205. številka. Ljubljana* soboto M), septembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemali za a v st r o • o g er * k t- dežele /.a ceh) leto K> gl., za pol loia 8 gl., zu četrt leta 4 gl. — Za Ljubi j ano brez pofiiljanja na dom za celo leto 18 (Id., ti {©trt letu 'J glđ. 80 kr., i« en mesec 1 gld. 10 kr. pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesei•, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina ./.naša. — Za g—podi učitelje na ljudskih šolah in t h dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano ta ćetrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti praJMBMO za četrt leta S goRL — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če »i- dvakrat, in 4 kr., če trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiši ..gledališka stolba". 0 prav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne atvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolnianovej hiši. Ljudsko šolsko nadzorstvo. Izvestno se mora naloga ljudskih šolskih nadzornikov prištevati najimenitnejšim in najvažnejšim poslom pri izobraževanji ljudstva. Šolskim nadzornikom izročen je v varstvo najsvetejši zaklad narodov, njegov zarod, njegov jezik, njegova blagost in njegova sreča. Blagor takim nadzornikom, kateri svojo težavno a imenitno nalogo brez sebičnih in slavohlepnih namer le v korist naroda reševati umejo. Blagoslov božji in narodov spremljala jih bosta povsodi; njihovo plodno delovanje bode v zdravem in nepokvarjenem narodu našlo hvaležna srca in radosten spomin. A prokletstvo bode plačilo tistih, ki se nijso brigali za srečo naroda, zatirali v sebi pravične čute, skrunili in zaničevali narodni jezik, samo da bi ustrezali kacemu „višjemu". Nij naš namen danes kritikovati poslovanje naših deželnih in okrajnih šolskih nadzornikov, spregovoriti hočemo le o lastnostih, katere bi morali naši ljudski šolski nadzorniki imeti, da bi ustrezali vsestranskim zahtevam in naše narodno šolstvo privedli do pravega napredka. Vsak pozorni opazovalec šolstva lahko izpozna, da je hvalisanje naših liberalnih šolskih in političnih listov, govorečih o vrlem šolskem napredku, pretirano, da naše šolsko nadzorstvo in Ž njim vred narodno šolstvo hira za nevarno boleznijo, katera zna postati pogubna šolstvu in narodu, ako se ne bode kmalu skrbelo, da se odpravi. Slavna vlada, katera je težko krmilo državne ladije v roke vzela z devizo : „za blagor ljudstva", naj sluša opravičene klice udanega jej ljudstva, naj skuša s pomočjo resnih, značajnih, za prospeh ljudstva vnetih šolskih nadzornikov napotiti narodno šolstvo v tir pravega napredka; naj si izbere take može, kateri bodo z neutrudnim vplivanjem pripomogli, da se zbegano učitelj -stvo zopet spravi pod praporom vzajemnega, zjedinjenega prijateljskega delovanja, »la se da cesarju, kar je cesarjevega, Bogu. kar je božjega, in narodu, kar je narodovega. Pri nastavljanji ljudskih šolskih nadzorni-kov naj bi se oziralo na to, da je šolski nadzornik 1. te učiteljskega stanu, bodi si učitelj srednje ali ljudske šole. Česar sam ne umeš, tega niti drugim povedati ne moreš. Kdor v poslu, kateri mu je v nadziranje izročen, sam nij strokovnjak, ta tega posla niti pri druzih kritikovati ne more. Ljudsko šolstvo, katero celo izobraženi večkrat smatrajo jako lebkim poslom, ima v svojem bistvu mnogo skrivirh stranij, katere le strokovnjak po dolgem poslovanji z natančnim opazovanjem najti more. Šolski nadzornik ne sme biti policijski organ, kateri bi učitelju le vedno za hrbtom stal in pazil, ali učitelj določenih šolskih ur ne zanemarja, ali so njegovi spisi v redu ali ne in s kom občuje; on mora biti učitelju pri pouku prijateljski svetovalec, kateri mu sine ira et studio pove napake in po svojej praktičnej izkušenosti navede sredstva, s katerimi naj pouk zboljša. Njegova služba mu bodi sveta, naj je ne skruni s tem, da se poniža do zaničljivega licemerskega ovaduha. 