8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ 'A/\n i« Abb. postale I gruppo L6H3 4UU 111’ Leto XXXVH. Št. 58 (10.880) TRST, torek, 10. marca 1981 vf ?aČei izha.ja.ti v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* - cu pn Goren|1 Trebusi’ od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, MOSKVA PREPRIČUJE ZAHODNO EVROPO O RESNOSTI SVOJE PONUDBE Vzpostavitev dialoga med Vzhodom in Zahodom glavni cilj sovjetske diplomatske ofenzive V zahodnoevropske prestolnice poslali pisma s predlogi Leonida Brežnjeva - Zanimanje ob obisku Genscherja v ZDA - V Madridu napovedujejo premike v odnosih med velesilama Italijanski vladi izročili poslanico Brežnjeva REVI — Sovjetski veleposlanik Nilcolaj Mitrofanovič Lunkov je včeraj v Palači Chigi izročil predsedniku italijanske vlade Antaldu Forlaniju pismo generalnega KP Sovjetske kretarja CK in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Leonida Brež-nj ega. Vsebina pisma je v bistvu podobna onim, ki jih je Brežnjev Poslal drugim zahodnoevropskim voditeljem. «Ker je Italija svobodno država» dokument «ni enak», ie Lunkov izjavil časnikarjem v sovjetskem veleposlaništvu po srečanju s Forlanijem. Glede vsebine je sovjetski veleposlanik dejal, da je pismo zelo jasno, glavni cilj pa je zagotoviti «trden mir», več ni hotel povedati. Omejil se je predvsem na tista stališča, ki obe državi združujejo in se je v svojih odgovo-vih časnikarjem skrbno izogibal vprašani odnosov med Zahodom in Vzhodom. Lunkov je izrecno poudaril, da Sovjetska zveza ne gleda na Italijo kot na nasprotnika, temveč kot na sogovornika, s katerim hoče še poglobiti do-zveze .sedanje sodelovanje. S tega vidika je sovjetski veleposlanik o-menil, da je v pismu marsikaj zanimivega tudi za italijanske gospodarske kroge. Po vsem tem je kot na dlani, da je Brežnjev v svojem pismu predlagal Forlaniju, naj podpre njegove «mirovne pobude», ki jih je sprožil na 26. kongresu KP Sovjetske zveze. Med drugim pa je Lunkov precej besed posvetil tudi vprašanju modernizacije zahodnoevropskega raketnega sistema in ustanovitvi skupnih zahodnih vojaških enot za «hitre posegel). Ob tem je poudaril, da ni važno, kdo bo ob raketah, ki bi jih izstrelili proti SZ. važno je, iz katere države jih strelili. bodo iz- BOLJŠE PERSPEKTIVE ZA REŠITEV POLJSKI POLITIČNE KRIZE Danes srečanje med Jaruzelskim in leaderjem Solidarnosti Waleso Na dnevnem redu srečanja vprašanja napovedanih stavk in «Kmečke solidarnosti MOSKVA — Tudi včeraj, kot vse te dni po koncu 26. kongresa KP SZ, je Moskva ponovno zahtevala vzpostavitev dialoga z ZDA in ponovila «mirovne predloge* Leonida Brežnjeva. «Zdi se,» piše uradni kremeljski «ajnerikanolog» Georgij Arbatov v včerajšnji «Pravdi», «da je program miru in popuščanja napetosti 26. kongresa KP SZ presenetil VVashington in druge zahodne prestolnice, ki so pričakovale, da bo SZ nasedla na provokatorske izjave raznih ameriških voditeljev in bi se z njimi prerekala. Moskva pa se je drugače odzvala, cdprla je pot uspešnim pogajanjem. Sedaj mora torej VVashington izbirati, po vseh dosedanjih znamenjih pa izbira ne bo lahka.