprejem pravil Obrtnega društva v Konjicali; 5. volitev odbora; G. slučajnosti. Na zborovanju bosta poročala tudi na- i rodni poslanec g. Karol Gajšek in | član ban. sveta g. Rado Jcreb. Ibo- I rovanja naj se udeležijo polnoštevil- | no vsi obrtniki in trgovci konjiškega srcza tcr vstopijo v snujoče sc Obrt- no društvo. Vclika sokolska manUestacija se bo vršila v Konjicah v ncdeljo 19. junija. Sokolsko' društvo v Konjicali bo razvilo svoj druStveni prapor, ka- teremu fco kumoval g. ban dr. Drago Marušič. Oglašulte ! Dnevno svsže prazsna kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. KaroÜ Loibner, CeSje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, ssmena. Štev. 585/1931 Precis. RazgGas- Pri mestni občini celjski se raz- pisuje mesto živinozdravnika. To mesto se odda le kot pogodbeno i. s. proti obojestranski 3 mesečni odpovedi. Lastnoročno pisanim, s kolkom za 5 Din opremljenim proSnjam je pri- ključiti sledeCe priloge : 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. veterinarsko diplomo, 4. izpričevalo o praktičnem veterinar- skem izpitu, ki je podpisan za defini- tivno namestitev v državni službi. 5. uradno zdravniško izpričevalo, 6. nravstveno izpričevalo, 7. izpričevalo o dosedanjem službovanju. Prosilci naj stavijo glede mesečnega honorarja svoje zahtevke. Pripomni se, da je s predmetno službo zvezana pravica do naturalnega stanovanja v mestni klavnici. ProSnje je vložiti najkasneje do 20. V. 1932 pri predsedništvu mestne- ga načelstva celjskega. Mestno načelstvo Celje, dne 26. IV. 1932. Mestni načelnik: Dr. Goričan s, r. Pestunja zanesljiva, snažna oseba, vajena otrok, se iSČe za črez dan. Ponudbe na upravo lista pod »Dojenček«. 3*3 Suh hrastov žagan les kupitc po najnižji ceni v Celju samo pri F. Batiču, Celje, Ipavčeva 3. Tudi hrast. les za ograjc na razpolago. Celjska posojilnica d- d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000-000'—. Kupuje In pro* darf a devize im vaSute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Maribor, Šoštanj Podružnici: Krasen 0lLtso^rlr» črne barve, s križem strunami in popolno železno konstrukcijo, znamke „Stingl" se po izredno nizki ceni proda. Turin, uglaševu- lec klavirjev, Prešcrnova 10. Malo posestvo obstojcče iz liiše, njive in travnikov v Za- gradu št. 80, p. Celje, se proda. Opozorilo Cenjene stranke se opozarjajo, da oddana poprayila v roku 48 ur dvignejo vsled preselitve v Vojnik št. 116. Gustav Pfibil, Lava št. 1. V gostilni na Anskem vrhu se toči izborno domače vino po nizki ceni. Skrbljeno je za razno- vrstna jedila. Posebno se opozarja na dobre domaie kBobase. Lepo stanovanje v Celju, 2 sobi, kuhinja, kabinet, pritikline, eletrika, suho, solnčno, oddam takoj mirni stranki. Cesta na grad št. 22 (trafika). Franjo Dolžan ^- kleparstvc. vcdovodne inšfalacije, sfrelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj naycdene stroke ipadajoža dela in popravila. — Cene zmsrne. _____ Posirežba točna in soiidna I Telefon At. 245 Pre^^litejv I Agentura in trgovina z mofornimi voziü Motor Import & Cie $-.z. do sedaj Krailjst Petra cesta St. 29 se je preseiilai v Vodnikovo ulico St. 2 PoSača Liudske posojilnice PRESISLITEV I ZAL0GAČEVLJEV MILAN STRASEK do sedaj Kralja Petra cesta št. 29 se je p r e s e 1 i 1 a v Kovaško ulico št. 1 Najvarneje in najugodneje so naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 iet Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOlf TRG (v lasini palaöi prt kolodvoru) Prihrankom rojakov u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagalo sodlšča ter naložbam cerkvenega in obfin- skega denarja posueča posebno pažnjo. Za hranilne vloge jamči poieg Sg ¦% fof |Q z vscm premožeiijem premoženja hranilnice 51 '&%! ^»SIJIS in vso davčao močjo Hrjnünica daje poso- jila na zemljišta pc najnižji obrestni meri. Vse prcšnje rešuje brezplačno. Liublianska kreuuna banka Ustanovljena 1900 podružnica Celje9 Alek^androva ulica Centrala v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniäka glavnica Din 5«,«00.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Lfubljaiistea banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj? Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. Urejuje Hado PtCnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno MUan Cetina. - Oba v Celju.