STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA St. 265 LM IdMja vm f mcsecc L L 660 vet v tirohesU £ iBftcicc, lšh\ Maunu« on cmnoiii mm v Trstu, t soboto,*. notimbra 1926. Posamezna številka SO stot. Letnik e.t ponedeljka. Narotehu: za 1 mene L I.-, cdo leto L 75.—, v Inozemstvo bkm&m stot — Oriuoini ca I nun prodw trgonke In obrtne oflboa 75 atoi. xa L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2,— za beseda najmanj L & EDINOST Uredniihro in vpranittro: Trat (3). ulica S. Franceaco d*A«U 20. Ta* i lefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglati, rekla« • maci je in denar pa upravništvu. Rokopisi ae ne vračafo. Nefrankirana j pisma se ne sprejemajo. — Last. založba In tisk Tiskarne „Edinost* PeduredniStvo v Gorici: ulica Glosuć Carducd St. 7, I. o. — Telet St 327 j Glavni in odgovorni urednik: prof. Pfllp Peric. Ruska politika o Azili Med velikimi političnimi smermi, ki se opažajo po vojni na raznih, točkah zemeljske oble, je brez dvoma eno izmed najvažnejših udejstvovanj tudi to, kar smo vajeni označati z besedo azijska politika nove Rusije. Vest, ki smo jo objavili včeraj in ki pravi, da se med diplomatskimi krogi na Turškem govori in u giblje o možnosti velike-politične in vojaške zveze med Rusijo na eni ter Turčijo in Perzijo na drugi strani, gotovo ni brez vsake podlage. Na vsak način bi njena resničnost odgovarjala v vsakem pogledu splošnim smernicam politike, ki jo zasledujejo novi gospodarji Rusije v Aziji. Ta nova azijska politika Rusije se popolnoma razlikuje od azijske politike bivše carske Rusije. In sicer ne gre tu samo za razliko v metodah, ki so v porevoluciiski Rusiji brez dvoma drugačne, nego so bile v prejšnjem carstvu, temveč gre za razlike, ki pričajo, da je doživela po vojni vsa ruska azijska politika popolno preorientacijo, da gre v povsem drugih, novih smereh in da zasleduje drugačne cilje nego nekdanja carska politika. Najznačilnejša in najvažnejša razlika med staro in novo rusko zunanjo politiko je brez jlvoma predvsem v dejstvu, da so vsi ruski napori v Aziji usmerjeni po vojni v ravno nasprotno stran nego pred vojno. Carska Rusija je smatrala za najpovoljnejše torišče ekspanzije ruskega vpliva v Aziji Mandžurijo in Korejo. Po bokserski vstaji na Kitajskem, katero je pomagala udušiti tudi^Rusija, se je začela ta politika sistematično razvijati. Sibirska železnica, ki je bil pravi tehnični triumf Rusije, je postala glavno sredstvo v rokah te politike. Z raz-nirii zelo povoljnimi pogodbami, ki jih je sklenila predvojna Rusija s slabotno Kitajsko, si je stvorila ruska daljno-vzhodna politika mogočna oporišča pred nosom samega Pekinga, glavnega mesta Kitajske. Znana trdnjava Port Artur, kjer so se ruske čete proslavile z junaškim odporom proti oblegaj očim Si h japonskim četam, je tvorila središče vsega politično-vojaškega sistema Rusije na Daljnem vzhodu. Prišla je rusko-japonska vojna v letu 1904. Po dveletnih, krvavih borbah se je morala Rusija odpovedati v port-moulhskem miru skoraj vsem uspehom svoje dotedanje Jtlaljnovzhodne I politike. Njeno tihomorsko brodovje je bilo uničeno, Port Artur je postal japonska last, Koreja istotako, japonski vpliv se je raztegnil tudi daleč na sever v Mandžurijo. Avtomatično se je tedaj obrnila pozornost carske Rusije od vzhoda proti zapadu, ruska diplomacija se je začela bolj zanimati za> evropska vprašanja. Tu na evropskem torišču je stala vsa politika v znamenju nemško-av-etrijskega imperializma, ki je visoko dvigal glavo. Proti njemu je bila na drugi strani že od prej rusko-francoska zveza. Anglija, ki je stala še ob strani, -je bila velika neznanka v položaju. Vsi napori Francije so šli za tem, da si osigura v slučaju spopada z Nemčijo dragoceno pomoč te države. In vsa ruska politika od japonske vojne (1905) pa do izbruha in konca svetovne vojne je stala pod vplivom Francije in njenih za-padno-evropskih interesov. V tem dejstvu je razlaga, zakaj se je Rusija po porazu v Mandžuriji tako-rekoč popolnoma odvrnila od Azije, dasi je imela tam še drugo važno torišče, namreč srednjo Azijo. Vsako napredovanje Rusije v tem delu Azije bi pač bilo naletelo na odpor Anglije, ki je tu najobčutljivejša, Perzija in Afganistan v srednji Aziji sta oni dve deželi, ki ločila Rusijo od ogromne in bogate angleške Indije. Vsak-korak po tej poti bi bil pomenil za Anglijo nevarnost glede Indije. Če je torej hotela Francija računati na angleško pomoč v slučaju spopada z Nemčijo, je morala za protiuslugo skrbeti, da se bo Rusija držala pasivno glede Perzije in Afganistana. To je tudi dosegla v polni meri, zakaj Rusija je priznala v posebnih pogodbah pretež-nost angleškega vpliva toliko v Perziji kolikor v Afganistanu. Prišla je svetovna vojna, potem ruska revolucija in popoln preustroj Evrope. In dalekosežne spremembe, ki jih je prinesla s seboj svetovna vojna, so povzročile tudi ono korenito preorientacijo ruske azijske politike, ki smo jo zgroraj omenili. Značilna stran te politike je v tem, da se je vrgla nova Rusija v ono smer, v katero si carska Rusija ni nikdar upala iz ozirov do Anglije, oziroma do svoje direktne zavez. Francije in njenih zapadno-evropskih interesov. Ta nova smer, to novo torišče azijske politike nove Rusije je ravno srednja Azija: Afganistan,! Perzija, Turčija. Tudi dejstvo, da se je ruska propaganda na Kitajskem odvrnila od Pekinga in se usmerila proti