Političen list za slovenski narod.
I« poBtt prejeman velja: Za eelo leto predplačan li> gid., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 |id., za en mesec 1 gid. 40 kr
J administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 tria., za pol leta f, gld., za četrt leta
< (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. veš na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
fcarožnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice st. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
siitev. 113.
V Ljubljani, v četrtek 18. maja 1893.
Letnilc XXX.
Deželni zbor goriški.
VII. seja v torek, dne 16. maja 1893, ob 5. uri popoldne.
Navzoči so vsi poslanci do jedinega Del Tore, ki je bolan.
Prečita se zapisnik zadnje seje. Nato je prebral gosp. zapisnikar predlog dr. Gregorčiča, ki na-merjava spremenitev deželne šolske postave od 6. maja 1870 o troški h za ljudske šole in učitelje. *)
Po § 38. imenovane postave morajo vzoržavati šole in plačevati učiteljsko osob|e pojedini okraji vsak z4-se.
V § 57. je obljubljena nova postava, ki ima določiti, koliko naj dežela doklada za šole. Predlog in želja slovenskih poslancev bi tedaj bila, naj se troški razdelijo, kakor v Istri, to je, t r o š k e z a poslopja in orodja plača okraj ali občina, troške za izplačevaje učiteljev plača dežela.
Ta za razbremenitev slovenskih davkoplačevalcev velevažni predlog se tedaj glasi:
§ 38. Snovanje in vzdržavanje potrebnih ljudskih šol (§§ 1., 5., 12.) je naloga obča pojedinih okrajev in dežele. Šolski okraj bode pokrival materijalne troške, dežela pa hode pokrivala dohodke vsega učiteljskega osobja (štipendije, kvinkvenije, f-!ače, podpore, remuneracije itd.). Šolskemu okraju se torej naložč troški za zidanje in popravljanje šol, za stanarino, za snaženje, za kurjavo in svečavo v šolah, za stanarino učiteljev, za telovadnice in vrte in sadnice, za šolsko in učno orodje, za knjige in druge potrebščine ubogim učencem.
§ 41. Šolski okraj in dežela prevzameta vse
*) Ob osnovani postavi o povišanju plač učiteljem mi je pojasniti, daje odsek še ni sklenil, niti predložil deželnemu zboru.
LISTEK
List iz naših gori
(Slika iz življenja. Napisal A. V.
Mnogo se je spremenilo po naših gorenjskih gorah, kar sem dečko tri čevlje visok hotel s stricem na strme pečine na lov, kar sem prvič poslušal „rigel" divjega petelina, kar sem prvič sledil divjega kozla, kar sem prvič natrgal šopek prelepih otrok gorske Flore — planinske rože. A spominjam se srečno na prešle, mile čase, duh pa slika mi znane obraze in kraje pred oči. Eto, list iz naših gora!
Gorenjsko gorovje prehaja v primorske gore. Ko še pri nas gozd zeleni in so visoko nad njim raztezajo lepi gorski pašniki pod sivimi vrhovi, krog katerih so razpeti srebrni plašči plazov, ko pri nas še planšarske koče krijo planine in pesem veselih pastirjev odmeva od skal v gorsko tihoto, naenkrat priroda lice spremeni, če noga stopi na sosedna primorska tla. Kamor le oko zre, dviga se golo skalovje, skalnata pustinja, iz katere mole razpale gorč; puste, gole ploskve; ostii robi in topasti zobi ; vitki stolpi, mogočni oboki in piramidne skale, koje je Stvarnik tako čudovito stvoril; redko z grmičjem in planinskim borovjem, s smrekami ter jelšami
oskrbovan |e šol. Občine so oproščene od troškov zaznamovanih v §§ 52., 53.
§46. Okrajni zalogi ostanejo; v&nje se stekajo darovi in volila, namenjena za s v r h e okrajnega šolskega zaloga. (V starem § 46. je rečeno: šolske svrhe, v novem § 46. ni stvar jasna.)
§ 52. nalaga nakup knjig in orodij za uboge otroke: okrajem (ne občinam, kot do zdaj).
§ 53. je prenovljen primeroma s § 52.
§ 57. (novi): Ustanoviti je poseben deželni šolski zalog, ki prevzame tudi bremena zaloga normalnih šol. Dohodki novega zaloga so:
1.	Zalog normalnih šol kot glavnica;
2.	dohodki imenovanega zaloga, tudi oni, katere dobiva od države;
3.	darila, volila, ustanove itd.;
4.	dohodki zaznamovani v §§. 24., 25., 26. postave od 10. marca 1870;
5.	deželne doklade. Tudi interkularne prihrane bodo se stekale v deželni zalog.
Postava obvelja s 1. januvarijem 1894.
Predlog bode dr. A. Gregorčič utemeljeval v prihodnji seji. Utemeljil ga bode, ali prepričati bo težko bogate sosede, naj pomagajo manj imovitim.
.... Sicer pa Vam hočem točno poročati.
*
* *
I.	Nato je bil na dnevnem redu zakon o lovu in stražnikih, nastavljenih za varstvo zemljiške kulture, Vladni načrt se je vrnil odboru, da ga razdeli poslancem v študije in potrebne premembe. (Poročevalec poslanec Ivančič.)
II.	Zakon o cestah in cestnih odborih, ki se je sprejel jednoglasno. Važne spremembe so zapopadene v §§ 11. in 40., ki se glasita:
§ 11. Kidanje snega na okrajnih cestah morajo praviloma opravljati brezplačno tiste občine, katerih okoliš ni od dotične ceste oddaljen 7 kilometrov.
Katere občine in za katere cestne proge so dolžne sodelovati pri tem, to poizveduje in določuje
cestni odbor gled6 vsake ceste z ozirom na krajne in na druge razmere. O tem je priziv, ki pa nima odloživne moči, dopuščen do deželnega odbora.
Ako bi pa kaka občina zanemarila kidanje snega v 24 urah potem, ko je prejela povelje od cestno-odberovega načelnika, imel bo ta oblast, sneg iztrebiti dati na račun uporne občine.
Kjer krajne in cestne razmere dopuščajo in zahtevajo rabo snežnih plugov, mora cestni odbor imeti vsaj jednega na razpolago; na izvoljo pa mu je, da sneg s pomočjo snežnega pluga iztrebiti d& bodisi na svoj račun, bodisi po občini ali po občinah, ki so v to obvezane v smislu predstoječih postav.
§ 40. se glasi:
Politična oblastva so opravičena in dolžna siliti na to, da se javne ceste ohranijo v takem stanju, kakoršno zahtevajo postave, in da se jih more vsak posluževati brez zapreke.