2. vseobče izobražen in temeljito zveden v pedagogiki. Žalostno je, ako načelnik svojim podložnim pri vsakej besedi pokaže svojo plitvo vednost, ako mora mnogokrat sam sebi dajati testimonium paupertatis in s svojimi nepremišljenimi, nepotrebnimi zahtevami sebe in druge smeši. B. domorodec in rodoljub. Šolskemu nadzorniku treba je poznati temeljito ljudske in šolske razmere, katerih se pa ne more naučiti iz knjig ali iz sovražnih liberalnih listov. Tu velja le lastna izkušnja. Posebno deželni šolski nadzornik bi moral v poštev jemati to, da se z nepotrebnim razširjevanjem šol našemu siromašnemu kmetskemu davkoplačevalcu ne nakladajo še težja bremena, žalibože je v teku zadnjih let razširjevnnje šol krenilo malo predaleč. Nastavilo se je po več učiteljev na mnogih krajih, kjer bi morebiti jeden ali dvu zadostovala; nasproti pa je zopet na nekaterih krajih jeden učitelj, a preveliko število otrok. Vsa slovenska inteligencija želi, da bi se otroci kolikor mogoče veliko naučili; nihče bi se ne protivil pomnožitvi učiteljskih inočij po ljudskih šolah in isto tako ne osemletnej šolskej dobi, ako bi — poleg druzih pogojev — naše ljudstvo bilo premožno, da bi si moglo najeti poslov, kateri bi mestu otrok opravljali domača opravila. Koliko je družin, katere bi potrebovale posle! A s čim jih plačati V Zato mora vsakako biti šolski nadzornik našega naroda sin, ki je mnogo let bival mej narodom in natanko ve za njegove potrebe in težnje. Iz srca bi mu moralo izvirati iskreno rodoljubje in izgledna ljubezen do narodnega jeziku, o katerem bi moral pri vsakej priliki pokazati, kako zelo ga čisla in kolika briga mu je, da se temu jeziku pripravi najprvo in najčastnojše mesto v šoli. S kakim veseljem more učitelj gojiti v šoli prvi učni jezik, kako z navdušenostjo razlagati mladini, ako vitli, da njegovemu nadzorniku naš jezik nij všeči. da ga le-ta morebiti še ne zna l? In v nebo vpijoče nasilstvo je, ako se učitelju zaradi ljubezni do materinega jezika celo nasprotuje, ako se učitelj zaradi tega terorizira in preganja! Kako more biti učitelju tesno pri srci, če mu je mnogokrat prilika preveriti se, da imajo največji nasprotniki jeziku našega naroda prednost, akopram zanemarjajo svojo službo. Kdor pravi, da je rodoljub, pa jezika narodovega ne spoštuje, je nesramen lažnik in izdajica svojega naroda. 4. strog a nepristransk in pravičen pa prijazen proti svojim podložnim. Njegovo nadzorovanje posebno pri poduku ne bodi površno, nego vso svojo pozornost naj obrača nanj. Strogo naj čuva, da se šolske postave kolikor mogoče natančno izpolnjujejo. Natančnost pa naj ga ne vodi v pedantično pretiranost. Po krajevnih razmerah naj tudi sodi šolski napredek. Za strankarsko politično agitacijo ne sme nikdar zmeniti se. Pravičnost in nepristranost morali hi mu biti zrcalo, v katerem bi ogledoval vse svoje delovanje na šolskem polji. Pri kvalifikaciji učiteljev ne smela hi ga nikdar voditi slepa političm. strast; sodi naj učitelja samo po njegovem delu v šoli, po marljivosti, naobraženosti, po vedenji mej občinstvom. Proti učitelju naj se obnaša 8 pravo, ne hinavsko prijaznostjo; rad naj ga podpira v njegovem težkem poklici in naj mu ne preti za vsako malenkost, z ovadbo in disciplinarno preiskavo. Nikdar nuj ne bode ošaben; učitelju naj ne kaže onega vojaški — strogega uradnega obraza; smatra naj ga svojim prijateljem, svojim soradenikom. Nij se bati, da bi si upal kateri učitelj prestopiti meje podrejenja, ako si nadzornik zna svoje obnašanje prav uravnati. 5. v kmetijstvu izurjen. Zboljšanje materijalnoga stanja našega kmeta postalo je dnevno vprašanje, katero reševati je nekoliko tudi naloga našega narodnega šolstva. Zvede- I nost nadzornikova v tej stroki mora biti po-I znata; iz tega bi mu izviral vpliv posebno na j šolske občine in merodajne ljudske faktorje. I Občine bi brez posebnega Bujenja šolam naredile vrte, v katerih bi se s počet ki podlijevalo v sidjereji, a polagoma prešlo tudi na druge stroke kmetijstva. V resni preudarek naj bi bil občinam in slavnoj vladi posebno zadnji ukaz deželnega Šolskega sveta o nemškim poduku v večrazrednicah ; kajti v mnogih krajih se zdaj v kmetijstvu poduČevati ne bode moglo, ker učitelju ne bode ostajalo nič časa. Da se jo večina naših nadzornikov za povzdigo poljedelskega poduka premalo brigala, je pač nevesela resnici: brž ko ne pa nijso brigali B6 zanj. ker sami nijso imeli veselja do njega in ker njih vpliv pri ljudstvu nij bil izdaten. 6. prijatelj z duhovščino. Naša duhovščina nij tako „črna" niti tako sovražna šoli, kakor vpijejo njeni protivniki, ki bi jej radi odpustili vse grehe, če bi ne bila — narodna. Kdor pozna naše razmere, ve, kako je po deželi. Kjer se učitelj z duhovščino ne prepira in je v šoli ni zunaj šole ne grdi, tam duhovščina nij zoper šolo, nego jo rada podpira in z veseljem deluje pri vzgoji otrok v srni- slu novih postav; nikdar jej ne odteza svoje podporne roke. A kjer se je učitelj ščuval proti duhovščini; kjer je v svojej neumnej prevzetnosti zahteval, da bi se mu duhovščina klanjala; kjer so gg. šolski nadzorniki duhovščino popolnem prezirali kot nepotreben faktor šolske vzgoje: tam je duhovščina prav imela, da je obrnila šoli hrbet, ter prepustila vso odgojo preučenim