Kantonu, t. j. zopet nekako v srednjo Azijo ob Tihem morju, je v popolnem skladu s to novo orientacijo ruske azijske politike po vojni. Najkorenitejša sprememba,1 ki opremlja to novo orientacijo, pa je opu-, stitev onega tradicionalnega pravoslavnega. nasprotja proti Turčiji, ki je bilo tako značilno za predvojno Rusijo in za večji del njene vojaško-politiČne zgodovine v celem preteklem stoletju. Znano je, da se je nova Rusija odpovedala Carigradu ter se proglasila za prijateljico Turčije in celo zaščitnico „ m • i i se bo zbornici zahvalil za Čestitke ter izustil važen govor, katerega se priča- Štetih zločinov, se kaznujejo samo radi kuje z veliko napetostjo. takega dogovora z zaporom od 5 do 15 let. Glavni zamisleci in organizatorji se RIM, 5. (Izv.) Jutri se ministrska seja nadaljuje. Po svojem govoru bo mini- kaznujejo z zaporom od 15 do 30 let* strski predsednik izročil zborničnemu Kdorkoli javno ali potom tlaka Ščuva k j predsedništvu zakonske načrte, ki vse- mir in red, tako da se je vršila proslava navedenim zločinom ali pa jih celo za^lbuiejo ukrepe, ki so bili danes odobre- » «aA{ Ttaliii r, 1 (mvonio for nHnhrova 9A kftTTDliA 7. 7JL- r>> -na coii minktPRkppn ftVpta. Nato bO osme obletnice zmage v vsej Italiji z največjimi slovesnostmi. V interesu javnega miru ter v svrho zaščite državnega reda so ministri odobrili na seji sledeče ukrepe: 1.) Revidiranje vseh potnih listov za inozemstvo ter razveljavi j en je počenši z 9. t. m. vseh že izstavljenih potnih li-stov.^zvzeti so le oni potni listi, ki so bili izstavljeni osebam, katere se trenutno nahajajo v inozemstvu. 2.) Določitev strogih kazni za vsako- govarja ter odobrava, se kaznuje z za-j ni na seji ministrskega sveta. Nato bo porom od 5 do 15 let. I zbornica dala pooblastilo svojemu Čl. 4.) Kdorkoli obnovi kako od ob' z*- j predsedniku on. Casertanu, da imenu-sti razpuščeno udruženje, organizacijo ] je posebno parlamentarno komisijo, ki ali stranko se kaznuje z zaporom od 3 j bo morala, poročati o zakonskih načrtih do 10 let ter se mu za vedno odvzamejo j tekom 24 ur. pravice do javnih služb. Kdor bi pristo- nih služb. Taka kazen doleti tudi one- «»r ki hi n.irri erava 1 od no to vat i v ino- ki bi na kAterisil>odi naCin širU Pro" zer^^o b^z^^^^sž^^^p^ne^ !^! programe in akcijske sta ali pa bi kateremusibodi pomagal izvršiti tako dejanje. Obmejne straže pil k takemu udruženjii, k taki organi-j BOŠOSOT 1118(1 RtUHJffl lil BOdlffiPCŠtO zaciji ali stranki, se kaznuje samo radij * .__ pristopa z zaporom od 2 do 5 let ter se B^^e madžarskega izhodana morje mu zavednoodvzame j o pravice do jav- v reškem pristanišču RIM, 5. Poročali smo že, da si Madžarska išče izhod na morje. Sicer je Jugoslavija ponudila Madžarom konce- imajo nalog, da se poslužijo orožja proti vsaki osebi, ki bi hotela prekoračiti državno mejo brez potnega lista. 3.) Ravnatelji ozir. glavni uredniki vseh dnevnikov in periodičnih glasil, ki nasprotujejo fašistovskemu režimu, se za nedoločen čas odstavijo. 4.) Razpust vseh strank, udruženj in organizacij, ki razvijajo režimu nasprotujoče delovanje. 5.) Uvedba policijske konfinacije (internacije) za one, ki so izvršili ali pa so kazali namen izvršiti dejanja, ki bi utegnila nasilno spremeniti socialni, gospodarski in državni red ter zmanjšati varnost ali pa ovirati delovanje državnih oblasti. 6.) Določitev strogih kazni za vsakogar, ki bi nosil neopravičeno znake ali kroj režimskih organizacij. • 7.) Uvedba službe za politično poizvedovanje pri vsaki legiji fašistovske milice. takih udruženj, organizacij in strank. Čl. 5.) Državljan, ki bi v inozemstvo poročal ali pa tamkaj Širil napačne, pretirane in tendenci j ozne vesti o notranjem položaju države, tako da bi zmanjšal kredit in prestiž države v inozemstvu, ali pa .kakorsibodi razvijal državnim interesom škodljivo delovanje, se kaznuje z zaporom od 5 do 15 let ter se mu poleg tega za vedno odvzamejo pravice do javnih služb. V primeru, da je tak državljan obsojen v kontumaciji, se mu odvzame državljanstvo ter zapleni celokupno umetje. Čl. 6.) Vse navedene zločine sodijo posebna sodišča, sestavljena iz enega predsednika, ki se izbere izmed generalov kr. vojske, kr. mornarice, kr. aeronautike ali pa fašistovske milice in iz petih oficirjev fašistovske milice, ki imajo čin konzula. Ustanovitev takih sodišč odredi vojni'minister, ki določi število, sedež in sestavo istih. Sodno postopanje za zgoraj navedene zločine se vrši po določbah vojaškega Pravosodni minister on. Rocco je]kazenskega zakonika, ki se nanašajo predložil in ministrski svet je odobril zakonski načrt za zaščito države. Ta zakonski načrt, ki bo dne 9. t. m. predložen poslanski zbornici v odobritev, vsebuje naslednje določbe: Čl. 1.) Kdorkoli izvrši atentat na kralja ali regenta, se kaznuje s smrtjo. Enaka kazen doleti onega, ki bi izvršil atentat na kraljico, prestolonaslednika ali pa na vladnega načelnika prvega ministra. Čl. 2.) Smrtna kazen je določena tudi za zločne, ki jih predvidevajo čl. 104, na vojaško proceduro v vojnem času. Čl. 7.) Ta zakon stopi v veljavo, ko ga objavi uradno glasilo «Gazzetta Uf-ficiale» ter ostane v veljavi pet let. Nadalje je ministrski svet sklenil, da bo zahteval od parlamenta podaljšanje veljavnosti zakona glede odpuščanja državnih uradnikov za nadaljno dobo štirih let. Ta zakon bo tudi temu primerno s popoln j en. Ministrski svet je