Njihova dolžnost je, v slučajih, če se na cesti najdejo nedostatki, ki zavirajo promet, ali zaradi katerih so v nevarnosti ljudje ali imetje, zahtevati potrebno pomoč od organov, ki so v to najprej zavezani. Samo ko bi bila silna nevarnost, ali ko bi pomoč ne prišla o pravem času, smejo odstraniti te nedostatke naravnost ob troških tistih, ki jih plačati dolžni, toda izvršiti jim je samo neobhodno potrebna dela. Omenjeni troški se povrnejo okrajnemu političnemu oblastvu, kadar jih vgotovi namestništvo.	(Konee sledi.)
Zopet legalizacija.
ii.
Posebno pa „Slov. Narod" naglaša, da smo mi zamolčali, da so kranjski notarji obljubili, da bodo zastonj legalizovali za zneske do 100 gld. Tukaj imamo prvič opomniti, da si je „Narod" zagrešil malo neresnico. Kdor bere naše poročilo iz deželnega zbora in je zlasti čital govor g. poslanca
porasli nižji vrhovi, v ozadju sivi z mladim snegom kriti uebotični gorski velikani; vidijo se široke razpoke in globoka brezdna ter prepadi, globeli, jarki in riže, po katerih za gorkega poletja šumljajo vode, otroci tajajočega se snega in ledu. H Vedno večja, mogočneja, veličastneja je okolica. Vrhovi goril, kateri so se blizu videli, se neizmerno visoko spenjajo v temne megle, a njih sneženi plašči so umazano beli, ker jih je posulo razpršelo se kamenje in pesek. Redko kje raste drevo ali grm po pečeviu, le v malih dolinicah v kakem kotliču, kamor 90 plazovi in divji potoki zanesli mrliča — smrečico ali ostanke grma, raste v zavetju trava, po razpokah planinska roža.
In Vendar se je tu naselil človek, raztreseno je po skalovju siromašno primorsko selo. Samotno stoje v zakotjih male iz skal sozidane trdne koče seljakov, iz nizkih dimnikov se vali dim v zrak, a iz priprostega skromnega doma se razlega pesem o divjih kozlih, o Soči, o morju, o zlih in dobrih gorskih duhovih. Streka pokriva troje prostorov: sobo, kuhinjo in ob enem vežo iu kozjo stajo, a prehod vodi iz jednega v druzega. Navadno po-dnevno bivališče je zakajena kuhinja z nizkim ognjiščem, nad katerim na železni verigi visi kotlič. Na steni borno opravljene čumnate vise puške, kojih starosti bi še sam Metuzalem ne znal natančno do-
ločiti. Njiv ne pozna kočar, po dolinicah nasadi zelenjad; travnikov nima, saj domače koze so mu jedina domača žival in te se zadovoljujejo z nižje na planinah rastočo sočno travo, a divjim kozam ni treba dajati krme, same si jo poiščejo po razpokah in bregovih. Po zimi odidejo možaki na tuje drvarit, a po leti se borno s prihranjenimi novci žive. Glavna jed jim je turšica, kedar je zmanjka nabašejo si žaklje na hrbet iu hodijo po raztrganih kamenih stezah več ur daleč v bližnje gorenjske ali primorske vasi kupovat nove. Brez potrebe se ne bo nikdar pokazal kočar v dolino, njemu so njega gore najlepši, najljubši kraj na svetu. Redke kedaj zapusti Primorec ali Primorka svoje selo ter se nastani drugje, če se to tudi zgodi, vendar ostaneta zvesta svojemu domu in ljubita ga nad vse. A čvrst, krepak, žilav ljud je to, teka brez strahu gibčno v svojih lesenih cokljah po najnevarnejših stezah, kjer le hodi divja koza. Šol ne pozna seljak, ne pozna sleparij sveta, ne pozna velesilne svetu gospodujoče moči zlata in srebra, zadovoljen je, če mu Bog dodeli toliko, da ne stradata on in njegova obitelj. In vendar zalezujejo, vendar preganjajo, vendar zaničujejo ga ljudje v dolini, vklepajo ga v železne spone in sodijo ga sodniki modro in pravično.
(Konec sledi.)

Žitnika, ta ve, da naši čitatelji lahko poznajo stvar, kakoršna je v resnici.
Glavna stvar so to ostanejo potk. Bes je, da semtertja kmet opravi kako drago pot, ko gre k notarju, ali to se le semtertja prigodi. Pri sodi86a pa ima priden gospodar, kateri tfe ne pravda, pač le malokdaj opraviti, davke plačuje le vsako četrtletje, trgovinski posli ga pa tudi ne vlečejo v daljno mesto, ker v največ krajih svoje pridelke lahko »lom& proda, kar potrebuje, pa kupi tudi v domači župniji sedaj, ko so že skoro povsod prodajalnice. Navadno mora torej nalašč iti k notarja, da mu napravi listino.
Res, da morda mimogredč kaj kupi, kar bi dom& sicer kupil, ali glavni povod poti je pa le opravek pri notarju.
Naravnost pesek v oči je pa sklicevanje na pravno varnost. Mi smo prepričani, da naši notarji vestno opravljajo svoj posel. Sami pa vseh ljudij vendar ne poznajo. Nikdo se pa ne more zanesti na popolno zanesljivost prič, in tudi notar ni z4nje odgovoren.
Gotovo se večkrat prigodi, da priče v resnici dobro ne poznajo dotičnika. Kdor pozn& razmere po deželi, mi bo vsakdo pritrdil. V večjih okrajih je pač mnogo ljudij, posebno žensk, ki nimajo nobenega znanca na mestu okrajnega sodišča. Ko bi tak človek, kadar ima kaj opraviti pri notarju, moral pripeljati priče, katere v resnici njega poznajo in jih tudi notar poznd, bi pač precej stalo, ker morali bi pripeljati dva boljša moža iz svojega kraja, katera notar pozni.
Da bi ta dva le iz prijaznosti ne napravila tega sprehoda po štiri ali še več ur, to je pač vsakemu jasno. Ce se to večkrat ne pripeti, prihaja le odtod, da se glede prič ne gleda tako strogo. Da se pa vsled tega več sleparij ne prigodi, je pač zahvaliti le poštenju našega naroda, ne pa prisilni legalizaciji.
V svojem domačem okraju bi pa vsakdo lahko dobil zanesljivejših prič, katere bi ga v resnici poznale, nego na mestu okrajnega sodišča. Naši župani, občinski odborniki in sploh posestniki so pa vendar možje, o katerih ni pričakovati, da bi podpirali kake goljufije. Pravna varnost bi torej le pridobila, ne pa izgubila.
Da je iz prepričanja mogel glasovati za Pfei-ferjev predlog izmej juristov k večjemu g. dr. Papež, češ, da bi se število pravd jako pomnožilo, ako se odpravi legalizacija, trditi je razžalilno ne le za dr. Papeža, temveč tadi za štajerske slovenske poslance, iuriste, ki so tudi glasovali za odpravo legalizacije.