takim učiteljem, ki so, nikomur pokorni in opiraje se na rame svojih nadzornikov, v bedastej nepremišljenosti večkrat tako daleč spozabili se, da bo duhovna pred šolsko mladino in pred ljudstvom grdili ali smešili! Ljudski šolski nadzorniki bi morali biti si v svesti, da je duhovščina imeniten faktor narodne šole, s katerim treba računati, ako hočemo, da bode ljudsko šolstvo prinašalo mnozega in zdravega sadu. Zbirajmo, združujmo vse poštene sile, katerim je pri srci naš narod, vprezimo jih, da na pravi pot pride in na njem ostane nova naša šola. Veseli bodimo vsacega, kdor hoče — vleči! Politični razgled. Notruiije ticžele. V Ljubljani 9. septembra. Zdaj pa so kar odločno in očito jeli govoriti ustavoverci, kar očito pripovedujejo, da njim nij za jeduoto države, marveč oni hote le skrbeti za se. Zadnja „Dt. Ztg." kar naravnost pravi, da se nadalje ne bodo menili ustavoverci za državno jednoto, za to naj se meni, komur se ljubi, kogar veseli. Sicer smo vedeli uže zdavna, da tem ljudem nij dosti do obstanka, do cvetu Avstrije, saj so uže tudi večkrat dejali: „Avstrija mora biti nemška ali pa je ne treba." Tudi smo uže slišali govoriti v državnem zboru izdajske govore, go vore, ki so očito delali propagando za Nemčijo. Taki so ti ljudje. Naj pa še skušajo mej svet trositi fraze, da je „nemško" in „avstrij-sko" jedno in isto. Dovolj so jasno pokazali svojo barvo. Viteški Otfrl jeli so se prav po nravi svojih pradedov obnašati. Povsod, kjer le zasledijo malo magjarsko učilnico, takoj jo pre-ustrojijo v magjarsko, in imena, ki se drugače glasijo kot magjarski, pomagjarijo. Prosit! Ce jim bode pa tako počenjanje in zatiranje druzih narodnostij, ki živijo v Ogrskej in so močnejši kot Ogri, obrodilo pričakovan sad, o tem zelo dvomimo. Saj nam zgodovina kaže, da se narodi le nekaj časa dado zatirati, naposled jim je vender dovolj in gorje tiranu, ko raztrgajo robovi verige. „Obzor" govoreč o žalostnih razmerah, v Kosili in Hercegovini pravi, da je istina, da so mohamedauci nezadovoljni, ali mnogo bolj nezadovoljni so pa kristijani obeh veroizpovedanj zaradi prevelikih davščin, samo da se oni ne pritožujejo očitno in na glas kakor mohamodanei, oni jadikujejo in si le mej seboj tožijo svojo bedo. Potem pa konča „Obzor:" Vladavina magjarsko-njemačka, dospjela je dakle nakon tri godine okupacije da je u G kotara morala proglasiti vojnički prieki sud, a to če morati učiniti i u zvorničkom okružju, gdje takodjer več nekoliko mjeseci krstare hajdučke čete, koje svaki čas po kojega imu ćuijega posjednika ili trgovca ubijaju, a u krajini zatvara ugledne Turke. I u Beču još ne-otvaraju oči i nevide, da današnjom birokra-tičkoni uparavom, koja je skroz nenaravna za ondašnje odnošaje, idu u susret neproraeun-ljivim neprilikam. Mi koji smo dosta svjeto-vali i odgovarali od uvođenja onako ve uprave, koja je neumoljivo morala sve razrede učiniti nezadovoljnimi, bilježimo danas sumo fakta, koja našu predvidjavnost podpunoma oprav davaju. Vmtiije flrKttve. O shodu ruskega cesarja z nemškim cesarjem Viljemom v Gdanskem piše „Journ. de Petersbourg", da je ta shod na ravna posledica dogodjajev. Željo po shodu je rodil nesrečni dan 13. marca. In zdaj je ravno najboljša priložnost temu shodu, ker je nemški cesar na ruskej meji navzočen pri vojaških vajah. Ta shod kaže prijazno mišljenje obeh držav in monarhov. Ta shod bode zopet pokazal, da je rnej Rusijo in Nemčijo popolno spo-razumljenjo, da se bode še dalje ohranilo in bode porok mirnemu razvijanju in varnosti narodov. Vladarja bosta le malo ur skupaj in Bismark bode tudi zraven, da pozdravi ruskega carja. Kakor se skuša Francija razširiti v Afriki, tako Rusija v Aziji. Znano je, da je dolgo se reševalo vprašanje o Kulči. Zdaj je končano. Rusija se je pogodila s kitajsko vlado; po tej pogodbi plača Kitajska Rusiji devet mi lijonov rubljev, Rusija ima tudi pravico nastaviti po vsej Mongoliji, Manžuriji in vzhod-njem Turkestanu konzule, ki bodo skrbeli za rusko trgovino ; ruska trgovina je tu popolnem prosta, Kitajci ne smejo zahtevati nobene carine. Rusija pa bode pripustila Kitajcem večjidel KulČe. Tako se je mirnim potem rešilo zelo komplicirano vprašanje. Italija snuje novo vojsko in na jako čuden način. Načelnik tej vojski je Menotti Garibaldi, on je imenoval častnike. Te vojsko sta odobrila kar ministra za notranje zadeve in pouk, ne meneč se za vojnega ministra. Nu, to so lepe razmere v Italiji. — Italija gleda ljubosumno v Afriko, tu bi si ona rada poleg Francije kaj pridobila, a sama je preslaba, zato skuša zaveznika dobiti v Avstriji in