ra
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
Poštnina plačana v gotovini Sp-d:zione m abbon. postale
KST sreda, 10. septembra 1947
otev. 690
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se n« vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni In pravni 60 lir. osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,630 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Tret 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.
Borba italijanskega ljudstva
Proti izkoriščevalcem in De Gasperijevi politiki
Juvanje veleposestnikov - Protestne stavke se širijo - Socialistična stranka nezaupnico vladi * Iziave ameriškega admirala o sredozemski mornarici
;w’ 9- — Barjansko delovno Proti i°, Ot'‘c^no nadaljuje borbo
fibm	°r,‘ši€valcem in protl pc*
Vt61	De	Gasperijeve	vlade,
fšdfa s ga vod* sP-ošna konfrde-' stavka. ki je zajela nad ^»Poljedelskih delavcev v se-^1'rti ’ se 1)0 verjetno še bolj b;& j Iz Milana poročajo, da je itivii es stavka po vsej severni
Nepolna.
aestnjv.1)3 izostala izzivanja velepx5-sa v ov- D Brescie poročajo, da iška , ka^nJl Provinci dva zem-ltw. tB*ka streljala na skupino r»!y ln dva ran'la.
Poročajo, da so pred-y#' kmečkih zvez sklenili, da Us v.to t?'aeali razširjenj« stavke brC6v' kategorije poljedelskih de-<0 hnLT® ne to do 11. t- m. prišlo Razuma.
da j.°rosseto se Je začela splošni i	prot* draginj'. Vsi mestni
Ifttvij, kanke so zaprti. Trgovine Sj .i ™ kare so zaprli ob 9. uri. ^tiBo trgu se je zbrala o-tbnožica delavcev in poslu-,,Vor tajnika Dc-lavske zbor-|, aa te*tac! J a je potekla v naj-
Sff w'ur tajni t«!ji^an'f«8tacit
W U letj'i in so pri njej sode-Ptrtjj, krfidstavnlki komunistične b,iaBsocial^tične stranke, repu-stranke jn UDL kftiah aT*ta delavcev y vseh to-^družbe «Ital-Cementi», ki
is C“ja w% vsega cementa, grozi, !%Wntfcsn° prizadela italijansko Ps^, rsty°, če bodo delodajalci še ^Jali na svojem protl-* stališču.
“tov
m ulic se bo ljudska ofen-
gl
prenesla v narodno skupita«- Jer bo socialistična parla-s. skllPlua predložila reso-‘atero zahteva, naj se vla-ule nezaupnica, ker vladna -« s»u finanžna politika resno Vif/^kdarne napore za obnovo, kt-h h,' j* življenjsko rayen Ijud-V
Stvoru z dopisnikom lista % sreTSeraB Je poveljnik ame-k', g^Jozernske mornarice admi-hardt Bieri izjavil, da bo Hij a k-edozemska mornarica še delovala z britansko mor-
narico in krožila po italijanskih vodah in po drugih področjih Sredozemlja tudi po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo, ker «ameriški interesi v Evropi ne bodo prenehali s tem podpisom*. Izjavil je tudi, da bodo ZDA imele svoje sile povsod, kjer bo potrebno braniti in podpreti ameriško zunanjo politiko. N; pa odgovoril na vprašanje, ali je ameriška mornarica podvzela korake za pomorska oporišča v Itar liji. List pa je mnenja, da bodo o tem razpravljali proti koncu tega meseca y Rimu, ko se'bed o pogajali za pogodbo o prijateljstvu v trgovini in plovbi.
Admiral Je končno izjavil, da vojne ladje, kj so sedaj v Sredozemlju, lahko v sedanjih okoliščinah izvedejo svojo nalogo v okviru ameriške zunanje politike do Evrope-Na današnji seji skupščine je Nenni poudaril, da je treba nujno razpravljati tudi o zunanji politiki vlade, ker je ljudstvo vznemirjeno in trpi, vlada pa ima gotovo kaj k temu reči. Minister Scelba je izjavil, da »o zaradi odsotnosti ministrskega predsednika določili drugi dan za razpravljanje o tem. Na prihodnji seji bo vlada sporočila dan, ko bodo razpravljali o resoluciji socialistov.
sprejel generala Steela
maj, 9. — General Steeie, angleški visoki komisar za Avstrijo, se je sestal včeraj z maršalom Titom na Bledu. Poročajo, da sta razpravljala o vprašanju jugoslovan-sko-avstrijske meje in o vprašanjih, ki interesirajo obe državi.
Vprašanje guvernerja STtMa
Lake Success, 9. (Ansa) — Ju-trišnji seji Varnostnega sveta bo predsedoval sovjetski delegat Gro-miko. Domnevajo, da bo na dnevnem redu tudi vprašanje imenovanja tržaškega guvernerja, glede katerega je posebna komisija avstralskih, poljskih in kolumbijskih delegatov danes predložila svoje poročilo. Zdi se, da se sedaj izbira vrti okrog šestih kandidatov.
LAKE SUCCESS. — Seja Varnostnega sveta, ki bi morala biti danes in na kateri bi morali razpravljati o egiptskem protestu, je bila odložena na sredo,
DOGODKI V LANISCU
In verska svoboda
Razgovor z glavnim tajnikom Mednarodne zveze za obrambo verske svobode
Reka, 9. — Pred dnevi je obiskal več krajev osrednje Istre dr. Jean Nussbaum, glavni tajnik Mednarodne zveze za obrambo verske svobode, ki je pred kratkim napravil tudi informativno potovanje po Jugoslaviji.
Dr. Nussbaum, ki se je med drugim ustavil tudi v Lanišču, kjer je imel prilik0 razgovarjat; se s prebivalstvom, je imel razgovor z našim posebnim dopisnikom, ki mu je zastavil razna vprašanja glede verske svobode.
Na vprašanje, kaj misli na splošno o verski svobod; in v kakršnih pogojih ima ta največ je ugodnosti, je dr. Nussbaum izjavil:
V Londonu ..zadovoljni0
z novo grško vlado
Atene, 9. — Minister za vojsko je odredil odložitev izvršitve smrtnih obsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča. V zvezi s spremembo grške vlade, do katere je prišlo na pritisk voditelja ameriške misije za »pomoč Grčiji*, je glasnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da so v Londonu pozdravili z zadovoljstvom spremembo grške vlade, ker je ta bolj »reprezentativna*. Iz te izjave sledi, da angleško zunanje ministrstvo ne »oglaša z dopisnikom »Timesa*, ki je dejal, da v Grčiji izvršena vladna sprememba ne pomeni ničesar drugega kakor preureditev starega stanja.
Zastopnik zunanjega ministrstva je na posebno vprašanje pripomnil, da je angleški poslanik v Atenah verjetno označil ime kakšnega politika, ki je postal član nove vlade, Sicer pa se angleški poslanik ni vmešaval v notranje zadeve Grčije.
Ostavka turške vlade
Ankara, 9. — Turški radio poroča, da je predsednik turške vlade Rčcep Peker podal ostavko. Sestava nove vlade je bila poverjena ministru za zunanje zadeve Has-sanu Saki.
§!oritev tiskarskega stroja:
£ncr milijarda
^Pirnatih lir na dan
ub
4 •'elo iniekcijam, ki jih je JViJfce ijunsko gospodarstvo iz uStJ« s obliki raznih posojil,
'h lani ,SOv‘ vračanja trgovin-
injlacija narašča.
KS *
^OtOrn;. vznemirja celo velikega .%ve _a.. Trumanove in Mar-
ile nasproti Italiji in ,%a £,a tedanjega nedemokra-Nier tp_,f*asPcrijevega režima
K	Uf.UK.K-
ffh jrtrt ‘ a- ki je v enem izmed lik 5ttDi i j tankov v ameriškem
K ^Inko!' da se pri vseh vg°d-k ‘elnj amerške moralne in H^earet- pom°či Italiji ne sme-(e.-‘ razna negativna zna-J60a stanja italijanskega %, as med temi prav in-
t?tnarnJav^enl podatki o sta-\ T&ah f a obtuka govore o suo Ajo . ■ Ti se zelo poredko %ti )n neki milanski gospo-kra« ta.Sdcia ni danes več ni-\Q zn„i„,a- da je obtok to. av-š>°	« «# milijard in da
ktseni	sa 1 milijardo lir.
ir>knc,m ic v začetku septem-i), vsaj 6tf0 milijard lir.
tj «r
Vfell i
esa, bivšega državne-
bdriiw	luiaa S€ JC i c po~
\ ■ O /ia^ tir končno prc-g0„ne'n Pričajo njeni naj-V fJt*<o\ip0dnr,k°-)inančni vkre-j8 eskomptne mere od i podeljevanja f!k "■ 2 -	počenii od 6. sep-
'!l >■	Hvvcnti au n. jep-
S tiar/ nn‘Cvi eskomptne me-% 1 tran MvM tl Hm več dc-.°bres/„ v kreditne zavode — ! i»,e' Porfr® ni.cra Privlačuje vla-\\>r,icri ,idfv kredita deluje tPi. ■ ker zadržuje denar v
*i0 hop;
!kl°<li	bodo smeli banč-
IfaSi n„bl kod 'tN. r.ip0d«ljepari
k{'~~™i*vau kredite samo n)thovega premoženja
P *»i	I— _______
ko določalo razmerje
TftervJ tn
- ... vloga. Ta L -ie, ,p nno namena zaščititi e4it. ,n°eč v prvi vrsti skr-
ustavili inflacijo. Vse kaže, da italijanska vlada, bolj verjame) učinkovitost nove ameriške pomoči; saj prosi nove kredite (okoli 90 milijonov dolarjev) pri Izvozni in u-vozni banki in «50 vil. pri Mednar. banki iz Amerike. V Rim je prispelo iz Amerike novo odposlanstvo, ki naj prouči italijanske gospodarske razmere, predvsem v zvezi z ameriško pomočjo za obnovo evropskih držav. Za konec septembra je napovedan prihod drugih ameriških odposlancev, ki «e zanimajo za italijansko kmetijstvo.