Pač ne bodete trdili, da so tadi te gospode vodili pri tem tako umazani povodi. Sicer smo se pa mi sklieevali na jednega prvih juristov v Avstriji, dvornega svetnika Lienbacherja in njegove mnogoletne skušnje, zakaj pa „Slov. Narod* tega ne povč svojim čitateljem ?
Sicer bi pa mi, ko bi hoteli tako sumničiti, kakor to dela »Slov. Narod", kar obrnili ost proti odvetniku, ki je glasoval za ohranjenje legalizacije. Rekli bi, da gospod le malo dalje gleda v bodočnost, kakor dr. Papež.
Spoznava, da bi ljudje, ko bi se privadili delati listine, katere sedaj delajo notarji, začeli se tudi v drugih stvareh postavljati bolj na lastne noge. Marsikdo bi sam tudi napravil tožbo, in začelo bi se zahtevati, da se sploh rabljenje odvetnikov na neogibno potrebno omeji in bi vsled tega izgubili tudi odvetniki nekaj zaslužka.
Nabiranje za katoliški sklad pač ni v nobeni zvezi z legalizacijo, iu da je najstarejši slovenski dnevnik tudi to stvar zapletel v polemiko, to pač dokazuj, kako v zadregi je že bil za argumente proti nam. Ce »Narod" govori tu o izmolzevanju, mu lahko konstatujemo, da za ta sklad donašajo ali obetajo doneske pač le premožnejše osebe, bodisi duhovskega ali posvetnega stanu.
Ko bi se pa postavili na stališče, na katero se je postavil „Narod", bi tudi lahko nabiranje za »Narodni dom", »Družbo sv. Cirila in Metoda" in druge take narodne namene označili za izsesava n j e ljudstva, kakor »Narod" to trdi o katoliškem skladu.
Sicer pa nas to očitanje „Narodovo" jako malo moti. Kako so naši liberalni listi vzdihovali, koliko škode bode imel »Mir", »Slovenski Gospodar" in dragi taki manjši listi, ko smo mi osnovali »Domoljuba". Ni bilo dolgo, so pa vse te pomisleke zgubili in sami osnovali »Rodoljuba".
Kdo ve, če sami ne poskusijo v kratkem osnovati v svoje strankarsko namene kakega takega : sklkda, Če le upajo, fta je v njifc krogih toliko požrtvovalnosti, da bi mogft pričakovati k«| vspeha.
-- » ■■ ■ ■ i
Volitev v deželni zbor*
V Zagrebu, 10. maja.
V Zagrebu bomo imeli 18. maj* zopet volitev enega poslanca v deželni zbor. Zavoljo tega je bil te dni prišel semkaj predsednik hrvatskega zbora, da se za to volitev ukrene vse potrebno. Nekaj časa ' je vladna stranka zatezala s to volitvijo,. ker se je j bala, da bi jo moglo zopet nadvladati opozicija. Ko i je pa točno pregledala popis volilcev, prepričala se j je, da jej tukaj ne more uteči zmaga, kajti od vseh volilcev spadate dve tretjini na činovnike in le ti j morajo glasovati za vlado brez razlike. A da opo- j zicija ne bi pri vsem tem imela časa za agitacijo, j opredelilo je mestno županstvo najkrači rok za to volitev. V tem kotaru opoziciji ni mogoče zmagati, tudi ko bi vsi neodvisni mestjani prišli glasovat, činovniških glasov preostane še vedno čez 100. Le v enem slučaju, ko bi bile volitve pri nas zares svobodne, bilo bi mogoče opoziciji, kaj doseči. Ali za činovnike pri nas nima slobodne volitve, saj se je javno v saboru izjavilo, da je vsak činovnik dolžan, za vlado glasovati, in ban kot vodja te stranke se tej izjavi ni protivil, če tudi drugače zatrjuje, da vlada pri nas največja volitvena svoboda. Radi tega se je te dni obrnila zjedinjena opozicija na bana, naj bi se on izjavil v tem pogledu javno za ravnanje vseh činovnikov, sme li vsak po svojem prepričanja glasovati, a da ga za to ne bodo preganjali. Seveda stoji v volitvenih propisih, da je volitev svobodna, ali mi jako dvomimo, da bode dobila opozicija sploh kak odgovor. Vsak pa dobro ve, da molčanje tudi nekaj pomeni. Na tak način je v tem kotaru izvolitev vladnega kandidata zagotovljena, kar je seveda za vladno stranko velikega pomena gled4 na zadnjo volitev, po katerej se je jeden del Zagreba pokazal v opozicijonalnem duhu. Bode li opozicija postavila svojega kandidata, ni še znano ; dobro bi bilo, da ga postavi, v takih slučajih tudi glasovi manjšine nekaj pomenijo, kajti če se ne iz-vojuje zmaga prvikrat, more se z odločnim delovanjem drugikrat. Le z odločno vztrajnostjo se more kaj doseči.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. maja.
Boj za akademično svobodo. V Ino-mostu je vojaško poveljništvo prepovedalo dijakom, ki so jednoletni prostovoljci ali pa rezervni častniki, da ne smejo biti člani dijaških zvez. To je vzbudilo mej dijaštvom veliko nevoljo, ker je sedaj obstanek mnogih teb društev v nevarnosti. Sklicali so shod, na katerem sklenejo resolucijo do vseučili-škega senata, da se odločno upre takemu rušenju akademične svobode. Shod se je sicer prepovedal, ali se je vzlic temu vendar vršil. Dijaki so sklenjeno resolucijo izročili rektorju, ki jo jim je pa vrnil, ker se je sklenila na nedovoljenem shodu. To je mej dijaki še povekšalo razburjenost, in sklenili so, da se ne udeleže predavanj, dokler se kaj ne stori v varstvo dijaških pravic. Na svetnih fakultetah v Inomostu se torej zadnje dni več ne predava. Mestno prebivalstvo simpatizuje z dijaki. Pa tudi drugod se dijaki za to stvar zanimajo, ker se boj6, d8 se polagoma povsod tako omeji akademična svoboda. Tudi na Dunaju se že govori o dijaškem strajku, ako se akademična oblastva z vso odločnostjo ne potegnejo za akademično svobodo. O tej stvari se je že razgovarjalo v gorenjeavstrijskem in tirolskem deželnem zboru.