* Članek v moskovski «Pravdi» sovpada z diplomatsko ofenzivo Sovjetske zveze v zahodni Evropi, kjer so voditeljem izročili pismo Leonida Brežnjeva z željami, da bi se zahodna Evropa zavzela za obnovitev dialoga med blokoma in za popuščanje napetosti. Mimo ugotovitev, da je mirovna pobuda Leonida Brežnjeva presenetila VVashington, lahko obenem trdimo. da je prav tako Moskvo pre-__________________________________________________________________ senetila molčečnost Zahoda na nje- ■UMliiti, t, ,|, imi,,,,,,,,,,,,, „„,„11 miim um, ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiHiitiiiiiiiiiiitimiiiumiiiiiiimliiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiHiiiiiiiiiiiiii V POLITIČNIH POLEMIKAH SE ŽE USTVARJAJO FRONTE V ospredju Visentinijev predlog in hipoteze o spremembah ustave Levica KD ne zavrača stališč* predsednika PRI, Piccoli se pa drži v ozadju - Nov odgovor Berlinguerja SZ RIM — Razprava o že kar slav-hem «Visentinijevem predlogu* vzbu-rJa politične razmere prek vsakega pričakovanja. Čedalje očitnejši Postaja pa «taktični» značaj spora 'ned levico KD in PSI: za voditelje fZaccagninijevega območja* pomeni hvala predloga predsednika PRI otožnost, da se posredno ločujejo od vlade, za socialiste (in socialdemo-■J^ate) pa je jasno, da so oni tar-va polemike, oz/roma njihovo pojmovanje «upravljivosti». Jasnejša, dasi shematična oprede-htev front v zvezi z Visentinijevi-m> predlogi je naslednja: podpirajo. jil predvsem republikanci, za o.nmi demokrščanska levica in ~ Oavsezadnje tudi Almirantejevi mi- V okviru «zakona Cossiga* Referendum tudi o policijskem priporu RIM — Glasovali bomo tudi o policijskem priporu. Tako jc odločilo kasacijsko sodišče v zvezi z referendumom o »zako-ho Cossiga*, to je o zakonskih določilih za boj proti terorizmu, Radikalci so lansko leto zbrali več kot pol milijona Podpisov za zahtevo po odpravi celotnega zakona. V zakonu je tako sprejelo referendum o zakonu Cossiga s pripombo, da se mora o policijskem priporu ,zreči kasacijsko sodišče. Sled-nJe je včeraj izreklo razsodbo: sodniki so, kot je bilo sicer pričakovati, ugotovili da je parlament Podabšal policijski pripor in oa se bistvo tega ukrepa ni spremenilo v primerjavi s Prejšnjimi določili. Zato bo torej tudi ta člen vključen v t]ste. ki naj br jih, po predlogu radikalcev, odpravili z re-terendumom. Policijski pripor predvideva, da policija lahko za največ 48 Ur pripre človeka, o katerem sumi, da bi lahko zagrešil kako teroristično dejanje, pa čeprav njegova dejavnost ni v zvezi z nobenim že izvršenim z °cinom ali ni vpleten v do-Sodke, o katerih policija vodi Preiskavo. Priprtega lahko po-toija zaslišuje največ dva dni h,Sa šele nato prijavi sodišču °ziroma izpusti. Nasprotujejo jim socialisti, ča demokrati in, čeprav z obi-SrLe** °dmaknjenostjo, liberalci. Pi oi- struje v KD (s tajnikom , colijem) se postavljajo prav za-niJ. *srcdiščno» pozicijo, KPI pa orli i n stranke ne gleda povsem tc ' °ni*no na republikansko hipo-dvi ~~ zlasti ker postavlja nujno v (kcT'PrVenstvo KD — drugi del pa nim iusno napisal BerPnguerjev dir; n'k Alessandro Natta) pou-' n avtoritarni značaj predloga. je beležila tudi včeraj trne posege. Posebnega pomeiia je bil nastop teoretika levice KD Franca Salvija, ki v odgovor na predloge o ‘-ustavni reformi* tajnika PSI Bettina Craxija, poziva vse stranke, naj oživijo nekakšno ustavodajno skupščino za preobrazbo u-stanov. Pri tem bi morale po njegovem sodelovati vse politične sile, vladne in opozicijske, ne da bi jim se bilo seveda treba odpovedati lastnim načelnim stališčem. Omembe vreden je tudi intervju ministra za javno vzgojo Bodrata, enega izmed voditeljev demokrščanske levice. ki se v bistvu odmika od For-lanijeve vlade, ki ji naslavlja več puščic, o Visentinijevem predlogu pa pravi, da je izvedljiv, dasi ne takoj. Da bo slika popolna je nastopil tudi drug voditelj levice KD Giovanni Galloni s člankom o «Mo-ralni reformi in zadevi Visentini*. Vse daje torej misliti, da v tem krilu KD narašča očitna vznemirjenost: v dneh parlamentarnega spopada 6 finančnem zakonu je mnogo opazovalcev menilo, da bo prav s te strani