Italija pod De Gasperijevim režimom ne išče rešitve iz sedanjega težkega gospodarskega položaja v samopomoči, temveč se za ceno materialne pomoči čedalje bolj vpre-za v voz ameriškega imperializma.
Intrige proti trocr:nskemu sporazumu med Jugoslav jo in Ital jo
Gospodarski list «11 Commercio H ore» poroča iz Rima, da je neki desničarski list napadel jugoslo-vansko-italtjansko trgovinsko pogodbo, češ da vsebuje tudi tajno klavzulo s seznamom inventarja mehaničnih' in elektrotehn!čnih podjetij, ki naj bi ga Italija v teku petih let dobavila Jugoslaviji, til Commercio «4 ore» zatrjuje, da takšna klavzula sploh ne obstoji. Original omenjene trgovinske pogodbe je zdaj v tajništvu predsednlštva vlade■ Pogodbo še proučujeta neki jugoslovanski delegat in italijanski delegat Mattioli v Milam. Oba sta obiskala Beograd, kjer sta si ogledala industrijska podjetja, da bi u-gotovila, kakšne možnosti obstojijo za medsebojno dobavo. Pogodba bo bbjavliena v celoti in predložena v odobritev predsedništvu vlade.
Ameriški pritisk na Francijo
ZDA postavljajo politične pogoje za pomoč Franciji - Razdvojenost v socialistični stranki
Največji muzej o rudarstvu
Leningrad, 9. — Največji muzej ^	.	o rudarstvu na svetu, ki je bil u-
stanovljen pred 150. leti, je bil ves Vrable ^'finančni ukrepi De čas vojne zapri; sedaj ga bodo v po	>0	razburili	zla-	|	kratkem zopet odprli. V muzeju je
krooe. ker omeju-! raaetavljenih 400 tisoč vzorcov.
S Pix Ur v® nafeT>icinja kreditov
  - —■
*t0|
„ai^a industrijskih pod nit„-Se m°čnejše medna-
O^her pridelek žita v ZSSR
X «*nce ni položaj it ali- Moskva. 9. — Pridelek sovhozov \„ U bi[ vei tako rožnat, v Sovjetski zvezt Je bil letos zelo l ‘i/ kefir V,n<la hoče čimbolj 1 'lcber Pridelali so mnogo milijonov ! Ce'(lciLemW^ene in nedonos- i žlta- Dobre uspehe so dosegli sov-
1 • M i tri*/,., r _____»•	I Vi n7.\ d-TCiiKn n	in mnnffi
80 italijanski indu-llJih.' Vcij, preveliko lahkoto in-
*	•0	1,	..-la,_____
"l tjk V .”‘e vsote
mm
alg
izposojenega podjetja, tako da
iKjn WafmremflIo tekočega de-o /».I ‘o dai,i--„
deia"Jndofifcop jn menic ter °v ih drugih namerit
drugi.
tipki	finančni	ukrepi	ita-
! * : hm. ll*o dovoli
Izselitev Nemcev Iz Slezlle
Varšava, 9. — Do 4. septembra t. I. je zapustilo spodnjo Slozljo ln se preselilo v Nemčijo 1,285 000 N*mcev. Prve dni tega meseca »o odprem!!; 31 transportov nemških izseljencev.
Nasprotno so je vrnilo iz Stutt-
459
Pariz, 9. — Na današnji vladni seji so sprejeli važne sklepe, ki zadevajo predvsem rešitev valutnega vprašanja. Do sedaj je znano, da je vlada znižala nakazila bencina za zasebne avtomobile in da je prepovedala kroženje avtomobilov, ki Imajo nad 15 konjskih sil. Vlada je nadalje sklenila ustanovitev posebnega odbora proti inflaciji in preti povišanju cen. Temu odboru bo predsedoval Ramadler, finančni minister, minister za narodno gospo darstvo ln guverner francoske banke.
List »Liberation* objavlja tehnične pogoje, ki jih stavijo ZDA za primer pristanka za pomoč Franciji. Amerika zahteva ustavitev inflacije, stabilizacijo mezd in cen. ravnovesje proračuna, davčno reformo, ukinitev vojaških operac j v prekomorskih ozemljih in prs-osnovo vlade glede onih ministrov, ki niso strokovnjaki.
Negotovost zadnjih tednov je povzročila v Franciji ponovno povišanje cen živilom; zaradi tega je javnost pričakovala gospodarske u-krepe, da se zopet vzpostavi zaupanje v francosko valuto. Poleg tega pričakuje Francija drugi del posojila Mednarodne banke, tako da je izvedba gospodarskih ukrepov tem nujnejša.
Po drugi strani je zveza sindikatov v Parizu zahtevala nujne ukrepe, kakor ukinitev izvoza živil v Španijo in Nemčijo, razdelitev 25 kg krompirja na vsako osebo na živilsko karto, otvoritev pekam in mesaril v Parizu vse dni v tednu.
V političnem pogledu prihaja vest, da se je sestal izvršni odbor socialistične stranke, ki je prav tako poudaril stališče stranke glede najvažnejših gospodarskih ukrepov, k! jih mora podvzeti vlada v smislu sklepov bonskega kongresa.
»Humanltč* komentira zadnji govor De Gaullea in poudarja njegove grožnje proti svetovnemu miru ter sovraštvo proti Sovjetski zvezi. List pravi, da je De Gaulle daljnoviden, da pa ne vidi Francovih garnizij na Pirenejih, pač pa vidi dobro v daljini dve tretjini Evrope
pod vodstvom SZ. De Gaulle trdi, da je sreča, da stojijo nasproti Sovjetski zvezi kot protiutež ZDA. List zaključuje, da kupuj« E’ranci-ja v ZDA mnogo blaga, medtem ko Amerika ne kupi v Franciji sko-ro nič. Socialistični tajnik Mollet piše v «Populairu», da so v tem težkem trenutku socialisti med seboj razdvojeni in ne vedo, katero pot bi ubrali.
Ekspanzionizem ZDA v Latinski Ameriki
Buenos Aires, 9. — Glede sklepov vseameriške konference piše argentinski list »La Horas, da je bil glavni namen ZDA na tej konferenci, ustvariti blok držav Latinske Amerike, ki naj bi podpiral ekspan-zionistično politiko ZDA. Američanom je z zvijačo uspelo prisiliti nekatere države, ki so se prvotno upiral«, da so podpisale dogovor, ki jih sili, da priznajo ekspanzionisfič-no načelo ZDA in da ga tudi a silo
branijo. Podpisani dogovor spravlja v nevarnost neodvisnost ljudstva Latinske Amerike, ker predstavlja začetek cele vrste drugih vojaških, političnih in gospodarskih dogovorov.
Neredi v Delhiju
Novi Delhi, 9. — V Delhiju je trajal tri dni krvav teror. Indijci in siksi »o v masi pobili nešteto muslimanov, plenili stanovanja in trgovine ter požigali hiše. V nekaterih mestnih predelih so ulice natrpane trupel. Vojska je z uporabo topništva vzpostavila red in mir. Naslednje jutro so skupine fanatikov vdrle v bolnico, kjer so zopet pobile neštete bolne muslimane. Med žrtvami je mnogo starcev, žen in otrok.
NOVT DELHI. — Po vesteh iz Pesliaverja, ki pa še niso potrjene, so muslimani v mestu Peshaver pebili nad 10.000 Hindujcev.
Madžarska KP
Izdelala uritoram, ki tja bo predložila novi vladi
Budimpešta, 9 (Tanjug) — Glasilo madžarske komunist'čne stranke «Szabad Nep» objavlja program, ki ga bo madžarska komunistična stranka predložila nov; yladi. Program določa:
I. .Za izvedbo triletnega načrta,: nacionalizacijo Narodne banke in večjih pr'vatnih bank do 31. oktobra t. 1.; zaplembo premoženja tistim, ki so predložil; potvorjeno bilanco in tistim, ki skušajo kontra-bandirati vrednostne papirje v inozemstvo in se skušajo izogniti plačilu premoženjskega davka; za čar sa izvajanja triletnega načrta ne bo imel nihče prav'ce do dohodka, kj bi presegal 3000 goldinarjev mesečno- Dohodki, ki presegajo ta znesek, morajo biti uporabljeni v obliki prisilnega posoj'la za investicije, ki jih zahteva triletni na^
, nhhov	radikalni,	 ^	   ..	_
f,**em Ui nek mogel poka- gaifta 549 Poljakov ln Iz Liona ,n da bi dokončno Poljakov, večinoma rudarjev.
Znamke »Julijska krajina" L v Jugoslaviji _J
Ministrstvo za pošte FLRJ je izdalo posebne znamke pod nazivom v Julijska krajina*, ki jih bodo dali v promet nb for-melni priključitvi Primorske Jugoslaviji.
JMl
črt; zaplembo premoženja izdajalcev, kj so zbežali y inozemstvo; največjo štednjo pri državnih in avtonomnih ustanovah; znižanje ministrstev od 18 na 12; znižanje plač in stroškov osebju dipiomatič-nih predstavništev v inozemstvu; Zmanjšanje števila avtomobilov v službi pr! državnih, pokrajinskih in občinskih oblasteh; znižanje števila ravnateljstev in njihovih članov pri državnih in občinskih podjetjih; odprava brezposelnosti z ;zva-janjem triletnega načrta.
H. Za za jamčenje prehrane in za borbo proti drag'nji: Zajamčiti prehrano oseb, ki nc pridelajo dovolj za svoje potrebe; pomagati s semeni, turščico in krmo onim krajem, ki so trpeli zaradi suše; uvedba dveh vrst cen za najvažnejša živila in za oblač'la: za bogatejše višje cene, za revnejše nižje cene za isto-blago.