zaključil sejo 13.30. Sestal se bo zopet danes 16. uri. ob ob Vaine spremembe v vladi Mussolini prevzel notranje ministrstvo - Ostavka min. za kolonijo Di Scalea Federzoni prevzel ministrstvo za kolonijo - Razno sprememba v podt a j ništvih Seja velikega fašistovskega sveta - Dnevni red zasedanja poslanske zbornico RIM, 5. (Izv.) In res so že danes znani v svojih podrobnostih vsi podatki in predpisi, ki o njih govori uradno poročilo o današnji jutranji seji ministrske- ga sveta. Edino ena določba še ni docela jasna v tukajšnjih političnih krogih: ali bo imel zakon o smrtni kazni tudi retroaktiven učinek ali ne. Povod tem dvomom daje poslednji odstasvek čl. 8, danes objavljenega zakonskega načrta- V uradnih krogih se zatrjuje, da zakon ne Jbo imel ^retroaktivnega) učinka. Ob L popoldne se je vršila nova seja ministrskega sveta, na kateri je došlo do dogodkov, o katerih se je sicer tu pa tam že prej govorilo ali katerih ni nihče pričakoval z današnjim dnem. Na popoldanski seji je prišlo do dalekosežnih sprememb v sestavi ministrskega sveta. Minister za kolonije Di Scalea je podal ostavko in na njegovo mesto pride on. Federzoni, ki je tudi podal ostavko kot minister za notranje zadeve. Izpraznjeno me slo ministra za notranje zadeve si je pridržal on. Mussolini, ki bo potemtakem odslej imel kar sedem ministrskih portfeljev: ministrsko predsedništvo, zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo, korporacije, vojno ministrstvo, mornariško ministrstvo in ministrstvo aeronavtike. Pa ne samo to, tudi v pod taj ništvih so se izvršile razne izpremembe. Ostavko je podala tudi večina dosedanjih pod tajnikov in na njihovo mesto pridejo nove sveže moči. S temi portfelj skimi spremembami zasleduje on. Mussolini oči-vidno namen, katerega je že večkrat izrazil: gojiti potom podobnih pogostih sprememb {naraščaj mjartifr moči, ki naj se izšolajo v javni upravi, da bodo lahko v bodočnosti, v slučaju potrebe, znali prijeti v roke vladine vajeti. Ostavko so podali sledeči pod tajniki: on. Suardo, on. Teruzzi, on. Cantalupo, on. d*Alessk>, on. Bonzano, on. Balbo, on. Pelioii, od. Romano, on. Celesia, on. Pammzio in on. Carosi. Na njihovo mesto pridejo, oziroma zavzamejo druga podtajniška mesta: oni Suardo, on. Bolzon, on. Friniani, on. Suvich, on. Paschlantni, on. Bodrero, on. Bottai in on. Palla. Po teh spremembah v sestavi ministrskega sveta je ministrski svet razpravljal o raznih finančnih ukrepih, sije v sušaškem pristanišču, a vendar daj a jo madžarski trgovski krogi, kakor pravijo neke vesti, prednost Reki, kjer je za časa habsburške monarhije imela Madžarska svoje pristanišče. Agencija «Radio Nazionale» javlja, da je zelo verjetno, da bo med Rimom in Budimpešto prišlo do sporazuma v tem vprašanju, kar bo prineslo velike koristi Reki. V madžarskih uradnih krogih pa pravijo, da je dogovor med .Madžarsko in Italijo glede reškega pristanišča že sklenjen. RiciotU Garibaldi aretiran PARIZ, 5. (Izv.) Včeraj je bil v Niči aretiran Riciotti Garibaldi, češ da je bil v zvezi s španskimi in italijanskimi zarotniki, ki so hoteli utihotapiti se v Špa^ ni j o ter tam nastopiti z zaroto proti sedanji vladi. Ali kakor poroča Francoski list «Matin» je biJ Garibaldi v zvezi tudi z generalnim nadzornikom italijanske policije corom. Lapolla, od katerega 'je, »kakor {zatrjuje Ssam Garibaldi, prejel dne 24. oktobra znesek 100 tisoč ^frankov. Ker mu pa, ta znesek ni zadostoval, je Garibaldi zahteval od istega vira nov znesek v višini 400 tisoč frankov. _ Rgka Pad naraSta Vznemirjenje med prebivalstvom PIACENZA, 5. Reka Pad je radi neprestanega deževanja pričela silno naraščati ter je na nekaterih krajih izstopala iz struge in poplavila nekoliko vasi. Prizadetim prebivalcem so prihiteli na pomoč oddelki .vojaškega ženija._ Gospodarska zveza med Čehoslovaško in Jugoslavijo RIM, 5. Iz Prage poročajo, da se čeho-slovaški tisk z navdušenjem bavi z novim načrtom zunanjega ministra doktorja Beneša za gospodarsko unijo m*ed Čehoslovaško in Jugoslavijo, ki bi spo-polnila že obstoječo politično zvezo med obema državama. Znano je, da se doktor Beneš zavzema za ustanovitev velike slovanske federacije podonavskih držav. _ Nonarbfctlčna zaroto na Grškem Tristo bivših častnikov aretiranih DUNAJ, 5. V Solunu je bila odkrita zarota, v katero je zapletenih kakih 300 grških častnikov, ki so pristaši monar-histične stranke, in ki so bili radi tega pred kratkem odpuščeni iz vojske. Kakor vse kaže so zarotniki nameravali s silo strmoglaviti Kondilisovo vlado, če bi pri nedeljskih volitvah monarhisti odnesli zadostno Število glasov. Grška policija, ki je izvedela za zaroto, je obkolila vilo, v kateri so bili častniki zbrani, ter jih je pozvala, naj se predajo. Vendar pa policija ni imela lahek posel, ker so se častniki* postavili po robu. Streljanje je trajalo celo uro. j»ele tedaj, ko sta policiji prihiteli na pomoč dve bateriji in so zarotniki uvideli, da se ni logoče več upirati, so dvignili belo zastavo, aretirala. ru zastopniki vojaških in civilnih ob-lastev ter razna nacionalna in kulturna društva. Tudi v Zagrebu so položili na krste krasne vence. Iz Beograda prihajajo poročila, da se bo slovesen pogreb posmrtnih ostankov vojvode Putnika in njegovih tovarišev vršil v nedeljo ter se ga bo udeležil tudi kraljevski par. BEOGRAD, 5. (Izv.) Zvečer se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o