Nemčiji. Francozi postopajo v Tuiiezijl odločno. Sklenili so, da zasedejo vse vtrjene kraje v mestu Tunisu. Kmalu pa dojde še tja iz Francoske 1200 mož in provijanta za 15 dnij in streljivo. V Irski je jelo zopet postajati nemirno. Skoro vsak dan se dogodi kak krvav pretep mej policijo in prebivalstvom. Tako so se sprejeli v nedeljo zvečer v Limerieku vojaki in prebivalstvo; priti je morala policija, da je naredila mir z orožjem, policija je streljala in tako je bilo 15 osob ranjenih, dve tako nevarno, da ne bosta ozdraveli. Dopi 81. Z Notranjskega 7. sept. [Izv. dop.] (Slovesna desetletnica narodne čitalnice v Loži.) Prav res ne trdim preveč, ako zapišem, da ga nij mesta mej Slo venci, ki bi bil na vse strani po dolzem in širocem: gospod, trgovec, obrtnik in oratar tako ponosno narodno zaveden, kakor je naš stari Lož. Ljudje so tu sicer bolj skromni ter i ne raznašajo te lepe lastnosti vsak hip mej svet. Tako lepo mirno, složno vsak po svoje izvršuje navadno svoj vsakdanji posel. Ali kadar jih pokliče kakšna narodna dolžnost in kakšno narodno podjetje, vstanejo ter se oklenejo vsi kot jeden mož! Le poglej statistiko volitev, odkar imamo tako imenovano ustavno življenje, in ne najdeš izdajalca mej Ložani, niti kimovca ni mlačneža ne : vsi volijo izgledno disciplinirano z jednim glasom, kakor terja narodna stvar. Za časa burnega idejalnega navdušenja mej nami, za časa taborov je ložka zastava vedno številno krdelo vodila vragom pričevat, da smo „tukaj". In zdaj za Časa bolj tihega, resnega delovanja je zopet Lož mej prvimi kraji, ki z besedo in dejanjem podpira vsako narodno prizadevanje; jako pošteno se je obnesel zadnjič pri notranjskem narodnem prazniku. Pravo in prvo ognjišče, katero Ložanu neti in krepi narodno zavest, vir, kjer zajema novih narodnih močij, je „ čitalnica", ki ravno v nedeljo 11. dan t. m. obhaja svoj desetletni god uarodnega Življenja. Njena zgodovina ti ne kaže samo starost in leta, nego čvrsto krepost in uspeh. Kako razumno se je uže v njenih prostorih igralo, kako s pridom bralo in govorilo, kar koristi v našem času gospo- darju, trgovcu itd., in kako se je sicer mej petjem in drugim veseljem razširjala domača olika! Da to nijso puhle fraze, da je to istina, razvidiš takoj, ako pregledaš program za desetletnic« v prihodnjo nedeljo. Lepi zbori se vrste s četvero3pevi in te vežejo vkup samospevi, glasovir, gosli, trio ž njimi, [govori itd. — vse se tako lepo in primerno umestuje. Zatorej je društvo, katero je zmožno takšne programe izvrševati, na trdnih nogah in se je kaj izučilo! Ložka čitalnica napravlja redno vsako leto in svojim močem primerno narodne veselice, ki jej delajo čast ter jej širijo dobro ime. Sijajnejše pa nij še bilo do zdaj, kakor obeta, da bode desetletnica! Trudoljubivi odbor in požrtvovalne izvrševalne moči pa zaslužijo po pravici, da jim ta dan svojo hvaležnost priznamo z obilo udeležbo, posebno, ker je čisti dohodek veselice odmenjen „Jur-čičevej ustanovi". Popotno palico v roko torej v nedeljo in mej domače Ložane! Kaj pa, ko bi se tudi vi, dragi rojaci, tam ono stran • krog Blok, Sodražice, Ribnice itd. spravili iz domačega ozidja ter si naš Snežnik bolje blizu ogledali v prid plemenitej „Jurčičevej ustanovi"?! N.— Iz Celja 7. septembra. [Izv. dop.] Pred kakimi 14 duevi je donesla „Cillier Zeitung" neki članek iz Maribora, kateri se je pa se ve da pisal v Celji, in v katerem je bilo rečeno, da bode v Mariboru v deželni zbor zopet voljen znani dr. Duhač, da bode zastopal v de-želnej hiši v Gradci spodnje štajarske Nemce in bode bruhal in odrihal po Slovencih. Ta članek se je posebno odlikoval s tem, da je o Slovencih izredno razžaljivo govoril. Čudno se je takrat marsikomu zdelo, kako da državno pravdništvo ne zapleni takega lista, v katerem se narod ščuje zoper narod. In glejte, kaj se zgodi! C. kr. okrajno glavarstvo je dobilo iz Gradca od c. kr. namestništva in to se ve da z Dunaja ukaz, pozvedeti in natanko poročiti, je-li dobilo c. kr. državno pravdništvo dotični list „Cillier Zeitung" ali ne. Ako je c. kr. državno pravdništvo list dobilo, je bila njegova dolžnost, dotični list takoj zapleniti ; in dobilo ga je, to stoji „črno na belem". Pa zakaj se list nij zaplenil V To je zdaj vprašanje, katero se nam nehote stavi. Tiskovni referat pri tukajšnjem c. kr. državnem pravdništvu je imel prej državnega pravdnika namestnik g. Schwinger, kateri je jedenkrat „Cillier Zeitung" zaradi nekega surovega članka o grofu Tauffeju zaplenil. Gospod državni pravdnik Duller se je bil menda zbal svojih političnih prijateljev in sam