Nemška gimnazija v Uherskem Hra-dišu. Veliko vzdihovanje je bilo po židovskih listih, ko ie iz gimnazije v Uherskem Hradišu bilo izključenih 13 dijakov. Kdor pozna židovske liste, je precej slutil, da tukaj nekaj posebnega zadaj tiči. Ko bi bili ti dijaki samo Nemci in bi gimnazija bila samo nemška, bi v Izraelu ue Pilo tacega vpitja. Tuka) je pa šlo za židovske sinove in za obstoj zavoda, na katerem študirajo največ židje. Mej izključenimi dijaki je bilo nič manj kakor jednajst Židov. Ona dva dijaka, ki sta izključena iz vseh gimnazij avstrijskih, sta Žida. Židovski listi so pa znali dobro zamolčali, kake vere so izključeni dijaki. Pisali so le, da so Nemci in stvar tako zavijali, kakor bi se Nemcem zgodila kaka krivica, ko bi
naposled ta gimnazija morda prenehala. Tožili so. kako je to hud udara za stari*« itkijučenih dijakov. Kakor na tem zavodu, je *tleb na Mah, katere ftdrtuje ali podpiM teniški Schulveret«, mnogo Židov. Glavno besedo pt tem društvu itttjo židje, zato si pa v prvi vrsti ozira tudi tt% žile.
Prancoska zbornica, t francoski zbornici je potflanec d« Mahy vprašal vlado, kak ptiožaj je »a Madagaskar u. Zahteval je, da vlada i večjo odločnostjo postopa proti domači madagaskarski vladi in strogo pazi na angleške verske družbe, če ne bode za časa pazila, bodo Angleži izpodrinili francoski vpliv, kakor so ga v Egiptu, kjer že sedaj Franciji ne priznavajo nobene večje besede kakor kaki drugi državi. Minister Develle je odgovoril, da bode Francija varovala svoje pravice na Madaga-skaru z vso odločnostjo, kadar bi bilo to treba. Sedaj pa še z Anglijo ni nobenih težav. Madagaskar se pa z Egiptom primerjati ne more. Kar se pa tiče Egipta, minister pravi, da so Gladstonove besede globoko užalile Francijo, ki ima pravico govoriti v egiptovskih stvareh. Angleži pač ne bodo mogli tako popolnoma prezirati Francije v Egiptu, ker to bi bilo v nasprotju z vso dosedanjo politiko. Zbornica je z ministrovimi pojasnili bila zadovoljna.
Bolgarske stvari. Veliko sobranje je izvolilo s 556 glasov Petkova predsednikom, 486 glasovi Halaševa prvim in z 295 glasovi Andonova drugim podpredsednikom. Poslednji je izvoljen proti Nikoforovu, ki je dobil 200 glasov. — V ponedeljek zvečer je bilo mesto Trnovo lepo razsvetljeno. Bila je tudi velikanska bakljada, katere se je udeležilo na tisoče ljudi|, ki se je z godbo ustavila pred stanovanjem kneževim. Knez je prišel na verando pri cesti iu poslušal nekaj komadov, potem se pa prisrčno zahvalil. Iz vseh krajev Bolgarije prihajajo k knezu odposlanstva, ki mu častitajo in ga prosijo, da obišče njih kraj, ko bode potoval s svojo soprogo po deželi. Kneginjo je knez imenoval načelnico dvema polkoma. Kolikor se sedaj more vedeti, vlada po vsej deželi veliko veselje in tudi v sebranju ne bode nobenega posebnega upora proti premembi ustave.
Preosnova belgijske vojske. Novi vojni minister misli zbornici predlagati, da se povekša vojska na 300.000 mož. Sedaj ima Belgija le 130000 vojakov. Sedanje meščanske garde se preosuujejo v deželno brambo in vpelje se občna vojaška dolžnost. Zbornica voljena na podlagi občne volilne praviee, se pač ne bode tako upirala taki preosnovi vojske, kakor se je sedanja.
Volilno gibanje v Nemčiji. Očividno so bila vladna prizadevanja, da bi razcepili katoliški centrum. To se pa ne bode posrečilo, kajti tisti poslanci katoliškega centra, ki so glasovali za vojaško predlogo, na veliko žalost vlade niti ne kandidujejo več, da le ostane stranka popolnoma jedina.
General Doddp ima sedaj priliko postati velika politična oseba v Franciji, ako ima sposobnosti za to. Ko bi bil kak Boulanger, bi gotovo kmalu veliko govorili o njem. Pri povratku iz Afrike so mu v Marseillu priredili vsprejem, kakeršnega so priredili o svojem času vojakom, ki so se povrnili i s Krima. Bjulangisti so pa jeli misliti, da bi Dodds morda bil pravi mož za kak prevrat, ker so ga afriške | zmage naredile popularnega. Tako imenovana pa-: trijotična liga je že izdala oklic, v katerem vabi vse tiste, ki še mislijo na maščevalno vojno z Nemčijo, da se zberejo okrog generala Doddsa. Generalu pa v tem oklicu priporoča, da naj stori svojo dolžnost, i Parlamentarce naj pa pomeče skozi vrata, ako se j bodo kaj ustavljali. — Sedaj po panamski aferi bi S bil čas za kak prevrat morda ugoden, ali kako se ! kaže se general Dodds ne mara dati rabiti za po-; litično orodje.
I ! ,,	']f,	, i; <ik 1 (I ,'**■'*' lOi 1
Cerkveni letopis.
Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije.
(Spisal Jurij Benko.)
(Dalje.)
Klemen XIV. (1769—1774). »Ursus velox', ali .visus veloz" (»hitri medved" oziroma »hitri pogled"). Iz rodovine Ganganelli; v svojem grbu je imel medveda. Njegov prislov meri nedvomno na jezuitski red, katerega je on razpustil radi svojega .hitrega pogleda" ali kratkovidnosti, oziroma nepremišljenosti. Vladal je 5 let, 6 mesecev, 3 dni.
Predno podam po Malahijevem prerokovanj i preroška imena ladnjih deset papežev, sdi se mi
potrebno, da z nekaterimi besedami omenim, kaj pišejo o usodi katoliške cerkve sveti cerkveni očetje, učeni bogoslovci in kaj so govorile o tej Btvari ne-katere osebe prošlih vekov, katere so imele preroškega duba. In uprav po teh izjavah tolmačijo pisatelji skrivnostna imena onih prihodnjih papežev.
Sv. Tomaž Akvinski piše v svojem delu „Ca-tena ss. Patrum" doslovno: »Mnogi sv. očetje razlagajo šest dnij (stvarjenja) kot šest svetovnih dob, katera vsaka obsega 1000 let. Mčnijo, da bo stal svet 6000 let, potem pa napoči sodba in poveličanje božje pred vsemi narodi. V šestih dneh je Bog svet ustvaril, sedmi dan pa je počival. Tako sledi po šesterih delavnih dneh sveta sobotni pokoj." — Sv. Hieronim, razlagajoč psalmistove besede: »Tisoč let je pred tvojim obličjem kakor preminoli včerajšnji dan", pravi: „Po mojem mnenju pomeni izraz ,tisoč let1 toliko kakor ,en dan', in s tem hoče psalmist reči, da bo svet stal 6000 let, kakor je bil v šestih dneh ustvarjen. — S to podmeno se skladajo bajke starih Perzov, ki pripovedujejo, da se bo 3000 let po Zoroastrn svet prenovil. Ker je Zoroaster živel nekako tisoč let pred Kristusom, strinja se to sporočilo popolnoma s krščanskim.