nameravanih proslavah, ki naj bi se vršile v nedeljo. Predvidevana je namreč cela vrsta proslav: posvetitev Angleškega doma v Nišu, svečanost na grobovih angleških vojakov v Nišu, svečan pogreb vojvode Putnika in ostalih srbskih narodnih voditeljev, ki prispejo jutri v Beograd. Beograjska vlada je sestavila danes poseben program za te proslave in slovesnosti. Cerimo-nije bo pri pogrebu opravil patrijarh Dimitrij. Govorila pa bosta predsednik narodne skupščine Trifković in prosvetni minister Trifunović. Sprevoda se bodo udeležili vsi zastopniki javnega življenja: vlada, narodna skupščina, diplomatski zbor, narodni poslanci, cerkveni dostojanstveniki, generaliteta, admiraliteta, vseučilišče, zastopniki kulturnih in nacionalnih ustanov ter vojska. Na grobu bo še nekoliko govo^ rov, vojska pa bo oddala infanterijske in topovske strele. Na današnji seji vlade se je razpravljalo tudi o svečanosti o priliki odkritja Strossmayerje-vega spomenika v Zagrebu. Te svečanosti se vlada oficijelno ne bo udeležila, ker pripisuje tem svečanostim separatistični značaj. Položila bo samo venec. Tudi kralj se zagrebške svečanosti ne udeleži. Seja narodne skupščine BEOGRAD, 5. (Izv.) Narodna skupščina je danes dopoldne nadaljevala svoje delo in pretresovala nekatere interpelacije ter proteste, ki prihajajo od strani opozicije. Narodna skupščina je predvsem razpravljala o nujnem predlogu poslanca Kremžarja, člana Jugo-slovenskega kluba, ki je predlagal, da naj vlada prekliče svoj odlok o znižanju draginjskih doklad drž. uradni-štvu, ki ga je izdala, da lahko podpre nesrečneže, ki so jih zadele zadnje vremenske katastrofe. Tozadevna debata je bila zelo živahna, končala pa se je s tem, da je vladna večina odklonila predlog poslanca Kremžarja. Posebno finančni minister Peric je ostro nastopil proti temu predlogu, češ da je vlada itak že s težkim srcem zmanjšala draginjske floklade drž. uradni-štvu, sicer pa da so vsi stanovi prizadeti po veliki gospodarsko-soci jalni krizi in da mora tudi uradniški stan nekoliko potrpeti. Vlada ima na svojih sejah vedno na dnevnem redu to vprašanje ter bo gledala, da se položaj uradništva čim prej popravi. Finančni minister Peric je silno zameril poslancem SLS, češ da so stavili ta predlog z demagoškim! nameni, ker je zelo smešno nasprotje v tem, da na eni strani zahtevajo, da se ne znižajo draginjske doklade drž. uradništvu, kar se je itak storilo v prid poplavljen-cem, na drugi strani pa zahtevajo od vlade, da podpre poplavi j ence z velikansko svoto 20 milijonov dinarjev, ko vendar vedo, dat se vlada nahaja v težkem gospodarskem položaju. Seja narodne skupščine se je nato zaključila, prihodnje zasedanje je sklicano za jutrišnji dan. Pripravo za kongres jugoslovanske demokratske stranke BEOGRAD, 5. (Izv.) V splošnem je cela situacija v popolni nejasnosti. Sejo je danes imel parlamentarni klub SDS, na kateri je sklenil, da bo imel nekaj" zborovanj med narodom. Dan^s se je vršila tudi seja vodstva' JDS, na Policija je vse kateri se je razpravljalo o predpripravah za predstoječi kongres Davidovičo- Ive stranke. ZaHlntitev kongresa \ Trstu, dne 6, novembra 1920. Milili Y h, li Katfcrencaruske komu-je fcnnfala svoje delo. ločni govor je imel Stalin. liberalne kroge. Laburisti so izvojevali 139 mandatov, medlem ko so jih. pri zadnjih volitvah dobili samo 47. Uspeh je vsekakor zelo velik in konservativci ter liberalci se precej jezijo, kakor je razvidno iz listov. Krivdo zvraCajo na i Kongres fe soglasno odobril resolu- j Baldwinovo vlado, ker je pri reševanju jftfa, v kateri Je rečeno, da ima opozicij-! radarskega spora pokazala prav malo ifco gibanje socijalistično-demokratsko1--■--- Cendenco. Zlnovjev in Kamenev sta si osvojila glede glavnih točk ruske re-Voiucije stališče Trockega in se zato tudi (onaj dva nagibala zmerom bolj na sodjcklistično demokratsko stran. Ruska komunistična stranka naglaša, ds Ima Zveza ruskih socijalističnih repu-tt>lik dovolj moči za izvedbo organizacije socijalizma, Trocki in njegovi somišljeniki so pa drugačnega mnenja, kajti ; pravi j o, da bo mogoče postaviti gospodarstvo na socijalistično podlago šele tedaj, ko bo v vseh večjih evropskih državah proletarijat izvojeval zmago. Resolucija, ki jo je kongres sprejel, obdolžuje nadalje opozicijo, da je zavrgla glavno Leninovo idejo, idejo zveze med industrijskim in poljedelskim proletarijatom. Opozicija smatra poljedelce kot nasprotujočo silo in predlaga ca to razne gospodarske in finančne "ukrepe: zvišanje cen industrijskim izdelkom, zvišanje davkov na škodo poljedelcem itd. Taki ukrepi, pravi resolucija, bi povzročili globok spor med kmeti in delavci. Resolucija odobrava postopanje 0 s rod njega odbora komunistične stranke ZSSR v boju za zagotovitev enotnost! stranke in ugotavlja, da nasprotna prizadevanja opozicije niso obrodila nikakega uspeha. Opozicija je bila kmalu osamljena in primorana odpovedati se nadaljnjemu boju. Prihodnja konferenca se bo vršila jeseni 1927. _ Po občinskih volitvah na Angleškem LONDON, 5. Uspeh, katerega so dosegli laburisti pri občinskih volitvah, ki so se vršile te dni, je precej razburil spretnosti. _ Odkrita zarota prod griki vladi . ATENE, 5. (Izv.) Z aurom na notranje homatije v Grčiji, kjer je bila zopet odkrita zarota proti sedanji vladi, se v Atenah politični krogi bojijo, da zasede Jugoslavija železniško progo Djev-djelije-Solun. Toda to