IIL V interesu moralnosti demokracije: V teku leta morajo politične stranke in socialne organizacije likvidirati industrijska podjetja, ki so njihova last. Izjemo tvorijo samo podjetja, ki so neposredno povezana s kulturnim delom teh organizacij (n. pr. izdajanje listov, knjig Itd.); preučitev premoženjskega stanja vseh, ki so na visokih javnih mestih.
IV. Glede splošnih političnih nalog: Upravna reforma, nov zakon o občinskh predstavništvih; ustanovitev poljedelskih predstavništev; z dogovori urediti nerešena vprašanja s cerkvami; glede zunanje politike: pripraviti prijateljske pogodbe s sosednimi demokratičnim! državami. Uvesti pogajanja s Češkoslovaško glede madžarskih manjšin na Slovaškem.
«Eden glavnih pogojev za versko svobodo v kaki državi je ta, da je vera ločena od države. Tako narodne verkve kakor uradne državne vere samo slabšajo položaj drugih verskih skupin. Zato lahko trdim, da obstoja v Jugoslaviji res verska svoboda in da država ne postavlja nobene druge ovire za izvrševanje bogoslužja!*.
Na vprašanje: «Ali so dogodki v Lan'šču lahko vzrok, iz katerega bi se dalo sklepati, da v Jugoslaviji ovirajo vero?», je dr. Nussbaum od govoril:
«Mislim, da prav gotove ne. To pa tembolj, ker je bilo nerazpolole-nje župljanov proti duhovniku Čeku vsem znano in ker so bile številnim vernikom postavljene ovire glede izbire birmanskih 'oo.iov. Več duhovnikov, ki drugače niso naklonjeni sedanji vladi, ml je namreč izjavlo, da obstoja v Istri najpopolnejša verska svoboda». *
Na vprašanje, ali obstoja na svetu katera država, kjer ni verske svobode ali pa jo ovirajo, je dr. Nussbaum odgovoril:
«Uradno proglašajo versko svobodo vse vlake. Ce bi morali upoštevati stvarni položaj, _ v katerem sq razne varvPg sknnine v nekaterih državah, lahko trdim, da izvrševanje bogoslužja ni svobodno samo v Španiji, kjer protestanti in drugi nekatoliški verniki n’majo skoraj nobene možnosti za izvrševanje bogoslužja. Tudi v Argentini so pripravljali zakon proti protestantom., toda na pr disk vernikov je vlada ta načrt, opustila*^
(Od našega posebnega dopisnika)
Mons. Pmar premeščeo v retke zapore
Reka, 9. (ATI) — Mans. Ukmar, ki Je bil po dogodkih v Lanišču sprejet v reško civilno bolnico, je danes bolnico zapustil. Prepeljali so ga v reške zapore, cd koder ga bodo naslednje dni prepeljal! v Pazin, kjer se bo moral pred sodnijo zagovarjati skupno s duhovnikom Čekom in drugimi obtoženci, ki so bili aretirani zaradi neredov na področju Buzeta.
Višinski o nemškem vprašanju
ANDREJ VISINSKr
London, 9. — Višinski j« na vprašanje novinarjev podal v Londonu izjavo, da Marshallov načrt še ne obstoji !n da zaradi tega ni nobenega razloga, da bi SZ spremenila svoje tozadevno stališče. Glede povišanja nemške industrijske sile je Višinski dejal, da je bilo v Potsdamu sklenjeno, da odločajo o nemškem vprašanju vse štiri velesile in ne samo ena, najsi je ta tudi močna. Glede obrambnega načrta in pogodbe, ki je bila^zdelana v Rio de Janeiru, je Višinski pripomnil. da je treba vselej, kadar je govor o obrambi, povedati proti komu naj velja obramba. V Rio de Janeiro tega niso precizirali.
ZENICA — Madžarski opolno-močeni minister pri jugoslovanski vladi Zoltan Szanto je obiskal mladinsko progo ia izjavil, da je navdušenje jugoslovanske mladine napravilo nanj globok vtis.
Za zgraditev novih liriov..;
■
.
Najprej so nam požgali naš Narodni dom »Balkan*, središče vsega našega kulturnega delovanja, simbol na„e nacionalne zavesti. Dejali so, da je bilo s tem ozračja Trsta očiščeno enkrat za vedno in da se Jo Trst a tem postavil na Želo fašizma. Direktor fašističnega dnevnika cII Popolo di Trie ste*, Miohele Risolo je fotografijo Narodnega doma v plamenih postavil na platnice svoje knjige dl fascismo della Vcnczia Ginka*. Ta požig ln ostale, ki so jiun sladili, so službeno pozneje imenovali tTržašla večeri*, Francesco Giunta pa je bil za požiganje odlikovan In ponosen, da se lahko imenuje epožigalco št. i*.
Narodni dom so zgradili tržaški Slovenci 1. 1904. V njem so Imele svoje sedeže: knjižnica Blavjamske čitalnice, dijaško društvo <Batkan*, Glasbena Matica, v njem je bila gledališka dvorana Slov. dramatičnega društva ln cela vrsta naših drugih ustanov.
Dom je gorel osem dni in število žrtev 5e do danes ni znano.,.
Svečano zborovanle v Skednju
V nedeljo 14. septembra se bo zbralo ob 10. dopoldne v Skednju na povabilo Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze veliko število uglednih Slovencev in Hrvatov, zaslužnih mož in rodoljubov iz vseh slojev in stanov ter iz vseh krajev STO-ja, da se pogovorijo in sklenejo širokopotezno akcijo za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču.
Divjanje šovinističnih tolp pred in po prihodu fašizma na oblast so do temeljev porušilo vse, kar sta si slovenski in hrvatski narod vidnega tekom dolgih desetletij z muko in iz svojih žuljev zgradila in ustvarila v Trstu, na Primorskem in v Istri. Ostali so nam samo žuljave roke in zvesto, po svobodi, prosveti in obraz-bi hrepeneče srce. Naše ljudstvo, ki se je'v vsej svoji širini priključilo narodno-osvo-bodilni borbi ob strani svojih velikih zaveznikov, se je lotilo vzpostavljanja šol in prosvetnih domov že za časa borbe. Toda po zmagi ni ZVU, ki ji je bila zaupana cona A, kljub vsem našim prošnjam, zahtevam in opominom poskrbela za to, da se našemu ljudstvu popravijo v nebo vpijoče krivice, ki jih je nad njim zagrešil fašistični krvoses in okupator. Nasprotno! Naše ljudstvo je skoraj vselej in povsod naletelo na ovire, na nerazumevanje in na gluha ušesa.
Zato je Slovensko-hrvatska prosvetna zveza smatrala za svojo dolžnost, da da pobudo za nedeljsko zborovanje v Škecfnju, na katerem naj se do temeljev pz-etrese vprašanje zgraditve novih in trdnih
zidov na našem kulturnem pogorišču. Po govorih in referatih naj se izmed zborovalcev izvoli odbor, ki naj prevzame vodstvo širokopotezne akcije, da se ta načrt čim preje in čim popolneje ostvari iz lastnih sil.
Na zborovanje so vabljeni tudi vsi ostali zavedni rodoljubi, Slovenci in Hrvatje. Sodelovali bodo škedenjski pevski zbor in še nekaj drugih glasbenih društev ter člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.
Narodne noše naj se zberejo pri Sv. Ani pri gostilni Subbietft, ob 9. uri dopoldne.
Predlogi za vojsko OZN
Lake Success, 9. — Sovjetska de-legac'ja pri odboru za generalni štab OZN, je predlagala, naj bi med-narodr.e oborožena sile vsebovale 12 divizij suhozernske vojske. 1200 letal, od teh 600 bombnikov, 300 lovcev in S00 zračnih trdnjav, dalj« 90 ladij, od teh 5 ali 6 križark, 24 torpedovk, 12 podmornic ia 24 ladij spremljevalk,
Židovski izsedenci prapeljani v tsbsraSCe
Hamburg, 9. — Danes so v hamburški luki izkrcali židovske izseljence z ladje »Emplre Rival* ln «Runnymede Park*. Izkrcanje s parnika »Emplre Rival* se je izvršilo brez incldfntev, medtsm ko je prišlo pri izkrcanju židovskih izseljencev s parnika «Runiiymede Park* do uporabe sile. Izseljenci so bil; nato odpeljani z vlakom v taborišče Poppendorf,
Mednarodna zv (.za. proti rasizmu je objavila proglas, v katerem protestira proti podtikanjem gotovih političnih krogov, ki skušajo prikazati dogedke tako, kot da so imel; Zidj« namen bombardirati London.
3O0OO00OOC0000OO0OCOOO00O0OOO000OOOOOOCO00O0OO000OOO00OO00O0OOOO0CCOOCCCOOOOCOOCOOO0OOO00COOO3OOOOOOO0OOO0OO0O0O0OO0OOO0OOOOOOO00OO00OOOO
Moskovski Kremelj se omenja v Starih kronikah že ob začetku 12. stoletja. Leta 1147 je knez Jurij Doigoruki na visokem levem bregu reke Moskve zgradil svoj grad sredi brezovega gozda. To je prvi zgodov'nsko znani Kremelj. V 13. stoletju so Mongoli dvakrat požgali Kremelj in že leta 1291. ga je ponovno zgradil Blagovješčenski sabor.