osobno prevzel tiskovni referat, misleč, da bo nemčur-stvo laglje cvelo, če se bo godilo to pod njegovim krilom. In tako se je zgodilo, da omenjeni list nij bil zaplenjen; gospod Duller ima zaradi tega slabo vest. Pričaku;e se zdaj od zgoraj grozen „Donnervvetter" (Pa ne bo take sile! Ur.) in g. Dullerja zna doleteti jednaka osoda, kakeršna je doletela državnega pravdnika na Češkem. (? Ur.) Tukaj se uže kombinira, da pride g. Duller iz sredine svojih preljubih celjskih kazinskih bratcev v Novomesto na mesto upokojenega gospoda Logarja. In kdo bode naslednik g. Dullerjev v Celji! Tudi o tem se govori uže, da pride na njegovo mesto — go-spod iz Celovca._ Izlet pevskega zbora ljubljanske čitalnice na Bledsko jezero. (Konec.) Pihlja po drevji tihi Večerni voter že Ti siiiš pa od mene, Te solze ne drže. Po raznovrstnej zabavi suide se pevski zbor, ki je bil za jedno uro „razpuščen", na obed pri Jeklarji, kajti tu je veljalo: „Svoji k svojim*. G. Jeklar, po domače Hudoveruik, nij le samo pošten narodnjak, ampak vrhu tega izvrsten gostilničar. Preskrbel je kaj okusno jed in dobro pijačo, katera je uže suhim pevskim grlom ravno najpotrebnejša bila. Da mej obedom nij manjkalo petja, raznovrstnih napitnic, resnih in šaljivih govorov — se samo ob sebi razumeva. Posebno šaljiv bil je govor nekega pravnika, ki je govoril o pravdi za Bledsko jezero, kojo je ravnokar finančna prokuratura v dveh instanci j ah izgubila. Lastnina „ bisera Slovenije" lahko marsikoga mika, tako tudi erar, če ga prav hlastno poželenje 500 gld. velja. Po napitnici krasnim Gorenjkam prišel je od „generalnega štaba" strog ukaz. Pevci omolknejo in verno poslušajo adjutanta, ki naznanja, da je izlet na grad odpovedan in ob 3. uri odhod k Petranu zapovedan. Kaj je storiti? Najbolje — ubogati. Pevci se vstopijo na vrtu v kolo in zapojo „Pevsko popotnico". To nij bilo dobro, knjti ploskanja in zahteva-nja, da se pesen ponovi, ni konca ni kraja. To je spravilo pevski zbor v sitno zadrego, kajti čas je bil oditi k Petranu, ura je ravnokar tri odbila in — povelje za odhod je bilo strogo. Vender zapojo pevci mej nebrojnimi „živio"-klici moški zbor: „Jaz sem Slovan z dušo s telom" in to — je bilo zopet napačno, kajti občinstvo nij dalo preje miru, da je videlo, ka se pevci zopet k petju pripravljajo. A strašno so nas prevarili ti „ljubljanski slavčki"! Zapojo namreč: „Pridi Gorenj'c" in pevajoč — odidejo, kar jim zabraniti nijsmo bili v stanu. Pri Petranu so bili uže vsi prostori zasedeni, le velika miza za pevce bila je še prazna. S prijateljem hočeva sesti k navedenej mizi, ali to nam zabrani natakarica z besedami: „Nix do, dbs is fi&r d' Siinger". Mej tem pa res pridejo „d1 Siinger", od vseh krajev najsrčnejše pozdravljeni. Hajdrihovo „Morje adri-jansko" provel je pevski zbor tako dovršeno, da je moral pesen trikrat ponavljati, ravno tako moški zbor „Lovačka". Posebno se je petje dopadalo navzočnim c. kr. častnikom. G. ml. Schmigotz ostal je blizu pevcev na jezeru cele pol ure in z veseljem poslušal krasno petje. Z obraza se mu je videlo, da |mu slovensko petje prav dopada. Radi bi bili še ostali pri Petranu, ali pevci so morali odriniti, kajti pihljal je uže večerni veter in opo-minal na odhod. „Ljubljana" je uže četrt ure čakala na svoje vesele goste. Po jezeru zopet odmeva pesen za pes nijo in čestokrat so čule gore in bregovi, da sinovi Slave jemljejo slovo. Ob 6. uri zvečer bil je napovedan odhod od Jelkarja v Lesce. Pri Jelkarji še jedenkrat pevski zbor proti nepozabljivemu jezeru obrnen zapoje: „Pozdrav Bledu" in potem se poda peš k g. GoJjaševemu „Triglavu", kjer ga cela Radovljica pričakuje. Mej umeteljnim ognjem, urejenim po g. Goljaši mlajšem pevski zbor neprestano poje, burno pohvaljen. Posebno se je dopadala šaljiva pesen: „Pastarica". Ali čas hiti nevzdržno in treba se je pripraviti za odhod na kolodvor. Na kolodvoru naredil je pevski zbor gospe narodnega uradnika zasta-veničko, pri katerem se j*e posebno odlikoval kvartet: „Luna sije". Zadnjo pesen „Domovina" je komaj pevski zbor dokončal, ko je tretji krat odklenkalo in nemili vlak odpeljal nam je drage goste, vrle pevce v belo Ljubljano nazaj. Da bi nas kmalu zopet obiskali — na svidenje. Izlet Čitalničnih ljubljanskih pevcev na Bledsko jezero ostal bo vsakemu v naj blažjem spominu, posebno pa nam, ki smo včeraj doživeli najveselejši dan na Gorenjskem. V Bledu 5. septembra 1881. drd. Št Domače stvari. — (Konfiskacijo) številke 198. „Slov. Nar." od 1. t. m. je c. kr. deželna kot tiskovna sodnija potrdila po nasvetu državnega pravd-ništva. Članek „Razmere