so samo govorice, ki se najbrž razširjajo z namenom, da bi odvrnile pozornost občinstva od notranjih zadev. Kulturni bo) v Meksikl MEKSIKO, 5. Radi verskega konflikta so oblasti spet aretirale večje število katoličanov. _ Dva mlada zločinca obsojena um smrt HILDESHEIM, 5. Porotno sodišče je obsodilo na smrt 21-letnega Schlesin-gerja in 22-1 etnega Weberja, ki sta 19. avgusta izvršila atentat proti brzo-vlaiku Koeln-Berlin in povzročila s tem strašno katastrofo, pri kateri je 21 oseb izgubilo življenje. Groma nesreča v rudniku PARIZ, 5. Iz Ishpeminga (Michigan) javljajo, da je v tamkajšnjem rudokopu nastala eksplozija. Utrgali so se plazovi in zemlja je zasula kakih petdeset rudarjev. _____ Koliko škode je povzročila stavka na Angleškem LONDON, 5. Bivši finančni minister Sir Robert H orne je izjavil, da znaša škoda, ki jo je do sedaj utrpelo narodno gospodarstvo radi rudarske stavke, približno 400 milijonov funtov šterlin-gov. DNEVNE VESTI Nai naraščaj Pišejo nam z dežele sledeče plemenite vrstice: Mladina je naše upanje in naša nada. V mladino se oziramo kot v steber, ki naj bi podpiral naše družine in naš rod, steber, ki naj bi se znal upirati vsem zaprekam in bi znal prenašati vse nezgode. V mladini leži bodočnost našega naroda.. Ce pa hočemo, da bo naša mladina v bodočnosti stala krepko in neomajno, jo r treba za to vzgajati. Treba je žrtev, če hočemo uživati sadove. In čim večje bodo naše žrtve, tem slajši bodo potem sadovi. Kjer pa ni Žrtev, tam tudi sadov ne bo, in sledila bo popolna kulturna tema. V več naših naprednejših krajih sem z žalostjo opazil popoln kulturen zastoj. Društva, ki so bila v preteklosti med najbolj aktivnimi in ki imajo vseskozi zelo slavno tradicijo, so obnemogla zaspala. Kaj je vzrok temu? Pomanjkanje naraščaja Stare moči so pošle ali obnemoglega novih ru bilo, da bi jih nadomestile. Ali če se tudi dobe, so po večini slabotne in neizvežbane in niso kos dani jim nalogi. Kdo je kriv tega? Prejšnji člani, -ki niso znali ali pa niso hoteli izvežl>ati primernih naslednikov. Ali bi bila sramota zanje, če bi napravili pri svojem pevskem ali bralnem društvu hvalevredno, da bi z njimi vred nastopali tudi šoli odrastH dečki in deklice? Saj uči že izkušnja, da ne s teorijo, ampak s prakso se pride do pravega uspeha Le na ta način bi si vzgojili dobre pevce in izurjene diletante, ki bi znali držati naše kulturno življenje na visoki stopnji. Samoobsebi je umevno, da išče mladina potem zabavo drugod, ker je nima v društvih. Udajajo se kajenju in popivanju, čemur se pozneje le s težavo odvadijo. Tudi se povzročuje s tem velika Škoda tako narodnem gospodarstvu kot kulturi, ker je mladina, ki se je udala tem strastem, -zelo malo ali pa nič dovzetna za pošteno kulturno delo. Toda s tem še ni rečeno, da je vse izgubljeno. Še se da marsikaj popraviti. Mladino, ki je prišla iz šole, je treba takoj spraviti na delo. Tudi je zelo koristno, če se mladina navadi takoj v začetku na red in disciplino ter da zna obvladovati svoje strasti in slabe navade. Zato naj se ustanove mladinski odseki, kjer bi se vežbala mladina pod pokroviteljstvom starejših članov društva v igranju, govorništvu in petju. Posoiujejo naj se ji tudi primerne knjige in tudi z zgledom naj se k dobremu. Sedanji rod se stara, vrste se redčijo in nastajajo vrzeli. Društva ne morejo več delovati, ker jim primanjkuje delovnih moči. Treba jih je nadomestiti z novimi, svežimi silami, treba si je vzpostaviti trdno bodočnost. Kaša mladina mora postati neusahljivi vir teh sil in ko bomo dosegli to, tedaj bomo lahko brez strahu gledali v bodočnost. I. M. — Na 30. t. m. je bil uradno premeščen učitelj Lenardič Pero iz Slivnega pri Na-brežini na Goče v Vipavsko dolino. SEN. MOSCONI V TRSTU. Danes predpoldnr prispe v Trst sen. Mo-stoni. predsednik državnega zavoda za uradniške hiše, da prisostvuje v Trstu polo žitvi temeJjnega kamna za skupino uradniških hiš. ki se bo sezidala v Rojanu. Sen. M os roni je bil, kakor znano, generalni civilni komisar za Julijsko Krajino, dokler ni ta bila razdeijena v sedanje pokrajine. _ POZDRAVI VOJAKOV Slovenski fantje - vojaki, ki služijo v Veroni, pošiljajo svojim starišem, sorodnikom, znancem in prijateljem, posebej pa še dekletom iskrene pozdrave z željo, da se jih pogosteje spominjajo. — Mavrič Viktor, Gorica, Lah Zorko, Trst, Banel K. Pliskovioa, Derman Angel, Lipa, Rusjan Jože Miren, Koron Franc, Batuje, Pavlo-čič Andrej, Stara Vas, Colja Silvester, Gor-jansko, Lapanja Ciril, Janušče, Grmek J. Kobja glava, Beozzi Ivan, Bukovina. bili tudi dve genska. Pri bttfnfi mizi so sedeli štirje moški ki kvartali; med igro so se pogovarjali o politiki Vsebina njihovega pogovora ni ugajala Voipetu, zato je nestrpno pozval kvartopirce, naj molčijo. Toda možje so ga zavrnili, naj se ne briga za njihov pogovor, in končno so po kratkem prerekanju skočili proti njemu ter ga pretepli. Nato so jo popihali. Volpe je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga orožniki poklicali na lice mesta. Zdravnik je dognal, da je mladenič za dobil hude poškodbe na glavi, zato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ker ima Volpe tudi pretresene možgane, je njegovo stanje precej resno. Tržaško sodišče 61es 331. Danes se je zagovarjal pred tukajšnjim kazenskim sodiščem o)*-letni Troiani Gustav, obtožen zločina posilstva nad lastno hčerjo. Obravnava se je vrfiila pri