Sv. Hildegarda (iz 12. stoletja) piše v svoji knjigi »Scivias": »V šestih dneh je Bog svet dovršil in sedmi dan je počival od svojega dela. Kaj pomeni to? Sest dui je šest vekov; toda v šestem so se godila nova čuda na svetu, kakor je tndi Bog šesti dan svoje delo dovršil".
V sluhu svetosti umrli Janez Jernej Holzbauser je spisal v 17. stoletju razlago skrivnega razodenja sv. Janeza. Ta pobožni mož tolmači pisma sedmerim krščanskim občinam v Mali Aziji kot sedmere dobe katoliške cerkve in sicer v sledečem redu:
1.	Doba setve traja od prvega binkoštnega praznika do Neronovega preganjanja. V tej kratki dobi so razširili apostoli nauk Kristusov s čudovito močjo čez ves tedanji svet.
2.	Doba zalivanj i in gojitve traja od Nerona do Konštantina Velikega. V tej dobi teče v potokih krščanska kri, ki je „seme novih kristi-janov". S tem se utvrdi cerkev božja na zemlji.
3.	Razsvetljujoča doba sega od Kon- ; štantina Velikega do Karola Velikega. V tem času se porajajo v sveti cerkvi mnoge krive vere, zoper katere se bori stanovitno katoliška cerkev. Mnogi sveti očetje iz vzhoda in zahoda ter mnogi cerkveni zbori določijo, pojasnijo in branijo pristui uk Kristusov. j
Dnevne novice. !
V Ljubljani, 18. maja. j
i
(Posvečenje portatilijev.) Prevzvišeui gospod knezoškof ljubljanski posvetili so danes dopoldne 4)7 portatilijev ali prenesljivih altarjev.
(Nemški »Schulverein".) Štajerske podružnice nemškega »schulvereina", slovite požiralnice za slovanske otroke, so imele dne 7. maja v Gradcu neki »ortsgruppentag", kjer so si hrabri tevtonski možakarji moško posvetovali, kako bi se jedenkrat za vselej moglo neznosne »bindišarje" pribiti ob steno! Zbralo se jih je k posvetovanju celih — 70 pristnih (?) Germanov zvečer k veselici pa dobro štetih 150. Jadikovali so po lepi# svoji šegi, kako hira »schulverein" ob hudi sušici ter vedno bolj gineva zanimanje zanj. Vkljubu slabi udeležbi, vršil se je ta »tag" prav „sijajuo", kakor pišejo nemški listi („nahm eiuen erhebenden Verlauf"). Kakor je videti, postala je nemška gospoda že precej — skromna!!
—	Slaba pa se je godila ob omenjenem shodu celjskim pragermanom. Zbrani Nemci so jih kratkomalo označili za same — kričače (»Kra-kebler".) Dr. Šurbi iz Celje, je zato z »ostrimi" besedami zavračal „neosnovano" očitanje, da so spodnještajerski zlasti celjski Nemci »K r a k el ar j i", ter je »tistim, ki niso pri shodu" (!) očital, da se tako malo brigajo za stiskano celjsko nemštvo! Zbog te nebrižnosti severnih „bratov" se bodo celjski Nemci morali navaditi, da sami brand svoje stališče.
—	Večja debata o »sehulvereinu" bila je v zadnjem zasedanju uižjeavstrijskega deželnega zbora. Ko se je predlagalo, naj se temu društvu dovoli 2000 gl. podpore, oporekala sta predlogu poslanca dr. Schei-cher in Schneider med odobravaujem protisemitov, ^eš: da »schulverein" po svojih šolah samo p o-nemčuje slovansko deco ter skrbi za — Žide 11 Odgovarjal jima je predsednik »scbulvereiua" dr. "VVeitlcff, a odgovoi je bil golo zabavljanje proti
—	verski šoli iu katoliškemu šolskemu društvu na
Danaju. Na očitanje, da omenjeno zloglasno društvo le skrbi za germanizacijo slovanske dece in za — Žide, ta odgovor ostal je dr. Weitloff dolžan do današnjega dne! In to nam treba dobro zapomniti, da v&no nasprotnikom odgovoriti, kedarsejim bode zopet poljubilo trobiti med svet debelo laž, da skrbi »schulvereiu" le za „uemškeu manjšine in njih naraščaj med Slovani!	Liga -f- 4.
(Uprl) je v torek na Dunaju knez S a 1 m -Beiferscheidt-Krautheim, ki je mnogo let bival na gradu Novo Celje v Savinjski dolini.
(Odposlanstvo občine Htrjul) obstoječe iz župana Tomaža Zdešarja, svetovalca Franceta Brežice in odbornika Janeza Čepona izročilo je danes, izvršuj^ sklep občinskega odbora v seji dne 9. aprila t. 1. Nj. prevzvišenosti knezoškofu ljubljanskemu diplomo častnega občanstva. Včeraj pa je isto izročil občinski zastop Poljane pri Bibnici. Vrla zastopa ob-, Čine horjulske in poljanske vstopila sta s tem činom mej mnogobrojne enakomisleče, svojemu višjemu dušnemu pastirju udane občine. Slava jima!
(Izterjavanje vojaških taks.) Po nekem mini-sterskem odloku izostane sodnijska rubežen za izterjevanje vojaških taks najnižjih treh razredov po 3 gld., 2 gld. in 1 gld, izvzemši slučaj, če ima do-tičnik znano premoženje, katero se pa more prijeti le s sodnijsko rubežnijo.
(Nesreča.) Dne 9. t. m. je Janez B a b i č v Brebrovniku na Štajerskem posekaval kostanj. Drevo se je pa podrlo nanj in je bil takoj mrtev.