Toda šele v 15. stoletju je Kremelj dobil prvovrstni pomen. Tedaj so odstranili iz njega vso leseno arhitekturo in poslopja zgradili iz trajnega materiala, t. j. kamenja in opeke kot: Uspen-ski sobor, Arhangelski sober in dvorci kneza in metropolita. Leta 1390, 1396 in 1423 so Mongol; popolnoma izropali Jn razrušili Kremelj. Ivan III, ki se že .menuje »Gosudar deržnvi Veliki knjaz» gradi Kremelj na novo ln ga obda z visokim in močnim obzidjem iz rdeče opeke. Na vzhodni strani Kremlja nad rek0 Moskvo pn se začne dvigati novo mesto imenovano «K:taj - gorod«, ki Je v glavnem naseljeno s trgovci. Kremelj in Kitajgorod so temelji današnje 7 milijonske Moskve. Od Kitaj goroda ni danes več no-
bene hiše. Vsa poslopja so bila slaba in delno lesena ter so ovirala razvoj nove Moskve. Na tem mestu pa je zgrajena nova velika Moskva- Od starodavnega Kitaj-goroda so pustili samo dele starega zidu, ki deluje izredno slikovi to v tem današnjem modernem delu mesta. Ivan III. je v Kremlju obnovil tudi kneževski dvor in ga ured'l po okusu tedanjega časa. To so ozki obokani prostori okrašeni z bogat mi ornamenti. Posebno se odlikujejo loki obodov, ki so okrašeni z ornamenti Živah tj. s takimi ornamenti, kj so v navadi v ruski folklori. Gotski značaj obokov in oken pomešan z raznovrstnostjo slikanih ornamentov, znanih iz starih ruskih rokoptsov, nudi poseben kras. Izredno se odlikujejo ogromne peči, ki so jih zgradili rusk; mojstri iz pisanih keramičnih plošč, in predstavljajo veliko umetniško vrednost. Prav tako okraski iz kovanega železa na vratih in na okn h, ki predstavljajo fantasfčne živali, krilate konje in zmaje, ki Jih srečujenSo v ruskih narodnih pripovedkah.
Ta palača, znana pod imenom «Vejnata palača*, je zgrajena ob
: \
OB 8 STOLETNICI MOSKVE 1147-1947
polovici 15. stoletja po načrt h, ki sta jih dala Marko Ruffo in Petro Antonio. Palača je popolnoma ohranjena. V njej je živel m vladal Ivan IV., ki so ga po krivici imenovali Groznega. Kremelj so gradili dalje vsi vladarji, ki so bili. na ruskem prestolu. Celo takrat, ko je Peter Veliki zgradil Petrograd in ko je tja preselil prestol-nico, so njegovi nasledniki v Kremlju gradili dalje. Tako Je Elizabeta zgradila nov dvorec, a Katarina II. je poleg nam »stniškega doma zgradila ogromno palačo, ki jo je projektiral In izvedel domači arhitekt Bažanov. Ta izredna arhitektura je primer bogatega rokokoja, ki predstavlja najboljše, kar se v tem slogu lahko vidi.
Poleg svoje bogate arhitekture ima Kremelj tud1, bogat muzej ruske preteklosti ali točneje rečeno ruskih vladarjev.
Nočem naštevati poedinosti; našteti hočem le nekatere predmete, kakor so: izredno bogate vezave knjig, ki predstavljajo po kakovosti nekaj najboljšega, kar je ustvarila umetniška obrt . ste dobe. Te vezave so okrašene z reljef, izrezanim; v zlatu jn so velike umetniške vrednosti. Izdelali so jih rusk; mojstri al- na Bizantinci, ker so bizantinski ■ 'a-darji pošiljali razne darove ruskim carjem. Vse polno ji tudi bogato okrašenega orožja. To so darovi zapadnih vladarjev in mongolskih kanov.
Ce pogledamo Kremelj od daleč, deluje izredno monotono in močno kot edinstvena arhitektonska skupina.
Brez ozira na njegovo umetniško vrednost mlsl'm, da ni potrebno posebej poudarjati, kakšen vtis je na nas napravil Kremelj glede na ljudi, k; v njem delajo
že 30 let. V tem Kremlju so bili sprejeti odloki najboljših in najsposobnejših sinov Sovjetske zveze, odlok’, k; so do temelja spremenili življenje in prinesli srečo narodom Sovjetske zveze- O tem Kremlju smo mi vsi leta in leta sanjali ;n Kremelj za nas ni bil samo arhitektura, temyee pojem. Tukaj je živel Lenin, tu živi veliki Stalin. A ko pade noč, se s stolpov Kremlja zasvetijo ogromne rdeče zvezde kot kažipot delovnemu ljudstvu vsega sveta v njegovi borbi proti nasilju :n ropanju.
Pred zidovi Kremlja, v granitnem arhitektonskem objektu leži največji človek, ki ga Je zgodovina dala - Lenin. Pod visok.m čelom umirjen obraz, ki ga ni mogoče nikdar več pozabiti. Kar pa me je najbolj impres'on’ra’0, to so bile Leninove roke Nenavadne roke. izredno fino formirane, s m-patične in drage, prave roke ustvarjalca. Kako je šele mora! delovati Lenin, ko je bil živ, ko njegovi smrtni ©stark; delujejo tako na vse, ki obiščejo njegov grob.
Na balustradl istega poslopja sem videl drugega velikega člove-
ka, velikega graditelja in stratega, genijalnega Stalina. Na p:vo-majski parad: »e je pojav 1 m ren, odmerjenega koraka, nasmejan, čvrst in gotov y tisto, kar dela in kar Je storil.
Eno stran Kremlja zapira Rdeči trg (»Kraanaja ploščad*), ki }»' 300 m dolg jn čez 100 m široki Na njegovem južnem kraju Je cerkev Vasilija Blaženega, ki Jo je dal zgraditi Ivan Grozni po zavzetju. Gradila sta jo dva ruska graditelja Posnik ln Barma. Cerkev je zgrajena iz belega kamna in iz opeke. Osrednji osmerokot se dviga Iz četverokota spodnjega dela arhitekture po tisti liniji, ki jo srečujemo na lesenih arhitekturah sakralnega karakterja Streha ima oblik0 šotora 'n je bila nekdaj okrašena s p'san!mi kroglami in zvezdami. Zanimive so oblike kupol, ki imajo obliko turbana Ta arhitektura Je danes sestavni del Kremlja ln Je kot celota prav gotovo najbolj karak-teriafčni del stare Moskve.
In če kdo omeni Moskvo, nehote pomislimo na Rdeči trg, na Vasilija in na Kremelj.
VANJA RADAt 2
(lz eVjesnikasI
PRIMORSKI DNEVNIK
10. septembra!^
Le ulrdilev SIAU
bo zagotovila Slovencem uresničenje njihovih zahtev in teženj
V okviru borbe za zmago naprednih sil, za poraz neofašizma iti za uresničenje resnične demokracije na STO-ju organizira SIAU dvomesečno tekmovanje, ki bo trajalo od 7. septembra do 7. novembra t. L V tem roku hoče SIAU izvršiti naslednje naloge:
1.) Številčno utrditev organizacije z najmanj 10 tisoč novimi člani.
2.) Utrditev terenskih, sektorskih in rajonskih odborov.
3.) Začetek finančne kampanje, ki bo vsebovala naslednje točke:
a) nabiranje prostovoljnih prispevkov v mestu, do vsote 500 tisoč lir;
b) saldo znamk in izkaznic, ki jih j« izdal mestni odbor od januarja naprej ter ureditev uprave v sektorjih in rajonih; c) organizacijo kulturnih in zabavnih »prireditev v vseh mestnih sektorjih in po vseh vaseh, da se ojači linanč-no stanje SIAU-je.
4.) Kampanja za točnost pr: udeležbi na sestankih, predavanjih Itd. Ta kampanja se bo izvedla s primernimi članki na steučasih in ustmeno.
5.) Politična in moralna priprava množic spričo II. kongresa SIAU-je, ki bo 12. oktobra. Ta priprava se bo izvajala po stenčasih, z gesli, s povečanjem prodaje tednika SIAU-je, z razkrinkavanjem neofašistične propagande, ojačanjem sodelovanja z našim tiskom, s popolno odpravo birokracije v naših uradih ter z dviganjem kulturne ravni aktivistov in ljudskih množic.
Tekmovanje bo za dva meseca mobiliziralo na tisoče demokratičnih meščanov. Dokazala bo, da predstavljajo antifašistične organizacije ljudstvo, k* se bori za napredek na vseh področjih človeške dejavnosti. Pri tem je značilno, da se bo tekmovanje nehalo prav 7. novembra .ko se demokrati vsega sveta spominjajo Oktobrske revolucije, ki nas uči, kako se je treba boriti za neodvisnost ih boljše življenje.
Prepričani smo, da bodo Slovenci v okviru SIAU-je kot člani OF z vsemi silami jp močmi podprli dvomesečno tekmovanje, ki ga je »azpisala Slovansko-italljanska antifašistična unija. Edino-le z utr-ditvijo SIAU-je bomo Slovenci na ozemlju STO-ja prišli do svojih nacionalnih, političnih in kulturnih pravic. V okviru tega dvomesečnega tekmovanja bomo skušali pritegniti v Osvobodilno fronto še vse one Slovence, ki vse doslej niso našli poti, po kateri je hodilo skozi štiri leta borbe naše zavedno primorsko ljudstvo. Z vsemi silami bomo podprli težnje demokratičnih Italijanov STO-ja ;n skupno vodili borbo proti vsem onim, ki skušajo spraviti Trst v odvisnost tujih imperialistov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Povišanje plač in bilanca ACEGAT-a
Predsedništvo tržaške občine nam je poslalo podatke o bilanci ACE-GAT-a za pivo polletje 1947, a pri pombo, da smatra to za koristno «v zvezi z najnovejšim povišanjem plač (43%, pcčenši s X. junijem 1947.) in tarjf (za dobavo električnega toka, plina in vode ter za tramvajsko vožnjo), da bi tako meščanstvo bilo o vsem tem poučeno«, Za danes objavljamo te podatke brez potrebne razčlembe in komentarja. Pripominjamo samo, da se je s povišanjem tarif za dobavo goriva in luči in za tramvaj, ki predstavljajo za vsakega meščana neobhodne življenjske potrebščine, ustvaril za potrošnika nov položaj. To povišanje namreč vpliva na življenjske stroške in sili delavca in nameščenca, da postavita nove zahteve za povišanje plač. ACEGAT je s povišanjem svojih tarif zopet razdrl ravnotežje med plačami in življenjskimi stroški, ki ga je ustvarilo omenjeno povišanje plač.