zaprtih vratih. Troiani je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev ječe. Branil je odv. Robba. Tudi ta obravnava se je vršila pri zaprtih vratih. Obtoženec je neki Rebula Alojz, ki je baje s sekiro potolkel lastno ženo. Obsojen je bil na 7 mesecev in ornem dri zapora. Branil ga je odv. Robba. Za Nlk vrvi. Stradi Alojz k Kopra se je danes zagovarjal pred tukajSnjicn sodiščem, sestavljenim iz predsednika Macri, sodnikov De Vuono in Savo radi tatvine izvržene v noči Arbanasich, radi tatvine izvršene v noči od 11. na 12. j linija t. 1. na motorni jadre-niti <:Marija», ki je iast nekega Jugoslovana. Odnesenih je bilo približno 11 metrov vrvi. Stradi taji odločno. Pravi, da mu je bil; tistega večera Čoln, katerega so našli ob ladji, ukraden. On da ne ve ničesar o tatvini. Prič nI Predsednik čita izjavo karabi-nirjev in na jadrenici vkrcanega mornarja Segaricha, ki je tatu našel pri zločinu. Ta je tudi v soočbi prepoznal v Stradiju zločinca. Državni pravdmk zahteva za Stradi j a zapor 7 mesecev. Brani odvetnik Zennaro. Najprvo ovrže vse kvalifikacije in zahteva olajšavo kazni radi majhne vrednosti ukradenega ter prosi, da se mu kolikor mogoče omili kazen. Stradi je obsojen na 4 mesece in 15 dni ječe, ki jo je že prestal v preiskovalnem zaporu. . TRŽAŠKI BLAGOVNI 5. nov. 1S2S. TRG. . .. , . . , _ ... . . ... Tržni dan ni bil danes nit? srednji. Mno-tudi mladinski odsek? Ali bi ne bilojžine pripeljanega blaga niso dosegale velikih številk. Najboljše je bil zastopan krompk-. Tudi jabolka branijo častno svoje mo&to. Vendar je bilo trgovanje danes skoro mrtvo. Cene so bile: Zelenjava: Radič 200—400; pesa rudeča 70—150; pesa ebla 80—120, krompir 70—80; malancane 150—200; buče 300—3G0; fižol v stročju 200—300; zelje belo 80—140; vrzote 40—80; paradižnik 180—250; repa sladka f»0—80; repa kisela 100—140; Selen 180—220; čebula 50—80; česen 250—320.— Sadje: jabolka 70—180;* hruške 100—400; grozdje 250—400; fige 80—120; limone 28 do 35 Lir za zaboj. Iz tržaškega živSJenJa IZ NOVINARSKEGA SINDIKATA. Občni zbor fašistovskega sindikata julijskih novinarjev, ki se je sestal 5. novembra 1926. zvečer, da se izreče glede nekega vprašanja, ki ga je predložil kom. Piero Belli tn ki se nanaša na znano svoječasno polemiko s kom. Piero Belli-jem samim, izjavlja, da se med gentlmani nikdar ne sme pretresati ali kakorkoli' izpodbijati razsodba izrečena od kakega častnega sodišča ter potrjena od najvišjega častnega dvora, ter obžaluje, da se ni vedno postopalo po tej smernici. Občni zbor je vzel na znanje plemenite izjave navzočnega glavnega urednika lista «Popolo di Trieste», ki je trdil, da sedanji ravnatelj tega lista ne sprejema odgovornosti prejšnjega ravnateljstva. Ta resolucija je bila enoglasno sprejeta ŠOLSKA VEST. Fran Bolld, učitelj na Misličah, je tudi dobil dekret o odpustnem uostonaniii. Ker se Je hotel pošaliti z oslom. Ko se je 50-letni kamnosek Ivan Lukežič, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 273 predsinočnjim okoli 22. ure vračal v družbi brata domov, je v bližini pokopališča pri Sv. Ani uzrl več oslov, ki sta jih navaja j gnala- dva moška. Lukežič je bil precej v «rožcah» in menda baš radi tega se mu je zahotelo, da bi se nekoliko pošalil z oslički. Stopil je k enemu ter mu nagajivo pogladil dolga ušesa. To pa moškima, ki sta spremljala živali, ni bilo prav; med njima in bratoma Lukežič je kmalu nastal prepir, tekom katerega je Ivan dobil par krepkih po glavi. Na vpitje sta končno prihitela dva orožnika, ki sta odvedla pretepače na bližnjo orožniško postajo. Po zaslišanju se je Lukežič, ki je močno krvavel iz nosa, podal domov, meneč, da ne bo hudega. Toda ker ga je nos Čim dalje hujše bolel, se je moral mož včeraj zjutraj zateči v mestno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima poleg zunanjih poškodb na obrazu tudi zdrobljene nosne kosti. Zato je Lukežič moral ostati v bolnišnici. TELESNA VZGOJA SPORT Adrifa — ProrreU 3:0 (Rupena, Rupena. Rupena) Izid te tekme odgovarja popolnoma razpoloženju na igrišču, ki je v resnici zelo trpelo radi zadnjega deževja. Kanalizacija sc je zaprla in voda je napravila iz igrišča posebno v enem kotu naravnost blatno jezero. Reči bi se moglo, da je ta okolnost vplivala na potek tekme, kar pa ni povsem točno, ker bi se sicer razmerje po menjavi igrišča izravnalo. To se ni zgodilo in modrobela četa Adrije je v resnici zmagala. Ni igrala slabo, nasprotno, celoten vtis je bil dober — toda kar ie bilo na vrnem čudnega, je bila vrsta hcilfov Prosvete, ki, četudi pod neprecenljivim Kufcršina niso nikakor zadovoljili. Adria je izpolnila vnsio halfov s Sudanom, ki je bil eden najboljših mož na igriSČn. Tako fe pri Adriji krasno rešeno vprašanje srednje vrste in Vrbec zamore biti te pridobitve v resnici veseL V napadu je igral Saksica II (krilo). Tudi v njem je Adria precej pridobila in upamo, da bo sedaj konec pomanjkanju I krilskih akcij v četi. Prosveta je imela v četrtek svoj steber v brambi ki ie delala krasno. Slabii je bil napad in je nekaj slabša vrsta haliov. Kuferšin se je spuščal v individualne prodore, ki pa niso mogli služiti četi Prosvete, Dekleva je imel svoje aplavze, Rupena isto. Posebno poslednji je v četrtek vnovič potrdil svojo razredno višino. Napad Adrije je igral dobro — še je neka) stremljenja po individuelnih akcijah v njem, kar pa precej hitro izgLniač Storil bi lcomu