prišel odločilni napad na Forlanijevo vlado. To je pa tudi včeraj zagovarjal PSDI, ki je brez dlak na jeziku polemiziral «s tistimi deli KD, ki si s hvalevredno vztrajnostjo prizadevajo ustvarjati težave vladi*. Toda mogoče je še misliti, da je tak razcvet polemik namenjen le delni oslabitvi Forla-nija: ne torej, da bi sprožili vladno krizo, ampak da bi na primer spravili Craxija v zadrego, ravno pred kongresom, ki naj bi bil po želji tajnika PSI triumfalen in brez polemik. V ozadju se pa kaže vprašanje KPI. V nedeljo je Berlinguer v Catanzaru odgovoril Sovjetom v velikem slogu, s tem da je ponovno predložil smisel «evrokomuniz-ma» in «tret.ie poti*, različne tako od vzhodne, kot od poti velikih evropskih socialdemokracij. R. G. prti so bili vsa letališča, muzeji in drugi javni uradi, po vsej Veliki Britaniji niso delovala sodišča, v težavah so se znašli tudi v nekaterih tajnih vojaških bazah, prav v času, -ko je v teku simulirana akcija za preverjanje učinkovitosti povezav med štabi NATO. Mnogo Angležev je domiselno izkoristilo odsotnost carinikov za hiter izlet v Francijo po mnogo cenejše vino in likerje. Devet sindikatov državnega osebja je oklicalo stavko iz protesta, ker je vlada zavrnila njihovo zahtevo po 15-odstotnem povišku plač s ponudbo samo 7 odstotkov. Stavke so pa oprostili osebje kraljevskih rezidenc Buckingham palače in Wind-sorskega gradu. ne predloge. Prav zato Kremelj ne pušča Evropi nobenega odloga «Voj-nohujskaškim* izjavam Reagana odgovarja z mirovnimi ponudbami a-meriškim zaveznikom, v upanju, da ne bo zahodna Evropa slepo sledila novi ameriški administraciji. Za sedaj je sovjetska mirovna ofenziva sprožila le «zanimanje», a ne takega pristopa, kot so si v Mos kvi želeli. Nedavni obisk britanske predsednice vlade Thatcherjeve pri Reaganu in izjave francoskega zunanjega ministra Ponceta, da bi bila «nova Jalta* nesprejemljiva, niso Moskvi razčistili stališča zahodne Evrope do njenih predlogov. Prav zato sovjetski voditelji budno spremljajo sedanje ameriško-zahod nonemško posvetovanje. Včeraj dopoldne se je zahodno-nemški zunanji minister Hans Die-trich Genscher kar dvakrat sestai z ameriških državnim tajnikom Hai-gom, vmes ga je sprejel tud’ predsednik Reagan. Če je bil dialog z Thatcherjevo za novo ameriško administracijo precej lahek kljub malenkostnemu odstopanju, so odnosi z Zvezno republiko Nemčijo vse prej kot lahki. Nemčija je najmočnejši ameriški zaveznik, a obenem država, ki bi še največ izgubila, če bi proces popuščanja napetosti dokončno prekinili. Prav zato je ZRN pozitivno sprejela sovjetske ponudbe in bo skušala vsaj delno vplivati, da Reaganova administracija spremeni svoje ozko gledanje. Hans Dietrieh Genscher nima toA rej v \Vashingtonu lahkega deta. Zavezništvo je neizpodbitno, treba ga je braniti, a ne za vsako ceno. S tega zornega kota lahko pričakujemo, da ne bo prišlo do bistvenih premikov. Med drugim se zahod-nonemška vlada nahaja v precejšnjem notranjepolitičnem precepu, ko krščanska demokracija na vse kriplje brani zahodno zavezništvo in zahteva brezpogojen pristop k Re»-ganovi strategiji, levo krilo socialdemokracije in celo mladina liberalne stranke pa zagovarja samostojnejšo politiko v duhu stare «ost-pclitik*. Mimo ameriško-nemških odnosov pa lahko ugotavljamo, da že prihaja do premikov v odnosih med obema velesilama. Na konferenci o varno sti in sodelovanju v Madridu je vod- ja ameriške delegacije Max Kampel-man izjavil, da Reagan vsestransko podpira francosko pobudo o sklicanju konference o razorožitvi v Evropi. Da pa ne bi kdo tega razumel ket ameriško razpoložljivost, je Kam-pelman