(S Pivke) 17. maja: Danes zjutraj med 6. in 8. uro pomikal se je sprevod od Slavinske cerkve proti cerkvi sv. Elije v Trnje, proseč od neba potrebnega deža; Če ravno ni bil v nedeljo iz leče napovedan, je vendar presegal število vdeležencev drugih od cerkve zapovedanih sprevodov. Za rast na polju je skrajni čas, da jo blagodejni dež pospeši, rast trave je splošno zadržana, imeli bodemo pičlo sena. Bog usliši zaupne prošnje svojega ljudstva. — Časi so žalostni, če ravno se vmes kaka na videz vesela zakroži, kakor na zadnjo nedeljo v Zagorju. Nikdo ni nasproten enakim shodom, a želeti je, da se ne vršijo toliko košato; ljudstvo je v tej okolici splošno revno, gledati in skrbeti bi se moralo, kje naj de mu kaj prihrani, ne pa mu izvabljati zadnji vinar iz žepa. — Minuli teden došlo je nekaj »vagonov" s turžico na postajo St. Peter, kjer se je izročila občinam, da jo razdele pravomerno med revne občane. Čudno je pri tem, da se ni ozir jemal na občino Sv. Petra, katera bi bila Jpodpore zelo potrebna. Ljudstvo vso to krivdo zvrača na dotično županstvo. Ako je to kaj res, obžalujemo postopanje ob zadnjih obč. volitvah. — Včeraj delile so se v Slavini po zapuščini pokojnega g. Kalistra premije posestnikom najlepših junic, ob enem prejela je vsaka h. št. te župnije po staro letni navadi nekaj nad 3 in pol gld.; danes deli se pa miloščina ubogim pri župniji v Št. Petro.
(Za pogorelce v Mengšu) je g. Fr. B i r k, mestni kapelan v Kranju, poslal poleg treh zadnjič naznanjenih še 10 gld.
(Novice z Reke.) 5. t. m. so našli delavci, ko so kopali za vodovod, blizu župne cerkve človeške kosti in svetinice loretske Matere Božje. — 6. t. m. je bil naš guverner pri avdijenei kraljevi v Pešti.
—	Isti dan si je neki Jakob Randie zlomil desno roko. Mladina noče biti previdna. — 7. t. m. so zaprli Ivana Superina in Petra Superina, ker sta se na javnem trgu prepirala. Isti dan so zaprli dva mladeniča, ker sta na obali srkala vino iz bačev.
—	Isti dan so naši vatrogasci obhajali dvajsetletnico društvenega obstanka. Ob 7. uri so imeli svoje vaje, potem zabavo. — 9. t. m. se je mislil obesiti neki Frančišek Bellen. Neka ženska ga je zapazila, vpila ter tako privabila može, kateri so vrv prerezali in ga rešili smrti. — 11. t. m. je bila velika slovesuost zunaj našega mesta. Župnik Bedini je blagoslovil dve novi zastavi: ogersko in reško. Ljudstva je bilo na tisoče. Guverner in župan sta bila prisotna. — Istega dne je bila končana sodnijska obravnava gledd onih štirih mož, ki so bili pred nekaj meseci zaradi požiga prijeti, o katerih sem že poročal v Vašem cenjenem listu. Bassanin, kateri je provzročil požar, je dobil dve leti ječe, Daniel, gospodar zažgaue mizarn-ce, dve leti, Nuklič, kot pod-žigalec, p«t let ostre ječe, Skarel štiri mesece zapora. — 12. t. m. se te s samokresom usmrtil neki Peter Sikič. Že dalje časa je to nameraval. — Isti dan ob 1. uri 45 minut smo čutili potres. — 13. t. m. je bila zopet vojaška godba na Trsatu. To je
bilo umestno, ne pa v postnem času. Vendar to ni bilo dostojno, da se je sviralo med šmarniškim govorom in blagoslovom.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 7. do 13. maja je bilo novorojencev 17, umrlo jih je pa 34. Mej poslednjimi je bilo 11 tujeev in 14 v zavodih, jeden je pa bil iz prejšnjega tedna. 1 je umrl za škarla-tico, 1 za davico, 9 za jetiko, 6 za vnetjem sopil-nih organov, 2 vsled mrtvouda, 1 se je ponesrečil, drugi so pa umrli za raznimi boleznimi. 5 jih je zbolelo za škarlatico, 1 za legarjem, 2 za oslovskim kašljem in 1 za davico.
(8 Trsata.) Glagolskt misal je dogotovljen. Lepa knjiga je v 4*. Crke so rudeče in črne, papir močan, cena 40 lir. Vezan stane okoli 25 gld. Ako bi si želel to knjigo kateri slovenski duhovnik, naj se blagovoljno obrne in to precej do vis. čast. senjskega ordinarijata, ali pa naravnost do propagande. Pozneje bi se knjiga težko dobila. Prvi gla-golski misal se je tiskal 1. 1620 v Rimu. Največjo zaslugo si je pri tem stekel frančiškan P. Frančišek Giavinič. On je dobil od cesarja protestantom vzete črke in drugo pripravo. Frančiškana Levadkovič in Grozdec sta pa stavljala črke. V onem času je to malo kdo vedel. — Pa tudi pri sedanjem misalu so marljivo sodelovali slovanski frančiškani; a največ veleučeni P. Evzebij Fermendzin, katerega imamo že nekaj dnij v svoji sredini. — Solnce pripeka, vročina raste, a dežja ni. Vse je suho, nekaterim že vode primanjkuje. Ako ne dobimo dežja, bode nam vse zgorelo. Ljudstvo prosi potrebnega dežja; due 14. t. m. je prišla iz tega namena procesija na Trsat k Materi v milosti. Šmarniška po-božnost se opravlja zelo spodbudno. Sploh je ta mesec vedno v cerkvi dobrega ljudstva domačega in tujega obilo. Tudi gospoda ne zaostaja. — Dne 10. t. m. je bila polna hiša božja vernih romarjev. Tudi nekaj Nemcev je prihitelo na. skalnati Trsat. Dne 20. in 21. t. m. bode drugi romarski shod. Dne 22. t. m. pa pride procesija iz fara: Grobnik in Jelenje.
(Vinceneijeva drnštva) so poslednjih osemnajst let ua Francoskem razdelila 48 milijonov frankov, ubožce sestre porabile so 130 milijonov frankov za vzdržavanje 20.000 starčkov. 50 milijonov se je nabralo za razširjenje vere. Tukaj se vidijo čudovita dela krščanske ljubezni v najtežavnejših razmerah.
(Ločitev zakona.) Znani berolinski profesor Koch se je te dni ločil od svoje žene. Koch, kateri je sedaj že stari oče, vzame sedaj mlado gledališko igralko. Kakor je sodišče odločilo, moral bode plačevati prejšnji ženi četrtino svoje plače. Kakoršen učenjak, tak mož!
(Župnijsko preskušnjo) so delali v Celovcu dne 16., 17. in 18. t. m. čč. gospodje duhovniki celovške škofije: A. C o u f a 1, provizor v Zorici ; J. F e b r, kaplan v So vodju; Št. S a k e 1 š e k , provizor v Selah; T. Stufka, provizor v Malo-cirknu; St. Bayer, kaplan v Doberlivasi; J. E h 1 e i t n e r, provizor v Kremsbrucke; Davorin Krejči, provizor na Vratih; P. Six, provizor v St. Salvatorju; A. Žak, stolni vikar v Celovcu; J. F u g g e r, provizor v Medgorjah; Fr. S c h r e i -b e r, veroučitelj v Celovcu; G. W e i s s, stolni vikar v Celovcu.