krivico, ako bi drugega imenoval kot boljšega v napadu Adrije, le to naj omenim, da je bil Rupena krasen v svojem elementu, to je — blatu. Njegovi streli so bili lepi preračunani. Do teh pa je doprinesel cel napad. Sak&ida, Golobič, Mahne, Saksida IL Bramba Adrije je lepo delala. ŠteHa; aplavdiran. Kornerji 3-2 za Adrijo. Sodnik g. Kralj dober. Zmagovalka: Rupena, Šteblaj, Cesar, Sugan, Vrbec. Košuta, Saluada II, Mahne, Rupena. Saksida I, Golobič. Jutri aa igrišča Adrije. (Training $t 9.) Predtofeče finalne tekme na lgriSču Adrije so zbudile v vseh krofih veliko zanimanje. Obeta se rekordna udeležba. To je povsem umevno, ako pomislimo, da nastopi M. D. Proeveta (nogomet) v formaciji, ki je premagala čete Adrije in Obzora. S. K. 0!ymp pa poseduj« četo, ki • eje znala uveljaviti tudi v inozemstvu. Stale si bodojo nasproti enakovredne moči, ki so odločene dati vse za zmago. Prisostvovala bomo nape t ni in razburljivim momentom, ki tvorijo predpogoj športnemu užitku. Obenem nam bo dana prilika, da dokažemo Istranam naše simpatije. Jadranu t Herpdjah Kar se ▼ nedeljo ne bo vršila na našem igrišča nobena druga tekma kot obe finaUssimi, prosimo, da pw imiU obisk pri nas na počnejti čas. Tott^ ko na tnmnjr tudi drugim društvom. — Vodja. V nedeljo zjutraj ob 8, ari vsi člani pme čete in m. — Jadran* Herpdje 2dO. V nedeljo ie Jadran imel v gosteh rezerve trža-fke Adrije. Prijateljska tekma, vseskozi kavalir-ska je dala priliko Jadranu, da dokaže neverjet-uot tehnično UtfUtanirt, ki pa je bila sploh njegovemu — poraza, Nevarni —upadi Jadrana so se iz-tobtjafi v pomanjkanja strela na vrata. Adria je igrala bolj indtvidueino. Izredno dobro je igrala v četi Jadrana bramba, kateri dober vis-a-vxs je bila iata Adrije. Dober je tndi centerhalf Jadrana. Prvi čas je končal 0:0. Pripomniti je treba da je Adria utrpela dva kazenska trela. katera je vratar Kre-ševič dobro ubranil. Tndi proti Jadranu je da? sodnik en kazenski strel, ki ga ie Adria etreijaW kavalirsko v aut. Razmerje kornerjev je 3e2 za Jadran. Četa zmagovalka. Kreševič, Kosič, Stolfa D, Vrtovec I, Mahne HI Družina. Bodihna (kap.) Morel. Vrtovec, Vodopt-vec, Tavčar. M. D. «Sv. Ivan* Tem potom Vam javljamo, da se popolnoma strinjamo z Vašim včerajšnjim dopisom. Nas videnje. Zdravo. M. D. Šparta "__Sp. nač-flnik. Vesti z Goriškega IDRIJSKA DOLINA. Sele v petek zjutraj dne 5. novembra je mogla pri v ožiti korjera iz Idrije na postajo v Sv. Luciji. Tedne in tedne so morali popravljati cesto, porušeno po silni poplavi; sedaj je sa silo zopet za prehod z avti. Vse ostale poti in ceste po bližnjih stranskih poteh so pa še vedno v onem razsulem stanju kot jih je mislila povodenj. DOLENJA TREBU & A. Utonila je Podkoritarjeva dekla. Padla je z žične vapenjače, ki služi kot nekak prehod preko reke namesto odnešenega mosta. Močno se bojimo, da se bo zgodilo še prepolno nesreč. Nihče se ne zmeni, da bi poskrbel vsaj za začasen most. ŽAB6E NA TOLMINSKEM. (PoHlja goriško podvrednfStvo.) Zadnji dopis iz 2abč pri Tolminu, kjer se je govorilo o občutni škodi, ki so jo radi pokvarjenega sira utrpeli naši vaščani, ne odgovarja resnici. Poslal nam ga je nekdo, ki je slučajno slišal netočne podatke o tem na poti skozi Tolmin ter mu je gor. pod-uredništvo vsled njegovega dosedanjega sodela pri našem listu, ki je vedno bilo resno in točno, verjelo in dopis odposlalo ne da bi se o tem preje informiralo. Kot pa smo pozneje zvedeli, je ta vest docela netočna. Ugotavljamo posebno, da je mlekar žabiške mlekarne eden najboljših na Tolminskem, da so se zanj potegovale celo mlekarne iz sosednjih vasi ter mu tudi mi odkrito priznamo vso čast. Žabiška mlekarna je vzlic temu, da je v najmanjši tolminski vasi, radi svojega dobrega sira, poznana. Skoro vsako leto so .moje izdelke prodala predno katerakoli druga mlekarna Tudi sedaj imajo v vasi poslopje, ki je na čast vaškim gospodarjenj* in je izredno Čedno in dobro oskrborano.,: Rekli smo ie, da je vas majhna, pa vrficl temu skoro ne zaostaja za drugimi po irotfe Sini izdelka in niti ne po kakovosti. Tod t kmetijski urad v Tolminu se je vedno izrekel ugodno o delu in poslovanju ter te* delovanju tamošnjega sira. MAU OGLASI BEMITZ-SCHMLvu ^ ^ M-poak * prevodi v vseh jezikih. (1518 KLJUČA dva sta se iz£obila od Chiozze do ttl. Milano, Najditelj dobi 20 Lir nagrade, ako ju prinest* v pisarno Dr. Sla vika. vin Fabio Filzi 10. 1663 TRGOVINA s čevljarskimi potrebščinami, v prometnem kram na Vipavskem se r»cii drniin^kih razmer r godno proda. Naslov pove upravništvu. 1683 POSESTVO v Riomanjih, obstoječe iz zemljišča in hiše se da v najem. Naslov pove tržaško upravni-ttvo. 1684 PRODAJALKA, pridna, poštena, išče v katerikoli trgovini mesta s hrano in stanovanjem. Naslov pri tržaškem upravništvu. 16SS •PRODAJALKA špecerijskega blaga i3£e službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.® 1686 Trst, Fanny Lumbar Humbert Bertoja poročena 6. novembra 1926. 14 LETNEGA dečka z dežele se išče za trgovino. Naslov pri Fr. Novaku, Via Pasquale Revoltella, pekama. 1687 POSTELJA ta 11. da v najem. Via Battisti 33,111 vr»- 1669 ČEVLJARSKI delavec Ivan Stanič, Herpelje. iz učen se sprejme takojj. 1690 TRGOVSKI POMOČNIK, ne premlad, vesten, pošten, prvovrstna moč izurjen v speceri^ski stroki po možnosti tudi v žcleznini, se sprejme. Ponudbe na Aleksander LiČan Bisterza. 