Po podatkih mestne uprave je bila bilanca za prvo polletje ACEGAT-a ta-le:
Stroški: 1.) Osebni izdatki lir. 445.613.468.08 ; 2.) Surovine (električni tok. plin, gorivo za stroje, ki dvigajo vodo) 94.455.429.42;
3.) Material za .vzdrževanje obrata 38.302.968.70 ;	4.) Usluge tretjih
14.112.548.27 ;	5.) Splošni izdatki
34.414.810; 6.) Premoženjska obremenitev 11.754.000. Skupaj lir 638 milijonov 653.224.47.
Dohodki: 1.) Od električnega toka lir 151.033.654.89 ; 2.) Od plina 73.516.644; 3.) Od vode 48.699.869,34;
4.) Od tramvaja 166.271.649.31. Skupaj lir 439.521.817.54.
Po vsem tem znaša primanjkljaj za prvo polletje 1947 199.131.406.93 lir. Za kfitje dosedanjih primanjkljajev je ZVU podelila ACEGAT-ir te-le podpore: za primanjkljaj od 1. maja 1945 do 31 decembra 1946 396.526.606.25; za primanjkljaj v prvem polletju 1947.	204.883.000.
Podpore ZVU znašajo torej skupno 601.409.606.25.
bo proti tovarišu D’Esteju. Na ta način mislijo tukajšnji reakcionarni krogi uprizoriti kak nov politični proces proti antifašistu, kakršne smo jih to v Trstu navajeni.
ZVU naj se zaveda, da tržaški antifašisti ne bodo trpeli take politike, ki nas spominja na Cistični režim. Zato prebivale; Stare mitnica zahtevajo, naj oblast r.eha z aretacijami antifašistov, kajti krivda teh tovarišev je le ta, da so se zavestno in dosledno borili za demokracijo in bratstvo med narodi. Zaradi tega antifašisti protestirajo proti krivičnj aretaciji tov. Bruna D’Esteja in zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev na svobodo.
Do kdaj bodo Lokavci še čakali na odškodnino
Pred meseci Je pri Lokvi zgorela večja površina gozda. Skoda znaša okrog dva in pol milijona lir in okrog 80 lastnikov je vložilo prošnjo, na ULDEM, da jim izplača odškodnino, ker je bila vzrok gozdnega požara zavezniška vojska, ki je ravno takrat vršila strelne vaje y bližini gozda.
Kmetje hodijo neprestano povpraševat na ULDEM, kdaj jim bodo izplačali odškodnino. Gospodje pa se izgovarjajo na urad Claims and Hlrings § sedežem v Drevoredu XX septembra, kjer pravijo, da dvomijo, da so bili požaru vzrok vojaki m tako odlagajo z izplačilom odškodnine čeprav je — kakor smo informiran; — baje cenitev že izvršena. Kmetje pa lahko dokažejo, da so bili požara vzrok ravno angleški vojaki.
Trgovci - monopolisti
hočejo potvarjati resnico in zvaliti krivdo na nameščence
Včeraj dopoldne se je vršilo v ulici Conti 11 zborovanje trgovskih nameščencev, ki ga je sklical OO-SS. Ta je namreč, kakor smo to že včeraj poročali, prevzel vodstvo stavke, in sicer predvsem zaradi poročila zvez; trgovcev, ki vsebuje polno natolcevanj.
Poročilo zveze trgovcev je namreč zelo nesramno, ker skušajo monopolisti v zvezi trgovcev s potvarjanjem resnice zavajat; javnost ter s tem poslabšati položaj trgovskih nameščencev ia zvaliti nanje krivdo.
Sindikalni predstavniki v OOSS
P G ID
11 A'
VRHOVLJE
Ni dovolj krivično že to, da so nam s francosko črto raztrgali r?-pentaborsko občino. Toda kakor so pričeli tako tudi nadaljujejo. Tuja in domača reakcija stremi za tem, da bi nas Vrhovce oropala kamne-
možem. V Oktobrski revoluciji 1917 je sovjetska žena še potrdila vrednost njenega udejstvovanja, v javnem življenju. Od tedaj so žene v mnogih državah postale ob strani mož borke za boljše življenje in izvršile zelo velike stvari.
lomov, imovino 26. posestnikov. Or- j Danes je ženam odprta pot v ganizirala je italijanske tvrdke za Javno življenje. Ne smejo stati ni-
nove
v
V ladjedelnici Martinuzzi v Miljah bodo 14. t. m. ob 11. uri splovili motorno ladjo ((Brazilija® s to-naio 550. Ladja je dolga 41.327 m,
Antifašisti Stare mitnice
zahtevaj i izpustitev tov. D'Esteia
Tržaške demokratične množice so pravilno razumele, kakšne cilje zasleduje tukajšnja zaupna anglo-ameriška uprava, ki s svojimi dejanji kršj demokratična načela. Zato so demokratične množice takoj reagirale na aretacijo tov. D’Esxe-ja. Med protestnimi pismi, ki so nam jih poslali antifašisti, stno dobili tudi pismo antifašistov s Stare mitnice (Barriera vecchia) s 331 podpisi.
Med ostalim obsojajo antifašisti' to novo provokacijo tukajšnje policije, k; skuša sedaj zbirati ovad-
podle intervencije, da bi nam začrtali meje, kakršne s j sami želijo, ne oziraje se pri tem, da kršijo mirovno pogodbo s tem, da niti ne upoštevajo francoske črte, ki je bila priznana od štirih velesil.
Kakor tatovi Okoriščajo priliko in kradejo iz naših gozdov les, med tem ko se mora naš kmet truditi, da si nabavi drva za zimo ali jih proda za vsakdanje potrebe. Vemo, da to gospodo n; sram takih dejanj, saj počenja še hujše stvari.
KOPER
Tovariš Laurenti govori zonam. V petek je v dvorani Ljudskega doma v Kopru govoril tov. Lau-renti o vlogi žene nekdaj in danes, ko se enakopravna bori ob stran'' moža za utrditev in razširitev tistih pravic, za katere so se žene borile nad sto let. Živo je prikazal položaj žene v brezpravni dobi, ko je bila še sužnja in kot taka srna-trana za kupčijsko blago, povsod zapostavljena, poniževana in zlorabljena. Toda tudi v ženi se je prebudil čut enakopravnosti z možem. Prvič v zgodovini je žena stopila v javnost v francoski revoluciji in pokazala, da ne zaostaja prav v ničemer za moškim. Bil je to zelo velik preobrat v zgodovini žen*. Zena je bila postavljena na pot napredka in enakopravnosti i
FIZKULTURA
Balkanske igre v telovadbi
in lahki atletiki
Skok v višino: 1. Ceper (Romunija) 1.90; 2. Vukovič (Jugoslavija) 1.86; 3. Horvath (Madžarska) 1.80.
Met krogle, ženske• 1. Radosavljevič (Jugoslavija) 12.30.
Met kopja, zenske: 1. Rohonczv (Madž.) 37.26 m.
Balkanska' Štafeta >800-400-200-100 m); 1. Madžarska 3.21.4 min.; 2. Jugoslavija 3.23.0; 3. Bolgarija
Novi prvaki v vajah na orodju in v lahki atletiki so Madžari. 3.26.8. Štafeta Jugoslavije je bila di-
Jugoslovan1 zasedli drugo mesto. Dober uspeh Tržačanov skvalificlrana, ker je baj; Sabolo-
'	vlč	prešel	nepravilno v drugo progo,
Jugoslavija je vložila protest, ki bo rešen danes.
Partizanski marš: 1. Madžarska 3:47:04 u-rp, 2. Romun.ja 3:52:15, 3. Jugoslavija 4:07:39. Jugoslovanska ekipa je morata nositi s seboj 25 km daleč tekmovalca Pcsrika, ki ga je prijel krč in ni mogel sam nadaljevali s tekmovanjem.
Stanje po drugem dnevu tekmovanja, n »upoštevajoč točk v balkanski štafeti za Jugoslavijo, je naslednje:
Novi prvaki Balkana v orodni telovadbi
V nedeljo se je v navzočnosti maršala Tita in drug h predstavnikov ljudskih oblasti končala v Ljubljani pred 20.000 gledalci balka-niada v vajah na orodju. Prvo mesto so osvojili madžarski, drugo pa jugoslovanski telovadci. Tržačani, ki so sodelovali kot gosti, go se kaj dobro odrezali, predvsem po zaslugi Miloša Strgarja, ki je dokazal, da spada v razred najboljših vrhuusk.h telovadcev. Ce bi imeli Tržačani več možnost* za sistematično vadbo, bi gotovo dosegli še boljši uspeh. V številkah pa se je balkaniada končala takole:
Celokupni plasnam ekip (moških in ženskih) ja naslednji:
1- Madžarska 1264.30 točk
2. Jugoslavija 1230.64 točk
3. Bolgarija 1143.36 točk
Moške ekipe:
1. Madžarska 689.45 točk
2. Jugoslavija 675.90 točk
3. Bolgarija 634.74 točk
Zenske ekipe:
1. Madžarska 574.89 točk
2. Jugoslavija 554 74 točk
3. Romunija 521.26 točk.
Moški posamezniki:
1. Pataki Ferenc (M) 117.10 točk
2. KuJundžlč Josip (J) 114.78 točk
3. Toth Lajos (M) 114.73 točk
Zenske posamezno-
1. Sarkany Istvanne (M)	97.23 točk
2. Wfckinger Edit (M) 96.34 točk
3- Feher Anna (M) 96,21 točk
Novi balkanski rekordi v Bukarešti
Tudi na balkanskih igrah v Bukarešti so zmagali Madžari, ki pa so imeli v Jugoslovanih enakovredne nasprotnike. Postavljenih je bilo več državnih in balkanskih rekordov odlične vrednosti. Posamezni rezultati so:
Tek na 100 m: 1. Maroscy (Madž.) 1.57; 2. Ceraj (Jug.) 1.57.3; 3. Ober-Sek (Jug.) 1.57.8.