in muke primorskih Slovanov" se je pregrešil zoper javni mir in red po § 300 k. z. — nLieb' vaterland, magst ruhig sein.....M — (V ljubljanskej deželnej bolnici) je — po odhodu gosp. dr. Zupanca — izpraznjeno še drugo mesto sekundarija s plačo 400 gld., remuneracijo 200 gld., prostim stanovanjem svečavo in kurjavo. — (Sirotinska ustanova) Helene Valentinke, znašajoča 84 gld., se bode zdaj delila mej sirote, ki so rojene v tukajšnjej frančiškanskej župi in 15. leta še nijso izpolnile. Prošnje je do konca tega meseca izročiti ljubljanskemu mestnemu magistratu. — (Gospod dr. vitez S c h o p p 1) je v 5. t. m. zapustil Ljubljano. Njegova obitelj pojde kasneje za njim, tukaj ostane le gospoda dvornega svetnika sin, ki je — stoprav dovrši vši pravoslovno učenja — vstopil pri tukajšnjej c. kr. finančnej prokuraturi. — (V Malega Šmarina praznik) je bil tako krasen dan, da malo tacih. Zato je vse vrelo iz mesta. Na Gorenjsko se letos še nikoli nij peljalo toliko ljudij kot zadnji četrtek. Razen navadnih vlakov je šel ob Va 8. uri zjutraj poseben vlak v Lesce, od koder se je vrnil ob V« 10. uri zvečer. Samo s tem izrednim vlakom je neki prišlo nad G00 ljudij. Včeraj smo imeli pravo aprilsko vreme. Solnce je sijalo in dež je šel, da je bilo veselje! Prošnja za Janežičevo „Cvetje". Res prava težava je s slovenskim berilom na gimnaziji v 7. in 8. razredu. Če hoče človek kaj spremeniti za čitanje, pa nema dotičnih knjig. Ko|jeizhajalo Janežičevo „C v e tj e", imeli smo tukaj nad 40 naročnikov, zdaj pa so se vse te knjige razpršile, imamo samo 3 eksemplare. Tisti gospodje, kateri so onih let študirali na uovomeškem gimnaziji — pa tudi drugi — prošeni so prav uljudno, naj blagovolijo poslati: a) Sofoklov A j an t (poslovenil M. Va-ljavec, 1. 1863.); b) Viljem Teli (poslovenil Cegnar 1862.); c) Marija Stuart (poslovenil Ceguar 1861.). Rad bi spravil skupaj vsakega kakih 10 eksemplarov. — Bodi si, da častiti gospodje posodijo na jedno leto, bodi si, da prodajo, naj zapišejo ime na knjigo, naznanijo pošto dotično, ter blagovolijo poslati v Novo-mesto. P.Ladislav Hrovat. Razne vesti. * (V toplice mora iti!) Pred sodnijo v Bukureštu vršila se je ta-le dogodbica. General Cornesco imel je soprogo, ljubil jo je, a vender je nij pustil iti v toplice; soproga pa je bila druzih mislij, šla je pred pravičnega sodnika in vložila tožbo proti svojemu soprogu, ker je na noben način nij pustil v toplice, da si bi jih tako zelo potrebovala, revica. Učeni trije zdravniki oddali so Bvoje mnenje in spisali ji spričevala iu dejali, da trpi na sušici in zato mora iti v toplice v Gleichenberg; ta spričevala pa je pravičnemu sodišču pokazala in ga ponižno prosila, naj obsodi moža in izreče : Gospod Cornesco je dolžan plačati 3000 frankov, katere potrebuje njegova soproga, da se ozdravi v toplicah v Gleichenbergu. Dolgo se je vršila razprava. Ljubeznjiva soproga je dejala, da ne zahteva nič nepravičnega inoblileso jo solze. Svojemu možu prinesla je v hi šo letni dohodek tisoč dukatov in torej misli, da ima pravico zahtevati to malenkost, 3000 frankov, da zopet dobi zdravje. Soprog je obstal, da mu je generalica prinesla tisoč dukatov, da se pa njen oče nikdar ne zmeni za to, da bi mu jih izplačal; njemu da je torej nemogoče, poslati soprogo v toplice, da-si vroče želi, da bi ozdra vela in mu lajšala življenja bremena. Po dolgih debatah pro in contra potegnil se je visoki sodni dvor nazaj in po poluurnem posvetovanji izrekel naslednjo razsodbo: „Glede na uzroke, izražene v razsodbi, se gospo generalici Cornesco dovoljuje, da sme kontrahirati dolg 2000 frankov, ki se imajo zavarovati pri dohodkih njene dote. Pravo provizorne ekseku-cije te razsodbe se daje tožiteljici". Pri razglasitvi razsodbe je gospod general skoro oka-menel, gospe generalici pa se je zarilo veselja oko in zmagonosno je zapustila dvorano. * („Kunšten" doktor.) Na parobrodu mej Doverjern in Calaisom zboleli so vsi potovalci na morskej bolezni in občutili hude bolečine. Mej temi obolelimi bila je tudi mlada krasotica, ki je posebno zelo trpela na tej bolezni; vsi so jo milovali, prinesli so jo na krov. Najedenkrat stopi pred njo nekoliko bolj prileten gospod rekoč: „Kaj bolna, krasotica moja!" in dal je revici kugljico. Krasotica je sprejela njegovo ponudbo in — nekaj minut pozneje bila je uže popolnem zdrava. Umeje se, da so vsi potovalci hoteli si kupiti tako čudovitih in naglo zdravečih kugljic. On pa jim je dejal, da je tej bolnici da1 zadnjo, a ko pridejo v pristanišče hoče jih vsem prodati, kolikor bodo želeli. Prišli so v pristranišče. V