1691 BIVŠI POSLOVODJA dveh slov. tiskaren v Julijski Krajini, kateri je opešal vsled hude bolezni nakopane v svetovni vojni, se nahaja nad osem let brez službe. Zdaj je popolnoma okreval in išče službo uradnika, blagajnika, dopisnika, administratorja, zaupnika, bodisi v uradu, zavodu ali podjetju 4—6 ur dnevno. Dobra spričevala in reference. Ponudbe: Ivan Meljavec, Via Antonio Stoppani 5/H. 1665 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Častelianovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'Lstria). (1524) BABICA diplomirana, sprejema Via Madonna del mare 19/11. noseče na dom. 1688 1149 Ojačena četa Adrije, ki je ie tolikokrat branila na športnem polja čast Tržačanov, bo jutri ponovno nastopila proti do sedaj skoro nepremagljivi četi S. K. Oljmpa. Prisostvovali bomo igri, kakršne Trst še ni videl. Priporočamo zlasti msem ha-zenašicam in starišem istih, da prihitijo na grišče da se sami prepričajo, kako l«p je ta ienski sport in kako koristno vpliva na razvoj in zdravje deklet. Predno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiSčlte zlatarno STERMIN VI« Mazcini SI. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 1140 ■ ■II — — I IIIB IIIIMI— Želite imeti električno rezsusfllauo ? Obrnite se takoj na elektrotehnični zavod Ulica Mazzlai 6t. 3, tel. 6-16, ki izvršuje vsako delo svoje stroke točno in solidne. (lilij Priporoča se Vam Ikerl Danilo« NB. Za Opčine In okolico daja tozadevna pojasnila Ivan Marija Dancu, Opčine 176. KRONE! briijaate, pla& lUmifo zlate kamaie Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urarna Trst) Via Mazzlnl 46 1119 RRIBA ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UCtNKUJE l GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN OORA51IH. PRODAJA SE 9 RUOEĆIH ZA91TKM PO 50 CEMT. ZA HTEVAJTEGA V VSEH LEKARNAH PODLISTEK Nezgoda pil Iz tovarne strojev pri Sv. Andreju je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 34-letni težak Ivan Rados, stanujoč v ulici S. Cilino št. 402, ki je bil precej hudo ranjen na spodnjem delu života. Mož je povedal, da se je poškodoval na ta način pri delu, ko je hotel prekoračiti neki voziček, s katerega je štrlel kaničast drog. Rados «e bo moral zdraviti najmanj 10 dni. Pretep radi politike v gostilni. V neki gostilni v ulici Lloyd se je predsinočnjim nahajal med drugimi gosti 28* letni brivec Decij Volpe, stanujoč v ulici lULfiS VERNE: (156) Skrivnostni otok — Ne, je odgovoril Cir SmHh; iz kraterja ni videti še parnega oblačka, zakaj včeraj sem ga pazljivo promatra!. Toda prvi večji pritisk bo odstranil to oviro in morete biti brez skrbi, dragi SpUett, dar ne bo razneslo ne otoka, ki predstavlja nekakšen parni kotel, ne ognjenika, njegovega dimnika. Vendar pa, ponavljam, želeti je, da bi nov izbruh izostal. — In vendar se ne motiva, je rekel poročevalec. Mrmranj« v notranjosti ognjenika je prav razločno slišati — Da, tako je, je odgovoril inženir, ko je še enkrat pozorno prisluhnil, ni nobenega dvoma... Tam se vrši delo, katerega obseg in končni izid ni mogoče določiti«. Cir Smith in Gedeon Spilett sta se vrnila ter se pridružila tovarišem, katerim sta povedala, kako stvari stoje. »Imenitno, je vzkliknil Pencrotff, ognje- Molino a Vento ŠL 70; v njegovi družbi st& ni k hoče uganjati svoje neumne burke! Naj le poskusi! Našel bo svojega mojstra! — Koga pa? je vprašal Nab. — Našega varuha, Nab, našega varuha. O, ta bo Že zadelal krater, če se bo hotel odpreti 1» Iz teh besed je razvidno, da je bilo Pen-orcrffovo zaupanje v tega dobrega duha otoka brezmejno. To zaupanje je bilo pač utemeljeno, ker je neznanec pokazal svoje okriie sile že večkrat na čudovit način. Poleg tega se je znal skrivati pred naseljenci, ker vkljub njihovemu trdovratnemu prizadevanju najti neznanca, se jim ni posrečilo odkriti njegovega bivališča. Od 19. do 25. februarja so preiskali vso zapadno stran otoka ter prevohah naj-skrivnejie dupline. Naseljenci so celo potrkali po vsaki skalnati steni, kakor dela to policija na zidovih kake sumljive hiše. Inženir si je narisal natančen načrt gore ter raziskal tudi njene najneznatnejSe odrastke. Raziskali so tudi ves vrh nalom-1 j enega stožca, ki je tvoril skalnat presledek, in nato so preiskali še najvišji greben ogromnega klobuka, na katerem «e je odpiral krater. Še več: Sli so cek> v zdaj mirno brezdno, na dnu katerega so različno slišali sloveče mrmranje. Toda nič ni kazalo iz kraterja, in nikjer na Franklinovi gori niso naseljenci našli nikakega sledu o iskanem neznancu. Zdaj so sc napotili v okrožje sipin, preiskali so strme granitne stene Kitastega zaliva od vrha do tal, dasi je bilo težko priti doli do vodne gladine zaliva. Nihče! — Nič! Ti dve besedi sta govorih o neštetih brezuspešnih trdovratnih poskusih! Cir Smith in tovariši so postali nevoljni. Misliti so morali na povratek, ker vendar niso mogli nadaljevati z raziskovanj^ v neskončnost. Bih so upravičeni mi^ stoti, da se skrivnostno bitje ne nahaja na površju otoka in v njihovi razdraženi domišljiji so se porajale najnevorjetnejše domneve. Pencroff in Nab se nista zadovoljila več s pojmi izrednega, čudnega, saxt* pak sta začela misliti na čeznaravnost. 85. februarja so se vrnili naseljenci domov v granitno hišo. S puščico so vrgli wvno lestvico na dnevni prag ter na ta način vzpostavili zvezo med zemljo in stanovanjem. Mesec pozneje, 25. marca, so praznovali tretjo obletnico, odkar so prispeli na otok: LmcoLnl