Troskok:	1.	Kalistrat	(Roni.)
14.42 m; Dagorov (Bol.) 14.15; 3. Fuszkasz (Madž.) 13.85.
Skok t) višino, ženske: 1. Roha-neay (Madž.) 1.50 m; 2. Radičeva (Jug.) 1.45; 3. Vekony (Madž.) 1.40.
Tek na 100 m: 1) Mojna (Rom.) 10.8; 2. Goldovany (Madž.) 11.2; 3. Stefanovič (Jug.) 11.4.
Tek na 100 ,n zenske: 1. But ja (Jug.) 13.0 (v predteku 12 8*; 2. Tolnay (Madž.) 13.1; 3. Santjurc (Jug.) 13.3.
Tek na S000 m: 1. Segedy (Madž), 15.11.8; 2. Stefanovič (Jug.) 15.12.2; Mihalič (Jug.) 15.32.2.
Met krogle: 1. Nemetvar (Madž.) 14.12 m.; 2. Guran (Rom.) 14.01; 3. Jeftovič (Jug.) 13.87.
Tek na 110 m tez zapreke: 1. Srp (Jug.) 15.5; 2. Kis (Madž.) 15.6; 3. Lipay (Madž.) 16.1.
MCt kopja: 1. Vujačič (Jug.) 66.22 TO (nov jug. rekord); 2. Varszegy (Madž!) 63.26 ; 3. Satmary (Madž.) 58.48.
Štafeta 4X400 m.: 1. Jugoslavija 3.22.6; (nov jugoslovanski rekord); 2. Madžarski) 3.23.8; 3. Romunija 3.26.6.
200 m: 1. Motna (Romunija) 22.3; 2. Goldovanl (Madžarska) 22.4; 3. Csaniyi (M).
1500 m: 1. Gami (Madž.) 4.01.6; 2. Vilasi (Madž.) 4.02.0; 3. Ceraj (Jugoslavija) 4.03.0.
Skok ob palici: 1. Dragomir (Romunija) 4.00 m (novi romunski in balkanski rekord); 2. Szitvay (Ma-džarsa) 3.90; 3. Lenert (Jugoslavija) 3.80 m (nov jugoslovanski rekord).
3000 m steeple-chase: 1. Stefanovič (Jugoslavija) 9-25.6 (dosedaj najboljši rezultat v Jugoslaviji); 2. Biro (Madž.) 9.33.6; 3. Jeseny (Madžarska) 9.39.4.
Met kladiva: 1. Nemeth (Madž.) 57 61 m (novi madžarski in balkanski rekord); 2. G ubija n (Jugoslavija) 5105 m; 3) Petlke (Madžar-sa) 46.00
1. Madžarska, 3. Jugoslavija S. Romunija J,. Bolgarija . 5. Albanija
105 točk 15’’ točk 113 točk 30 točk .15 točk
Rezultati zadnjega dneva še niso znani in jih bomo objavili v jutrišnji številki. Končno stanje točk balkanskih iger pa je: 1. Madžarska 252; 2. Jugoslav.ja 229 ; 3. Romunija 179; 4. Bolgarija 67; 5 Albanija 20.
Mitič zmagal v Budimpešti
Na mednarodnem tenlšk.m turnirju v Budimpešt; je v finalu jugoslovanski teniški igralec M tič porazil Madžara Asbotha v štirih sftih z rezultatom 2:6; 6.4; 6'4. Madžarska dvojica Asboth-Szigeti pa je premagala jugoslovansko dvojico Mitič-Palada z rezultatom 11:9; 8:6; 6:2.
ti ob strani političnega udejstvovanja. S sodelovanjem v politiki bo žena samo pripomogla k utrditvi in okrepitvi miru v svetu. Z volitvami, kj jih bodo istrske žene izvedle te dni, bodo ponovno potrdile
odločno zahtevo, da hočejo v bodočem STO-ju tudi one biti napreden in aktiven element v sklopu' vseh demokratičnih sil za boljše in svobodnejše življenje ljudstva tega ozemlja.
Ko pridejo žene danes na volitve, pojdejo z zavestjo, da s tem prispevajo k utrditvi miru, da njihovim sinovom ne bo potreba več v borbo za interese kapitalizma, ampak da bodo lahko v miru gradili in obnavljali porušene kulturne in materialne ruševine, katere je povzročil fašizem.
Redek jubilej v Ricmanjih
V ponedeljek sta praznovala v Ricmanjih zlato poroko tov. Pregare in -njegova žena Marija. Cerkvene 'svečanosti je opravil župnik Malalan. Slovesnosti je kljub trgatvi prisostvovalo precejšnje število ljudi. Oba zakonca se izvrstno počutita.
ostal tam, dokler mu niso ubili njegove sorodnice Vide Pregarče-v-> 31.8.1942. Zaradi stalnih preganjanj s strani fašistov se je zopet odselil v Jticmatije. Tu so mu Nemci 17.11.1944 ustrelili sina Danila skupno z ženo in hčerko. Nečak Bojan je padel kot partizan decem-
m
Tov. Pregare se je rodit v Ricmanjih. Ze kot otrok je izgubil starše ter si je moral s svojimi rokami služiti kruh. Posvetil se je zidarskemu poklicu. Kot zaveden Slovenec je deloval tudi na kulturnem polju. Leta 1902 je bil soustanovitelj pevskega društva v Ricmanjih, 1905 leta pa je položil t<» m-eilje godbi in pevskemu zboru «Zvonimir» v Rocolu. Preselil se je k Sv. Jakobu v Trst, kjer je leta 1907 ustanovil pevsko društvo «Iliri-. ja». Leta 1908 je bil podpredsednik »Narodne delavske organizacije« in urednik časopisa «Delo»; razen tega je bil še načelnik strokovne organizacije zidarjev. Kot tak Je delal do požiga Narodnega doma. Leta 1922 je zbežal v Ljubljano in
bra meseca 1944 v Žužemberku. Tudi tov. Pregare a ženo je bil zaprt. Hčerka Zora pa je bila obsojena od italijanskega posebnega sodišča na pet let zapora.
V pogovoru je tov. Pregare, ki ima danes že 76 let, izjavil, da mu je zelo žal, ker ne bodo Ricmanje pripadle v okvir Jugoslavije, saj se je za to boril skupno s celo družino, vendar je trdno prepričan, da bo še dočakal tudi ta dan.
Zlatoporcčencem želimo še v nadalje mnogo sreče in da bi se jim res uresničile njihove želje.
Tovariša Pregarca pa naše uredništvo prosi, da napiše v naš dnevnik kaj iz svojih spominov kot urednik »Dela«.
Oprostitev lov. Gasparinija,
odgovornega uradnika >Lavoratora»
Včeraj zjutraj se je na sodišču vršila razprava proti odgovornemu uredniku «Lavoratora» tov. Gaspariniju, ker je v svojem časopisu objavil poročilo, da je bil med fašističnimi napadalci, ki so 10. marca t. 1. napadli skupino ljudi, ki so se vračali z nekega slavja v St. Petru pri Gotici tudi sedaj že pokojni Jordan Culliat, dopisnik cVoce llbera«. -M d razpravo so pričale štiri osebe, ki »o bile tedaj napadene in ki so potrdile, da je bil članek resničen. Državni tožilec dr. Da Franco je v svojem govoru potrdil, da je sodelovanje pokojnega Culliata pr; napadu dokazano in je zato zahteval za tov. Gasparinija oprostitev. Po krajšem posvetovanju je sodišče odgovornega urednika oprostilo.
Končno so ga prijeli
Antonini Lucio iz Trsta, stanujoč v ul. De Amicis 17, ima na vesti precej ljudi jn tvrdk, ki jih je osleparil za lepe denarce. 8. t. m. ga je policija zasačila v ul. Caprin in ga zaprla.
Smrt od srčne kapi
Včeraj zjutraj so stanovalci v ul. Mavrizio 11 poklicali policijo, ker so našli v lastni trgovini slikarja Bertoia Alfreda mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je vzrok nenadne smrti srčna kap, ki je nastopila pred 8. urami.
Bodite pazljivi pri prečkanju ulic
Angleški kamion je včeraj povozil v ul. Carducci Wesn-er Jožefo iz ul. Marconi 10. Zaradi zlomljene roke se bo morala zdraviti 40 dni.
Teže je bil poškodovan Mislej Jožef iz ul. Del Friuli 291, ki ga je povozil neznani kamion. Odpeljali so ga v bolnico.
so ponovno podali pregled vseh bistvenih momentov pogajani, katerih dejansko stanje pač jasno dokazuje vso krivdo zveze trgovcev.
Pred tem zborovanjem se je OOSS sestal in zavzej najodločnejše stališče, da zaščiti upravičene zahteve nameščencev te stroke. Borba se bo zato nadaljevala in če bo potrebno, bodo trgovske nameščence podprli tudi delavci. Odločili so, da se bedo vsi trgovski nameščenci trgovin na debelo, vključno onih z Živili, povsem vzdržali dela. Trgovine z živili na drobno ostanejo še vedno kot doslej odprte od 8. do 10. ure. To je potrebno, ker trgovski nameščenci razumejo potrebe vsega prebivalstva, katerega večino tvori delovno ljudstvo in od katerega pričakujejo trgovski nameščenci v znak solidarnosti razumevanje in podporo.
Govoril je tudi predstavnik avtonomne zveze trgovcev z živili na drobno. Ta je izrazil brezpogojno solidarnost s stavkajočimi. Dejal je. da je od približno 6.000 trgovcev v Trstu zelo majhno število onih, ki si lastijo monopol v zvezi trgovcev. Monopolisti seveda nočejo sprejeti zahtev nameščencev, a večina ostalih trgovcev se je od-i.cčila brezpogojno sprejeti vse zahteve.