takoj prešel na obtožbe Sovjetske zveze. Po njegovih besedah je SZ v zadnjem desetletju povečala svoj oborožene sile za 53 odstotkov, da ima sedaj 170 divizij, ZDA pa le 70. Kampelman je še. našteval tako »neravnotežje* in poudaril, da je tako stanje nesprejemljivo. Kljub medsebojnim obtožbam pa v Madridu vlada prepričanje, da je SZ pripravljena ublažiti marsikatero do včeraj načelno stališče, da ublaži Reaganovo «politiko sile*. A tudi Reaganova administracija že opaža, da njeni zavezniki niso pripravljeni slepo slediti ukažem Washinglona. Če si SZ ne more privoščiti nove oboroževalne tekme, je v istem položaju tudi zahodna Evropa in prej ali slej bodo tudi ZDA spoznale, da je gospodarska cena hladne vojne visoka. ..................... POMEMBEN DOGODEK ZA LATINSKO AMERIKO PO DVEH DESETLETJIH ILEGALE PRVI JAVNI KONGRES KP MEHIKE Predlog: demokratična koalicija v alternativo sedanji vladi - Kako najti pot do delavcev - Delegacija ZKJ CIUDAD DE MEXICO - Po dveh desetletjih dela v ilegali so melii-ški komunifti včeraj zaceli prvi javno sklican 19. kongres partije. Med gosti iz tujine je tudi delegacija ZKJ, ki jo vodi član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc. To bo, kot poudarjajo v centrali te največje mehiške levice, morda do zdaj najpomembnejše srečanje mehiških komunistov, prav zaradi novih nalog in večje odgovornosti, ki so jo dobili po liberalizaciji KP Mehike pred dvema letoma. Za razliko od nasprotnih strank mehiške levice zastopajo komunisti tezo o nujnosti nove socialistične revolucije, vendar se izogibajo avanturističnih poti. Pot do socializma pelje, kot pou- Od danes do petka nove stavke v bolnišnicah RIM — Zdravniki, ki službujejo v bolnišnicah, začnejo danes vsedržavno stavko, ki bo po napovedi trajala do petka. V sredo bodo stavkali zdravniki - anestezisti, ki prav tako zahtevajo povečanje prejemkov in napovedujejo nove stavke za 18. in 26. t.m. Zdravniška združenja bo sprejel najbrž jutri predsednik vlade Forlani v upanju, da bo mogoč sporazum, ki bi odpravil nevarnost še večjih težav za bolnike. Za štiri ure bodo jutri stavkali tudi psihiatri, ki zahtevajo enotno delovno pogodbo za vse o-sebje zdravstvene službe. AFGANISTANSKA VLADA JE OMOGOČILA ODHOD GUSARJEV IZ KABULA UGRABLJENO PAKISTANSKO LETALO JE VČERAJ PRISTALO V DAMASKU Stavka angleških državnih uslužbencev LONDON — Včerajšnja stavka 530.000 angleških državnih uslužbencev .je doživela popoln uspeh. Za- dar ja jo v kongresnih tezah, prek izgradnje revolucionarne partije delavskega razreda, ki bi uživala podporo kmetov, drobne buržoazije in inteligence, nadalje menijo, da prav glede tega niso dovolj storili, ker je KPM danes praktično izven de-setmili jonskega delavskega razreda, ni je tudi med kmeti, brez vpliva pa je tudi v sindikatih. Pot do delavcev bo vsekakor ena glavnih tem tega kongresa. Vlada demokratične koalicije mora biti alternativna sedanji, ki je po mnenju komunistov zrasla skupaj z interesi velike buržoazije — in samo sebe izključila iz vseh revolucionarnih procesov. Komunisti bodo zato na koneresu ponudili koalicijo ne le revolucionarni, marveč tudi reformistični levici, pri čemer se bodo prizadevali, da trenutno zvezi i s tremi razširijo na sedem strank, (dd) Začetek preiskave proti generalu Milaus Del Boshu MADRID — Preiskovalni sodni!: general Escudero ,je - začel formalno preiskavo proti generalu Milans Del Boshu, enemu od voditeljev nedavnega poskusa državnega udara v Španiji, ki je obtožen «vojaške-ga upora*. Doslej so začeli preiskavo že proti 20 visokim častnikom španske vojske, vendar je med njimi Milans del Bosh prvi general: v zaporu so še trije generali. Jailoud grozi s prekinitvijo dobav petroleja Italiji - Dnevnik <11 giorna-objavlja intervju fi v zvezi Z medna fodMm terori zrnom «če se te žalitve ne bodo prenehale, bomo morali ponovno začeti razpravo o odnosih z Italiji, vključno z dobavami petroleja,* je dejal Jailoud. ki je označil odnose med državama za «kočljive in težke*. Sicer pa je o teh odnosih spregovoril tudi sam Gedafi v intervjuju, ki ga bo danes oddajala italijanska televizija. ŽENEVA — Včeraj se je v Ženevi začel sestanek štirih zunanjih ministrov neuvrščenih držav, . da preverijo možnosti za prenehanje spopadov med Iranom in Irakom, Skupino so imenovali na nedavnem sestanku neuvrščenih v New Delhiju. VARŠAVA — »Jutri se bom srečal z ministrskim predsednikom generalom Jaruzelskim in upam, da bomo rešili številna vprašanja*, j« izjavil predsednik vsedržavne koordinacijske komisije sindikata »Solidarnost* Lech Walesa po srečanju z namestnikom ministrskega predsednika Rakovskim. Lech Walesa je v teh dneh čakal na srečanje z Jaruzelskim, toda do sedaj do tega ni prišlo. Včeraj zvečer pa se je, kot kaže nekaj premaknilo. Ko je Wate-sa prišel iz poslopja, kjer je bil sestanek, je bil precej bolj optimistično razpoložen. Prav tako so bili boljše volje tudi drugi člani sindikata Solidarnost, ki so se udeležili pogajanj ob navzočnosti tudi ministra za sisto* z no vimi sindikati Star Ciosekom. Na sestaneku so vali današnja pereča vprašanja ter še posebej napovedano enourno opozorilno stavko v velikih tekstilnih tovarnah v Lodzu in tudi stavko v Radonu. Poleg napovedanih stavk v Lodzu in mogoče v Radomu ter še v drugih krajih Poljske pa obstaja še vedno pereče vprašanje priznanja zakonitega obstoja sindikata »Kmečke solidarnosti*. Predvčerajšnjim se je začel, včeraj pa končal v Pozna-nu kongres tega sindikata, ki še ni priznan in ki je sprožil do sedaj najhujše polemike. Na sliki (Telcfpto AP): manifestacija udeležencev kongresa »Kmečke solidarnosti*. iiiiauiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiitiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiN VČERAJ IN DANES Veleposlanik Calamia na obisku v Sloveniji Pogovarjal se je z najvišjimi poli- < tičnimi predstavniki SR Slovenije J LJUBLJANA — Italijanski veleposlanik v Beogradu Pietro Calamia je včeraj in danes na obisku v Slo veniji. Včeraj se je mudil v Ljubljani in sicer se je pogovarjal s članom predsedstva Slovenije dr. Marjanom Brecljem, s predsedni kom izvršnega sveta Janezom Zemljaričem, podpredsednikom skupšči ne Jožetom Globačnikom, predsednikom Komiteja za mednarodno so delovanje Jernejem Janom, s Predsednikom ljubljanske mestne skupščine Marjanom Rožičem ter s pred sednikom republiške konference DAMASK — Preusmerjeno letalo pakistanske državne družbe «PIA» je včeraj zjutraj pristalo na letališču sirske prestolnice. Kljub nasprotovanju pakistanskih' oblasti so namreč Afganistanci oskrbeli ugrabljeno letalo z gorivom in mu tako omogočili vzlet. S tem se bo napetost med Pakistanom in Afganistanom po žolčnih polemikah in hudih obtožbah morda nekoliko pole gla, usoda 110 talcev pa je še dalje nadvse dfamatična. Kot znano je v nedeljo zjutraj pakistanska vlada prekinila pogajanja z gusarji opozicijskega gibanja «A1 Zulfkar*, ki so si nadeli ime po preminulem pakistanskem predsedniku Zulfikarju Ali Bhuttu, ki so ga pred dvema letoma odstavili in u-smrtili. Hkrati se je v Pakistanu začel pravcati lov na pristaše bivšega predsednika. Med drugimi so a-retirali tudi Bhuttovo vdovo in njegovo hčerko. Sina pa obtožujejo, ida je član gusarske tolpe, ki je preusmerila letalo. Pakistanska