(Pri letošnjih zagradbah hudournikov na Gorenjem Koroškem) se ne bodo več rabili ljubljanski kaznjenci z Grada. Pač bodo pa delali pri zagradbah kaznjenci mariborske kaznilnice.
(Občne izobraževalno in podporno društvo za primorske delavce) priredilo je v nedeljo svoje za-8novno zborovanje v Trstu. Ker so se pa slovenski in nemški delavci takoj pričetkom zborovanja uprli zoper posiuževanje laškega jezika, provzročilo je to velikansko razburjenost in vladni zastopnik moral je razpustiti zborovanje. Več delavcev so zaprli.
(Slovaki.) Ni dolgo, kar sem omenjal spisek Karola Petraša, v katerem trdi, kako dobro se slovaškim otrokom godi. O dečku Mateju Bromesu je pisaril, da je v Aradu, dobro se uči in je prav zdrav. V resnic: je pa dečko že pred dvema letoma pobegnil, brez dvoma zaradi tega, ker se mu te »dobro" godilo. Iz dečka Emila Holczrechta so na redili Kdnv&si Imra, hodi v kalviusko šolo, njegov brat Rudolt pase gosi iu Karol pase svinje. Kaj lepa omika! Zakaj se ž njimi tako godi? Ker je dolžnost vsacega Mažara pomažariti nemažarske narode. To nauk dr. Gčze Kostenskega, ki je objavil v »Sze-gedi Hirado" naslednii članek: »V narodnostnem boju je ni sprave, končati se mora le z zmago enih in poginom drugib. Proč tedaj z lefcjo, da jih (Slo-
vakov, Rusinov, Srbov) noSerao ob narodnost pripraviti. Da, to hočemo, moramo hoteti! In ker se !e tako moremo vzdržati, je i moralno dovoljeno in Bimamo vzroka, da bi se skrivali v tem oziru se svojimi nameni in sredstvi". Vendar enkrat slišimo, da je bila tedaj laž, ko so trdili, da so zaprli slovaško Matico zaradi neredov; laž, da so zapirali slovaške gimnazije zaradi panslavizma in vlažnosti poslopja: laž, da so bili izključeni dijaki radi skrivnih družb, laž vse, kar so pisarili o svoji ljubezni, katera jih je gnala izobraževati revne Slovake — uničiti so jih hoteli, uničiti in nič druzega ne! Toda Slovak ne bode držal rok križem, on se bode tudi vojskoval. Ne bode Mažarov poslovačeval, on le Slovak ostane — vsaj je nad njim Bog, pravičen Bog, ki ponižuje ošabneže.
(Samomorov) pripeti se v poslednjih letih samo v Cislijtaniji povprečuo 2000 na leto, to je: j e d -n a j s t slučajev v dveh dneh! Kako strahovito se množe samomor', to povdarjajo statistike po vseh deželah.
Društva.
— (Izlet na Učko.) Slovensko planinsko društvo napravi, kakor smo že poročali, o Binkoštih izlet na Učko (Monte maggiore). Dosedaj se je pri-iavilo udelHžuikov 15. Kdor se misli še pridružiti, oglasi se najkasneje do sobote opoludne pri gospodu Sokliču pod Traučo v Lubliani. Ljubljanski udelež-niki naj se zbero na pogovor v petek zvečer ob osmi uri v gospoda Zajca gostilni na Rimski cesti št. 4. — Program ie določil odbor tako-le: V soboto popoludne ob 1. uri 19 minut odhod s poštnim vlakom v Divačo in od tam ob 4. uri 58 min. v Lupoglav. V Luooglavu večerja. Po noči odbod na Učko tur dospe družba pred solnčnim vzhodom na goro. V nedeljo zjutraj ob 9. uri prihod v Vo-losko in Opatijo. Popoludne v Reko. V ponedeljek zjutraj na Trsat in opoludne v Iko in Opatijo. Zvečer v Matulj« in od tod domov.
Telegrami.
Dunaj, 17. maja. Nadvojvoda Franc Ferdinand je prišel v Sidney, kjer ostane jednajst dnij. Nadvojvoda je popolnoma zdrav.
Dunaj, 17. maja. V čast velikemu vojvodi hesenskemu je bil na vežbališču Schmelz ogled vojakov, pri katerem so bili poleg velikega vojvode tudi cesar in nadvojvode. V cesarjevem spremstvu je bil tudi vojni minister.
Dunaj, 18. maja. Veliki vojvoda he-senski ogledal je popoludne z vojvodo mek-lenburškim topničarski arzenal. bil je pri produkciji zavoda vojaških jezdnih učiteljev, kjer ga je pozdravil nadvojvoda Franc Sal-vator. Popoludne pa veliki vojvoda naredi izlet v Laksenburg.
Dunaj, 18. maja. Princ-regent bavarski, Lujtpold. je prišel semkaj obiskat svojo sestro Adelgundo. vojvodinjo Modensko.
Dunaj, 18. maja. Deželnemu zboru se je predložilo poročilo občinskega odseka o vladni predlogi o premembi deželnozborskega volilnega reda z resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, da predloži predlogo o vpeljavi direktnih volitev v kmetskih občinah.
Dunaj, 18. maja. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru je interpeloval Hauck zaradi prepovedi udeležitve rezervnih častnikov pri dijaških zvezah. Deželni maršal je odgovoril, da ta stvar, ki se tiče najvišjih vojaških oblastev, ne spada več v kompetenco deželnega zbora.
• Praga, 17. maja. Namestništvo je do-( bilo brzojavno naročilo, da naj na podlagi » najvišjega pooblastila zaključi deželni zbor. Glasilo Staročehov, „Hlas Naroda", graja dogodke v deželnem zboru kot nedostojne za | deželni zbor in škodljive za narod in domovino. Dr. Mattuš je odložil svoj mandat.
Budimpešta, 17. maja. Zbornica poslancev je sklenila, da ne bode imela več nobene meritorične seje, in je pooblastila predsednika, da vladarju čestita ob rojstnem dnevu. (Živahni „eljen"-klici.)
Berolin, 18. maja. Cesar je odpotoval v Zgorelec (Gorlitz) k odkritju spomenika cesarju Viljemu I.
Pariz, 16. maja. V Levallois-Perretu in Courbevoiu pri Parizu so zaprli pet anarhistov zaradi pripravljanja razstrelil. Policija je našla tri napolnjene bombe.