Prvi trija dnevi stavke so potekli zelo dobro, kar dokazuje, da so nameščenci pri pogajanjih popustili do skrajnih možnosti. Obenem pa občutijo tudi ojji vso težo današnjih obupnih gospodarskih razmer prj mas ter zato složno zahtevajo izboljšanja, ki pomenijo zanje življenjsko nujnost.
Vsi so prepričani, da bodo z enotnim nastopom izboj avali svoje pravice jn s tem zagotovili sebi ter svojim družinam večjo življenjsko gotovost, katere glavni pogoj je — priznanje zahtev po normativni pogodbi. Seveda to ne ugaja delodajalcem, ki bi v danem trenutku brez večjih težav in stroškov zaradi obveznosti iz normativne pogodbe še vedno hoteli Imeti popolnoma proste roke.
KOLEMti
Sreda 10. septembra
Nikolaj, Rakita Sonce vzhaja ob 6.35; S ob 19.24. Dolžina dneva L.«-Jutri 11. septembra Teodora, Milan
Spominski dnevi
1943: so primorski partizani vdrli v Gorico. V predmestju in okolici so bile do 35. septembra hude borbe.
Brez zadružništva -ni v demokratični državi mogoče hitro in sistc matično izvajat i obnovitvenih načrtov, kakor tudi ne načrtov za dviganje gospodarstva in splošnega blagostanja države.
Vremensko poročilo
z dne 9. t. m. ob 21. uri. Zračni tlak 763.5 (narašča); toplota 19.0 do 25.5, srednja 23.6; brez vetra; nebo jasno; morje skoraj mirno; toplota morja 22.5.
Enotni sindikati
Urad za tisk. V četrtek 11. t. m. bo ob 17.30 sestanek tiskovnih referentov ES za težko in srednjo industrijo v ul. Monfort 5. Zaradi važnosti sestanka naj nihče ne izostane.
Pevski zbor ZPP
obvešča pevce, da bo v četrtek 11. t. m. ob 19.30 redna pevska vaja v dvorani kulturnega krožka Kraljič (Dom pristaniških delavcev). Udeležba in točnost obvezni.
Izleti
Športni odsek «Pristanišče* priredi V soboto 13. t» m. izlet na Ne vejo (Sella Nevea). Pojasnila na sedežu dnevno od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
C.A.T. — V soboto 13. t. m. ob 15. uri odhod v Ovčjo ves (Valbru na). V npdeljo 14. t. m, izlet v Opatijo in Tolmin.
Islet v Idrijo in Cerkno. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 14. t. m. izlet v Idrijo in v partizansko bolnico «Franja» pri Cerknem. Odhod iz Trsta v nedeljo ob 7. uri zjutraj.
Istočasno bo tudi izlet v Opatijo na mednarodne avtomobilske dirke.
V nedeljo 21. t. m. bo izlet na Bled. Za ta izlet se vpisovanja za-ključijo v ponedeljek 15. t. m. Pojasnila in vpisovanja vtrgovini Višin ul. Roma 15 in čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3.
Poziv tržaškim Slovencem
Ker potrebujemo za uredništvo oziroma knjižnico žensko revijo »Slovenka*, prosimo vse tržaške Slovence, ki so v posesti omenjene revije, da nam jo odstopijo ali prodajo.
Razprava javnih del
se vleče v nedogled in po-staja vedno bolj dolgočasna
Festival v Pragi
VLADIMIR BARTOL
11
/11 vse to je povzročilo tisto čudovito mak’ donsko zhoros, hi sem ga bit takrat prvič videl. To je moč umetnosti, velike in preproste ljud.sk umetnosti. In takrat sem iz ime duše vzljubil ta muh narod ki se jo po tolikih strašnih borbah končno prebudil v življenje. Nihče mu d j Titove Jugoslavije ni hotel priznati ne narodnosti ne jezika. Spomnil sem se začetkov slovenskega prebujenja pred kakimi sto petdesetimi leti, Zoisovega krožka in Valentina Vodnika ki so z neskončno ljubeznijo do svojega ljudstva d »rigniti naš narod ‘z teme. In sklenil sem spremljati odslej ves potek prebujenja in rasti makedonskega naroda in njegove borbe za končno ujedinjenje .n osvoboditev. In leakor jaz tako pošilja vsa tržaška delegacija makedonski m bratom na drugi strani domovine plamteč pozdravi
V VRVEŽU PRIREDITEV
Naša skupina je ostala, kot sem bil že v uvodu povedal, v Pragi samo osem dni. Nismo videli torej niti zac-tka niti konca festivala. T< da tudi v tem času je bilo od jutra pa pozno v noč toliko prireditev, do si jih ni bilo mogoče ogledati niti četrtino, kanton vse.
Ne vem, kaj vsega so 1 rideii člani naše delegacije. Vsekakor sme sa vselej znašli pri pomembnejših prireditvah. Prvi večer našega pri-hodit smo si ogledali nastope in trrv‘Ž na Sokolovni. Dobro se še spominjam /učinkovitega nastopa francoskih festivalccv, ki so zaplesali ni kaj starih proivinsalskili narodnih plesov, med njimi taran-
telo (u gavoto. Kostumi so bili zelo lepi In plesi so od daleč spominjali na n’katera naša kola. Samo veliko bolj umerjeni so, manj ognjeviti in manj pestri. Amerikanska mladina je nastopila s svojim ne obhodni m jazzom in e bo-ughi vough i. Ne morem sj pomagati, nekako srtlm me je bilo za te dobre fante, ki nam niso vedeli pokazati drugega. Amerlkanski narod je prav za prav brez tradicije. Prisvojil si je bil folklorne elemente svojih črnih sužnjev in jih verjetno tudi izmaličil, Ljudska kultura, ki je odtrgana od svojih rodilih tal, nujno Izgubi svoj pravi pomen in tudi svoj značaj.
Pove dati vam hočem zgodbico. Bit sem ravno pri kosilu. t> Masarg-kovtm koležu, ko opazim dve simpatični dekleti, ki izprašujeta po nečem naše strežnice in moje sosede pri miri. Videl sem, da se med seboj ne razumejo ir. sem pristopil, da bi nekako pomagal. Po značkah sem spoznal, da sta Angležinji. Ker nisem t> tem jeziku prav doma, sem ju vprašal, če govorita francoski, nemški, italijanski. Odgovor je bit vselej: oNe. Angleški.* Iskal sem okrog, da bi našel nekoga, ki bi govoril z njima v njunem jeziku. Na nesrečo ni bilo poleg niti tolmača niti koga drugega, ki bi se bil z njima lahko pogovoitl. No, toliko sem razumel, da sem vedel, za kaj gre. Imeli sta namreč blok bonov ;a neko drugo menzo in v tej jima niso mogli postreči. Strežnica mi je povedala, kam bi morali iti In jaz sem jima pokaznl na svojem neobhodnem načrtu Prage, kje ju čaka kosilo. Siroti sta verjetno ži marsikod blodili in isleali svojo menzo. Ko sta me naposled le razumeli, sc je ena od njiju, razsrdila, pograbila svoj in svoje tovarišice blok ter ju srdito raztrgala. Prva jeza jo je hitro minila, nasmehnila se mi je, se obrnila s tovarišico na petah in obe sta izginili. Mislim, da je bilo prav isti dan, ko mi je nekaj tovarišev te moje skupine dejalo: n Mislili smo, da smo Tržačani največji ignoranti. ker n znamo razen italijanščine nobenega drugega jezika. Ampak Angleži in Amerikanci niso nič boljši.*
(Se nadaljuje)
Včerajšnja jutranja razprava se Je začela z enourno zamudo, ker so bile odsotne priče, odvetniki m sam . stonograf. Medtem je major Bayliss imel krajši nagovor ua novinarje in jih pohvalil, da so do sedaj objektivno pisali o poteku razprave.
Ob 11.15 je prišel v sodno dvorano agent Tavella, ki je na zasliševanju izprašal gospoda Pava-na, solastnika gradbenega podjetja Pavan in Glungi. Iz Izjav tega gospoda je razvidno, da je podjetje moralo plačati provizijo za nakazan; gradbeni material, ker ga v nasprotnem primeru ne bi dobilo. Kapetan Vega, ki je zaslišal podjetnika Lanarlja, je prav tako d recital podjetnikov zapisnik, ki je bil zelo zanimiv.
Kako je uradoval gospod Squire
Major Squire je junija 1946. izjavil gospodu Lanariju, da b* rad imel v svojem avtomobilu radijski sprejemnik. Lanari je kot uslužen gospod takoj ugodil t-ri želji :n kupil sprejemnik za 50 tisoč lir. Squire je sicer obljubil, da bo denar vrnil, toda do sedaj obljube ni izpolnil. Tudi za gradbeni material, za katerega je podjetnik zaprosil, je moral Sguireu osebno izplačati 400 tisoč lir, potrdilo o plačilu, ki b- ga potem moral izdati Genio clvile, pa seveda nt bilo. Zapisnik izjav, ki jih je dala gospodična Le-naasi Dolores, uradnica podjetja Pavan-Giungi, niso nič manj zanimivo. Kljub temu da je podjetje vložilo redno prošnjo za dodelitev materiala, so mu gospodje z urada za javna dela nakazali premajhno količino opeke. Po intervenciji se je zadeva takole rešila. Gospodična Lenass; je prinesla v zapečatenem pismu 200 tisoč lir gospodu Squ*-reu, kj jo je sprejel s temi besedami: «Okey, najlepša hvala, pozdravljena!« Seveda je bila s tem rešena zadeva z opeko. Gospe Štrukljevi je podjetje darovalo zlato zapestno uro, vredno 50 tisoč lir, in krznen plašč, vreden 60 tisoč lir.
Kaj pa gospodična Hiibncrjeva?