jednem trenotku razprodal je zalogo GOO škat-ljic po G kugljic za 12 frankov. A kako jih je opeharil. Bile so kar navadne kugljice in nobenega nijso ozdravile. Ona krasotica pa je bila v zvezi s tem sleparjem. * (Letnica 1881), pravijo da je računska čudežnost. Če namreč posamezne številke soštevaš ali odštevaš, ali deliš, povsod naletiš na številko 9. Tako soštevanjem 1 in 8 dobimo 9; 8 in 1 je 9; 1+8-1-8-1-1=18, to je 2krat 9; 18-1-81 = 99, zopet 2krat številka 9. Če odšteješ 18 od 81, boš dobil 63; soštej številki 6 in 8 bo U, ali s soštevanjem 1+8 = 9; dalje v 63 je 9 zapopa-deno 7krat, t. j. 7 y 9 = 63. Ako 81 razdeliš z 18, boš dobil 4, ostalo bo še 9. Podobna prikazen bila je zadnjič leta 18G3, samo da ona letnica ima še 9 večkrat v sebi. Ako namreč mej seboj poštevaš vse posamezne številke 1x8x6x3 dobiš 144, dobljene številke pa soštej 14-4-1-4 = 9 ; če 1863 razdelimo z 9, bode 207, te tri številke soštete storijo zopet 9, t. j. 2 -1- O -f- 7 = 9. — Še drugo redkost opazimo pri letnici 1881. Ako jo gledaš od strani ali jo na glavo postaviš, njena vrednost se ne bo spremenila. Ta posebnost je zadnjikrat bila leta 1111, a pred-zadujič leta 1001 ; prvič bo se ta prikazen povrnila še le leta 8008, potem 8118 in 8888, ker na ta način zamoremo previjati samo znamenke 0 in 1 pa 8. — Tako čudežno sestavljajo tudi letošnji rojstni dan našega svitlega cesarja. Če namesto besede meseca „avgusta" napišemo številko 8, kar pomenja 8 mesec v letu t. j. da se namesto „18. avg. 1881" postavi „18.8.1881", potem izpustimo pike dobimo 1881881. Beri to številko zgoraj ali zdo-laj, od desne ali leve strani, ona ostane ista. V zdanjem stoletji sta izmej 36.525 d nij samo še 2 dneva s tako lastnostjo, namreč 10. avg. 1801 (10. 8. 1881 = 1081801) in potem 11. avg. 1811 (11.8.1811 = 1181811). Podobno je bilo 8. avg. 1188 (8. 8. 1188 = 881188). Za 18. avg. 1881 sledeči taki dan, ki ga od 4 strani jednako beremo, bode čez 6130 let l.okt. 8011, t. j. 1. 10. 8011 = 1108011. To je zanimiva sestava, ki zdaj roma po časnikih. Slavno uredništvo se uljudno naprosi, na podlagi § 19. tiskovne svobode, v Vaš velece-njeni list sprejeti sledeče PoMluno. V „Slov. Nar." od 31. avgusta št. 197 se nahaja dopis „1/. podobčine Križna gora pri Colu", v katerem nekdo v imenu ondašnjih posestnikov (?) našega župana g. Maksa Žgurja napada, ter mu očita raznotere soseskine zanemarjenosti. Ker nam je pa na časti cele soseske, kakor tudi zdanjega župana, kateri je vsega spoštovanja vreden mnogo ležeče, zatorej odgovarjemo na oni dopis sledeče: Nikakor nij resnično, da bi bile po triletnem službovanji g. Maksa Žgurja soseskine reči v takem neredu, kakor g. dopisnik trdi. Nij resnično, da bi bil g. Maks Žgur županstvo le zaradi zboljšanje 50 gld., ter proti temu prevzel, da bi zanemarjene stvari, o katerih nam nij nič znano, v red spravil. Da temu nij tako, nam je dokaz, ker smo uže pri prvej volitvi župana zvikšali službovanje za 50 gld., a g. Maks Žgur uže tistikrat nij hotel županstva prevzeti, in še le pri zadnjej vo-litivi je na splošno željo nas podpisanih, kakor tudi ljudstva, županstvo zopet prevzel. Zboljšanje službovanje za 50 gld. pa ne pride njemu, ampak njegovemu tajniku v korist. Tudi nij resnično, da bi bil kateri v odboru zoper svojo izvolitev za župana agitiral, vt=aj nam nij znano, ker g. Maks Žgur je bil pri zadnjej volitvi jednoglasno izvoljen; torej se nij bilo nobenemu treba bati, da bi ga doletela ta čast. Javno pa izrečemo, da imamo popolnoma zaupanje v delovanje g. Maksa Žgurja, kot župana, ter želimo, da bi nam tudi nadalje jednako pošteno županstvo vodil, kot dozdaj. Na Colu dne 4. sept. 1881. Miha Puc, Janez Baic, svetovalca. Janez Bjsiak, Franc Puc, Franc Krušca, Franc Pregl, Matjes Kofiman, Franc Illadnjk, Kasper Baje, Marko Bjsiak, vse podpisal, Janez Bjsiak, Anton Smerdu. odborniki. Slavno uredništvo se uljudno naprosi, na podlagi § 19 tiskovne svobode, v Vaš vele-cenjeni list sprejeti sledeče f»o*ltuao. V obrambo na dopis v „Slov. Narodu" od 31. avgusta št. 197. Iz podobčine Križnagora pri Colu. Nekdo si je vzel prostOBt, da je v omenjenem članku napadal v imenu več tukajšnjih posestnikov našega nam vsem priljubljenega ter obče spoštovanega župana gosp. Maksa Žgurja, ter ga v našem imenu opozorjeval na razne zanemarjenosti, katere bi bil jedino le on. kakor g. dopisnik trdi, prouzročil. Ker nam vsem sosesčanom Križnagore nij bilo o tem dopisu nič znano, ter sploh dozdanjemu županu nikakeršnih nerednostij očitati ne moremo, zatorej očitno naznanjamo, da gori omenjeni članek nij bil v našem imenu pisan. Tudi nnzanjumo, da nam je bil dan volitve vsem znan, da se je nijsmo morali udeležiti vsi zarad uzrokov, ki je bil gotovo le zaradi opravil. Sploh pa Želimo, da bi se dalje nihče ne vtikal v naše zadeve, zlasti pa v našem imenu dopise v „Slov. Narod" in drugi časnik odpo-šiljeval. Križnagora, dne 4. septembra 1881. Anton Hladnik, Janez Bizjak, Janez Reic, Gregor Leban, Franc Hladnik, Jarni Zgouc, Marko Wončina, Jakob Česen, Anton Kaučič, Milujel Hladnik, Štefan Bizjak, Franc Podgor-nik, Jožef Mikuš, vse podpisal Anton Hladnik. Umrli no v IJiiRilJimt: :"). septembru: Simon Slapnicar, gostač, 80 let, Hradeekijeva vas št. 33, za marazmom. 