Atene, 18. maja. (Standardovo poročilo.) Grška vlada iztirja 38 milijonov frankov zaostalih davkov v interesu inozemskega kapitala.
Umrli so:
16. maja. Marjeta Goritschnigg, narednikova hči, 11 mesecev, Travniške ulice, v vojašnici, vnetica možganske mrene.
V boln išnici:
15. maja Lorenc Bolha, gostao, 62 let, marasmus senilis.
Tu j c i.
16. maja.
Pri Malidu: Vitez Schilhowsky, e. in kr. polkovnik; Holdengreis, inžener; Massa, Neuman, Blaid, Brauchtbar, trgovci, z Dunaja. — Orter, Eiselt, zasebnika, iz Trsta. — Pastner, zasebnik, s soprogo; Pasquali, iz Gradca. — pl. Lenk, graščas, z Rake. — Rak, trgovce, s soprogo in hčerjo, z Reke.
—	Svoboda, trgovec, iz Prage. — Kobadzyn, geoinetra soproga, Črnomlja. — Kaumenscek, trgovec, s soprogo, iz Brna.
—	Strasser iz Augsburga. — Braune, deželni poslanec,, iz Kočevja. — Weiss iz Bele Peči.
Pri Slouu: Fiirlcr, stotnik, z Dunaja. — dr. Temniker, iz Kamnika. — Balzar, Lister, trgovca; baroninja Alber, iz Trsta. — Giamovicz iz Dalmacije — Benedikt iz Čakovca — Vrus iz Čabara.
Pri Jiiinem kolodvoru: Szigly, potovalec, z Dunaja. — Levičnik, trgovec, iz Kamnika. — Deutsch iz Gradca.
—	Matjan iz Gorenjega Tuhinja. — dr. Grueis s soprogo iz Solnograda. — Albrecht s soprogo iz Hotederšice. — Kržon iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Kramar; Pelko; Peisi-he, trgovec, iz Kočevja. — Sehauer, posestnik, iz Poljan. — Sa-mide. posestnik, iz Starega Loga. — Kramer iz Ribnice
Vremensko sporočilo.
o I ce
a
Cas
Stanje
zrafeomera opazovanja T mm
toplomera po Celziju !
Veter
Vreme
17
7. u. zjut.l 733 9 j 10 6	brezv. megla
2. u. pop. 7316 ; 246	sl.jzapad jasno 0 00 9 u.zveč. 732 1 j 1(V4 Srednja temperatura 17 23 za 2'8' nad normaloin
Tržne cene v Ljubljani
me 17. maja
	gl.|kr.			gl-	sr.l
Pšenr-H m.st. . . 1	Si 30		Spea povojtu, kifr	__	66
Rež,	6	50	Surovo maslo. .	—	82|
Ječmen	6	—	J ajee. leflno		2i
Oves.	7	—	Mleko, iiter .	—	lOj
Aida.	9	—	Goveje me-o. k*' .	—	64;
Proso,	6	—	Teiečie	—	58
Koruza. Krompir.	5	80	Svinisko	—	64
	3	20	Mištruoovo n	—	40
Leča r.K'	14	—	! .....	—	35
Grah,	14	_	tiolot- .....	—	18
Kiiv:.	10	—	neio iui .	3	20
.VjUKIO. '!."	1	4	SlH.!lt,1.	2	32
JU*		70	t)r>\ -i-iia. K kub. in t, r.	6	50
T	n	64	nieht;*	5	—
Stanje avstro-ogerske banke
dnč 15. mala 1898. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 467.897.000 (— 6 526.000) Kovinski zaklad „ 291,179.000 (— 1 455.000) Listnica	„ 175,792.000 (— 9 815.000)
Lombard	„ 21 805.000 (— 686.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 26.586.000 (+ 5.926 000)
Državnih bankovc-jv in
v prometu gld. 312.279.000 (— 276.000)
Pozor!
Na podpisanega zadnji „Pozor!" izjavila se je večina p. n. gospodov oglašencev za Ljubljano. Vsled tega bode strokovnjak g. dr. Kornauth dn6 23. t. m. (v torek po binkoštih) imol svoj teoretično-praktični poduk, kako miši t. „bacilami" pokončevati, zjutraj od 9. ure naprej v mestni dvorani (na rotovžu) v Ljubljani, kjer naj se izvolijo ne le dosedanji p. n. gospodje oglašenei, nego tudi drugi v obilnem številu zbrati, da se koristna stvar bolje in hitreje razširi.
Dobrova, dnč 18. maja 1893.
M. Rant.
šolski voditelj.
Zahvala. 2 9 <■!.>
Za obilo izkazano sočutje o bolnzni in smrti iskreno ljubljene nepozabne naše hčerke
n e
S-J
za mn >ge krasne vence izrekava vsem najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 18. maja 1893. Franjo in Marija Fabian.
Razpošilja se sveže napolnjena
adenska
kisla voda
slednji dan. — Prospekti se dobe pov?od. koder se prodaja in pri slntlnski opravi radenskega kopališča ua Štajerskem.
V zalogi je imata v Ljubljani Ivan Lininger in Mihael Kastner. 160 5
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(io8) is zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJA^A^
Dunajska oesta 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vršč se točno, trn j no 556 iu ceno. 30—25
ii Dunajska borza.
Dn6 18. maja.
3'apirna renta 5%, 16% davka . . . rebrna renta 5%, 16% davka . . . I lata renta 4%, davka prosta . . . . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . akeije avstro-ogerske banke. 600 gld. .
žreditne akcije, 160 gld.......
>ndon, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
?«sarski cekini .........
Samskih mark 100 . . . .
Dn6 17. maja.
97 Kld	50 kr.
97 .	10 „	Ogerska zlata renta 4« . ...	114 gld. 70 kr.
116 .	85 „	Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94
96 .	10 „	4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	148
976 ,	— „	5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	165
330 ,	25 „ j Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197
123	90 .	Zastavna pi8nmav8Tr.osr.zem. kred. banke	98
9 .	80 .	Zastavna pisma „ » *Vt*	100
5 ,	82 „ Kreditne srečke. 100 gld.......196
60 .	37", „ St. Genčis srečke. 40 gld.......67
25
80
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	139
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......—
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..........70
Ljubljanske srečke.........'-'2
i Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.1 . .	150
J Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 e). st. v	2940
j Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . .	—
Papirnih rubeljev 100 ............127
gld. fin
„ 5u
kr.
. 75
75
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaojseza dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzt.
Menjarnična delniška družba
„m e it c u it"
lMollzeila it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila %X£ vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti sf naloženih n; lavnio. 'Vg
Izdajatelj : nr. Ivan laneiit.
Oigovorti vrel nr : Andrej Kalan.
Ti«v ,n»i.i>i šK- Tmmm«" v I. »h :*n