Izjave gospoda Breltnerja, r*ro-kur:sta in svetnika podjetja «Iin-portazioni gomma« jz Milana, ki je dobavljalo uradu za javna d“la katran za popravila cest, so tudi zanimive. Ker po krivdi vsemogočne Hiibnerjeve, Breltner ni bil več v dobrih odnosih z major j m Squ*-rčom in ker je s tem grozilo pomanjkanje dobav katrana, Je Breit-ner moral podariti Hiibnerjevi 10 tisoč lir, za katera pa se ni niti zahvalila. Na željo majorja Squi-rea pa mu je kupil v Milanu 100 zlatnikov za 800 tisoč lir. Denarja mu seveda major ni vCč vrni1. Breitner si pa tudi ni upal govo rit: o tem. 1
Na popoldanski razpravi je govoril g. Panfili Josip, lastnik istoimenske tvrdke, ki je dobavljala bitumen za popravilo cest. Ker je tudi on padel v nemilost pri majorju Squireu, si je skušal pridobiti naklonjenost s tem, da je daroval majhne zaboje likerjev. Za vsak kg bltumena, katerega mu je nakazal urad za javna dela in ki ga je njegovo podjetje predelalo v katran, je moral plačat; 1 liro. Po dogovoru, ki ga je sklenil z majorjem, je plačal že prvi obrok v znesku 60 tisoč lir. Tudi najemnino za stanovanjc g. Squirea je
bil prisiljen plačevati. Vendar pa je g. Panfili na razpravi žalostno ugotovil: »Vse to ni nič pomagalo!« Odvetnik Cavalieri je skušal te izjave pobijati s trditvijo, da so Panfllija dva dni po zasliševanju Ca policiji poslali v umobolnico. Ing. Lupiš Karel iz Genla ciVile je malce poživil to dolgočasno razpravo. Kot. testen uradnik ;e potrdil, da je bilo njegovo delo na Genio civile vselej redno zato, ker odgovarja zanj svojemu ministru v Rimu. (!) Najbrže se je gospod ustrašil, da b; bil tudi on zapleten v škandal, kajti na predsednikova vprašanja, ali je na ukaz oziroma na nasvet kake druge osebe dodal ca seznamu tvrdk, ki so bile povabljene na licitacijo, tudi imena kakih drugih tvrdk, n; hotel dati jasnega odgovora. Sele na odločno predsednikovo zahtevo, naj govori brez Izmikanja, je Lupiš končno iztisnil iz sebe, da se ne spominja več. Pripomnil pa je, da so na uradu za javna dela včasih dodali ali pa zbrisali iz seznama naslove tvrdk.
Zadnja priča je bila g. Curk Antonija, uradnica belogardističnega gradbenega podjetja «Pol!tehna«. Iz blagajniške knjige, ki jo je predloži! državni tožilec, je priča prebrala zneske, ki so jih dobivali gospodje Rapp, Zotti in Sola. Izdatki tem oseham so bili napisani s svinčnikom. Po pričevanju teh prič je sodišče razpravo odgodtlo na danes zjutraj.
Kaj se dodaja pri „naiboljši policiji na svetu"?
Včeraj dopoldne sta bila odpuščena iz policijske službe dva Tržačana, ki sta zavzemala višji položaj. To je policijski inšpektor Fabricci ter višji inšpektor Ciargo. Ce hočemo verjeti, je vzrok odpusta težak disciplinski prekršek.
Tudi obsodba proti dr. Incardoni odgodena
Končno se je včeraj zjutraj nadaljeval zadnji del razprave proti dr. Incardoni. Ob 9.45 je začel govoriti branilec odv. Turola. V glavnem je g. Turola obravnaval vprašanje, ali je bil Ineardona javni funkcionar al; pa zasebc-n. V svojem dolgem zagovoru je prišel do zaključka, da Ineardona n; bil uradni funkcionar. Pri tem pa je še omenil, da Je bila Incardonova naloga le Izdajati izvozna dovoljenja avtomobilskim prevoznikom. Za svojega klienta je zahteval oprostitev.
Popoldne pa mu je odgovoril tožilec dott. Marcucci. V svojem govoru je nasprotno dokazal, da je bil Ineardona, kot ravnatelj avtomobilskega centra, uradni funkcionar z vsemi polnomočji. Izdajal je lahko izvozna dovoljenja.
Po tem govoru Je sodišče zopet odgodilo obsodbo na danes zjutraj.
Izjava OOSS
Na včerajšnji jutranji so uslužbenci vseh trgovskih s sklenili nadaljevati s stavko-časno so se tudi uslužbenci trgovin živilske stroke od'0^1'' kati. Samo uslužbenci vele n. s povrtnino jn sadjem bod° v trgovinah do 10 zjutraj.
Obenem OOSS javlja, da oaw ^ jo naprej v veljavi vsa doslej na navodila.
Oškodovancem pri gradnji ces
Trst-Padriče-Nabrczma
vn*'
Sindilcat kmctijcev sporoča
ki so bili oškodovani prt nove avtomobilske ceste	^
driče-No,brežina, da se	j,
radi odškodnine v p'som*	’
Imbriami 5.
Isto velja tudi za vse K ^ ce, ki si nameravajo izb°‘Js je pašnike in se poshižM 0 podpore.
Krajevnim ljudskim od upraviteljstvom osnovni nateljstvom srednji«
Po nalogu Ministrstva za. #f-to LRS IV št. 16432/1 z dn gusta 1947 poziva rektorat ^ mije za glasbo v Ljubljani jjv-ir. upravitelj štva osnovi)in 6e j) nateljstva srednjih sol, svojih področjih in S s00 staršev pozanmajo z* ^ t glasbeno nadarjene otr0*;,’ aii t. rad; krajevne oddaljenost. ^ manjkanja potrebnih strok ^ nih moči nimajo p-rlUke 1 yse žtvanje na glasbenih šoAm^ ^
zevanje na glasnemu ke v'dnejše glasbene	^2	sep'.f»'
prijavijo rektoratu do	25.	p
bra. Krajevne ljudske °”m0gočl'< prošamo, da jim gmotno 01 ^ jo udeležbo pri preizkušnji, vršila pred strokovno lt,ornVi'jj.
4. oktobra od 9- do 12.	iSijvL)1!'
18. ure na Akademiji za	i1
bljan'. Gosposka ulica 8 'L„0k# 14 (Hubadova dvorana), pr: katerih bo ugotovljena glasbena nadarjenost,	bo	ji»
stvo za prosveto LRS pendlje, oskrbelo razmestitev Pernatih in jim s tem n0 Št brezplačno glasbeno in sp*05 lanJe-	dtf
Ker je potreba po kval.te. benih kadrih velika, naj 3 ^ ljudsk; odbori, upraviteljstv® nih in ravnateljstva sre”!i-vt ^ ter starši posvetijo temu P° ' pozornost.	jjjjo
Rektorat Akademij ?a 9 v Ljubljani
Rojstv a, smrti, Poro^ 5
Dne 9. septembra sc ie L.0i; I otrok, umrlo je 5 ljudi, P° je bilo 8.	pri	%
Cerkvene poroke:	pri
Lama in zasebnica- Marja električar Alojz Mosetti 'E0Ilri; nica Aristeg Vatta, zidar tl tin Stančič in zasebnica ur» gic, uradnik Edvin Rasenl„Ic S*15, nica Giorgina Fonda, delav, p Marži in trg. pomočnica $ i sar, mornar Sergiji	tj).;
sebnica Carmela B'agi, 601 Godina in tiskar niška Ana Maltzen, skladiščnik-*! ter in uradnica Olivija. F.r' •msS'11 Umrli so: 67-letni S'Ivin gj f beni, 34-letni Armando SchCu n: Andrej Rossi. 68-letna f> S!mOnit roj. Cabas in 8W® rezlja Fumi roj. Gianelli-
MLADINA ČITAJ LIST «GLAS MLAD111 '
DAROVI IN PRISPE^*
Ob tretji obletnici	počri
Antonije Dancu daruje v pr« tev njenega spomina hčer .^1 500 lir za sirote padlih P8 ,
KINOPREDSTA
ROSSETn. 16.30:	V'
stvom!», Ana Magnanl rio Do Sica.	oh11
LABARDA. 16.00: «2'?n!%S. Joan Cravvford, M. J „lski * MASSIMO. 16.00: »Ben
čarjb.	tf
IDEALE. 16.30: «Ob vel111 Rossano Brazzi. ,„ato PENICE. 16.30: stropje«, Dina Sassoli- /It' IT Al JA. 16.00: »Lady B Vivian Leigh, L. Oi11v JIn 0 ODEON. 15.30: »Sanjal J* gričku«, Irene Dunn
Kadilski
v sredo 10. sept60* TRST H
11.30. Dopoldanski — r0pv-- »-Novi svet. 12.10. Beriri jš glasba. 12.45. Napoved c ’^.i> ^ ločila. 13.00. Pevski dueti-mična glasba. 13.45. Pe® t«. J#
14.15. Zgodovina 19-
Ciianje sporeda.	o'
koncert (Prenos iz 'I1	,g.t5-
Skladbe za dva klavirja-(ovna književnost. I®-1J glasba. 18.50. Lahka gia^V Radijska povest. 19j lasa '0,1 pesmi. 19.45. Napoved c tro(3 f ročlla. 20.00. Razni 1	20.f,ž
20.15. Oddaja odreda J^'po ri/ vsem svetu. 21.00. G|aS dfr
21.30. Carlo Goldoni: ftfni 5/ gospodov - Izvajajo	V f
22.30. Komorna glasba. " aj j*,’1 glasba. 23.15. Napoved ‘23> ročiln, Citanje sporeda-	i r.očna glasba.
Odg. urednik DUŠAN g!f> J
Tisk Stabillmento
Tip-
ZAKONSKO SPAjl
kuhinjsko opremo z 3 orvritiDV ploščami in jedilni^, ugodni ceni, ker tak0J_, uj,^ J Redka prilika. ,,1
sa priiima. 7,1 Padovan 13 ah 1 _