7. septembra: Jožef Štrukelj, mesarjev sin, 9 mus., Poljanska cestu St. 26, za drisko. V dežehuj bolnici : 4. septembra: Marija Talar, delavčeva žena, 38 let, za epilepsijo. — Jera Knifeo, gostija, 45 let, za vodenico. Za ubozega čevljarja. so dalje darovali: Gosp. Jarnej Žitnik...... 2 gld. — kr. ,, Alojzij Kiiust...... 1 „ — ,, „ Matija Perme...... In — >» „ Jakob Škrbine...... 1 »» — m „ Honvat........— „ 50 „ „ 1. N. Horak....... 1 „ — ,, ^rospa Mally........ 3 „ — „ Štirje neimenovani gospodje ... 2 „ — „ Daljna darila rado sprejema „opravništvo „Slo- venskega Naroda", in jih odpravlja na dotićno mesto. Tiifcl. 9. septembra: Pri Nlonn s Ruprecht iz Celja. — Freund, Bor-genicht, Himelbauer z Dunaja. — Schustala iz Ncssel-dorfa. Pri Maliet t Kren iz Ribnice. — Hasse iz Čolna. — Zinauer iz Celja. — MUller iz Prage. — Mik lir iz Radovljico. Pri avstrijskem cesarji t Trogar iz Beljaka. Dunajska borza 9. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg y bankovcih . . 76 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 n 50 „ Zlata renta.........93 „ 85 „ 1860 drž. posojilo ...... 131 „ — „ Akcije narodne banke..... 832 „ „ Kreditne akcije.......351 „80 „ London..........117 „ 85 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 35 „ C, kr. cekini........6 „ 59 „ Državne murke.......57 „ 50 „ Št. 4938. (517) Sekundarski službi. V ljubljanskej bolnici se dve sekundarski službi oddasti. Prošnje za ti službi naj se pošljejo do 30. septembra t. 1. vodstvu bolnice. U deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, 6. septembra 1881. Šolske knjige za vsa tukajšnja učiteljišča, kakor tudi za kranjski gimnazij, najnovejše izdaje in antikvarne, trpežno vezano po najnižjih cenah imam v zalogi in oh jednom zalogo Nolskili potrebščin priporočam T- G-Ioritlril, (510—2) Mestni trg št. 17. N. B. Kupci vseh knjig za jeden razred dobijo „knjižico za učence v Ljubljani" zastonj. Podpisani učitelj plesu naznanja čestitemu občinstvu, da uči na svojem plesišči, Stari trg št. 15, I. nadstropje, poleg mnogo drugih plesov tudi „ZESIolo" in „Slo-■vcli^-Ico". Za otroke odprem posehen kurz ob vtorkih in četrtkih od 5. do 6. ure zvečer. (51 G— 1) Z odličnim spoštovanjem Kajetan I»'m\. učitelj plesu. t* PREVIDNOST! D. R. P. St 14.120. je jedini pakleni i rani prepisovalni aparat s pomočjo tiskarske barve. Ta izdeluje po suhem potu brez tiskalnice skoro neomejeno število jcdtuiL-o ostrih, globoko črnih (tudi pisanih), nespremenljivih posnetkov, ki tudi''fini v celem svetovnem poštnem društvu uživajo poHnO prednost. ..is. 'Ai tiskar" presoza za mnogo vse dozda-nje prcpisovaluc aparate: heeto-j Mito-, polvgraphe eto., doseže aut«igraph. tiskalnico glede izvrševanja, preseza pa to glede ostrosti posnetkov, glede pripro-stosti in cenote.. Kompl. aparate z dvema tiskovnima pločama: Štev. 1, »/„cm., Štev. 2, ««/40cm., Štev. 3, <»/80cui., Več dijakov se bode vzelo v stanovanje v hiši št. 54 Sv. Petra cesta. (508—2) OOO gld.. lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupćovalol. Brošurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohiosser, Trst. (419—40) Praktikant pošten, dobro izšolan, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se takoj v prodajalnico manufakturnoga blaga na drobno in debelo v Izubijani na Velikem trgu- — Kje, zve so v administraciji „Slovenskoga Naroda". (476—5) a. v. gl. 9.—, a. v. gl. 12.—, a. v. gl. 18.—, incl. odpošiljatev. Prospekti, spričevala, orig, posnetki etc. takoj (/>- Ilallin, platna prodajalec, Jan Nclireeb, cvetličar, Josip Moli', odvetnik, Jan mil. hišni posestnik, ICimI. Kruusc, odpraulni tajnik pri Nassavskej železnici. Josip I>UHenbneli, restavrater. Dobi se v drogueriji „zum scliwarzen Hnnd" Hus- (Domikaner-) Gasse, Prag. (450-:?) s! fa S J S — S A m a ■ - 2 s - H* 21 o t, a »/.iatelj in urednik Makso Armif. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 51