vlada je neposredno obtožila kabulske voditelje, da podpirajo teroriste. V I-slamabadu trdijo, da so Afganistanci «posodili» ugrabiteljem bombi in brzostrelko. Sovjetska agencija TASS pa jc, nasprotno, obtožila pakistanske oblasti, da si namerno »ne prevzemajo nobene odgovornosti* in da »se poigravajo z življenjem talcev*. Takoj po prihodu v Damask so zračni gusarji postavili nove zahteve za izpustitev talcev. Pogoji so naslednji: izpustitev svojcev članov gibanja, ki so zaprti v pakistanskih zaporih; prekmitev propagande proti gibanju «A1 Zulfikar*: izpustitev vseh članov gibanja, ki so zaprti General Rabim Klian, generalni tainik pakistanskega obrambnega ministrstva pa je že napovedal, da tudi tokrat Pakistan ne bo pristal na pogajanja. Dejal je namreč, da bo njegova vlada podp;rala katerikoli »oster poseg* sirskih oblasti. Na sliki (Telpfoto AP) ugrabljeno letalo na letališču v Damasku. PALERMO -le di Sjcilia* predsednikom libijskih revoiucio I SZDL Mitjo Ribičičem. Veleposla-narnih odborov Jalloudom, ki pozi nik Calamia bo obisk Slovenije na-va italijansko ljudstvo*, naj se daljeval danes prav tako s pogo-upre »žaljivi kampanji* proti Libi- vori v Ljubljani in sicer je pred- ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI|ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||MiM|||||||||||||ui|||t||||||||||||,|ini||||„„||||,,,|„t|,UU|,„n,,||||||m|||||||„|„,|||||||||,||||||||||M|||||||||| NA KONGRESU ZAH0DN0NEMŠKE «KRŠČANSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE» Kohl se zavzema za «pax americana» MANNHEIM — Na kongresu zali odnonemške «Krščansko-demokra-tične zveze* (CDU) so ponovno izvolili Helmuta Kohla za predsednika stranke. Zanj je glasovalo 689 delegatov proti 20, kar predstavlja 97,2 odst. Leta 1979 je Kohl prejel 83,4 odst. Kohl je star 51 let, je katoličan, pravnik po poklicu. 1976. je bil kandidat na volitvah za kanclerja ter je dosegel drugo mesto. Nemška Krščansko-demokratična zveza se že dalj časa bori, da bi vzela nemški socialdemokratski stranki (SPD) vodilno vlogo v drž" vi. Socialdemokratom se je to p čilo s koalicijo z zahodnonemškimi liberalci. Razmere pa so se v zadnjem času zelo poslabšale in številni čini tel ji spravljajo v nevarnost to koalicijo ter ogrožajo same temelje socialdemokratske premoči. Sem je prišteti rastočo gospodarsko krizo, upadanje vrednosti marke, manjšo prebojno moč nemškega blaga na svetovnih trgih, umestitev Reagana za predsednika ZDA, zaostritev odnosov s socialističnim vzhodom.itd. Kohlova izvolitev je bila skoraj nesporna posebno, zaradi naporov ra dos- pr> enotnosti s'rank" po prin m p"-' -> Josrp"’ S'ral "-o, k-p - ' •el' ve lani. Kaj obljublja Kohl danes svojim privržencem in bolj na splošno zahodnim Nemcem? V zunanji politiki je njegova osnovna teza: ZRN ne sme stremeti za nekakšno posebno vlogo v okviru zahodnih evropskih držav. Nemci se morajo oslanjati izključno na «pax americana* dokler ta traja, To pomeni, da se mora ZRN otresti vsakršnih pogajanj s Francozi in drugimi ter navezati najtesnejše stike z Reaganovo Ameriko. S tem bi seveda ZRN sprejela vse obveznosti, ki Hi iih VVashington utegnil izsiliti. K. M "kuža seveda razširiti razpoko i med liberalci in socialdemokrati. videno njegovo srečanje s predsednikom Komiteja za kulturo,ih zha-nest Iztokom vVinklerjem, pogovori na gospodarski zbornici in srečanje z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem šušthr- Dejavnost skupnosti «ASpe Adria* BENETKE — Predsednik de-žele Veneto Carlo Bern im bo. vcdil delegacijo skupnosti dežel Alpe Adria, ki bo 2. in 3. apri-. la letos obiskala Bruselj, kjer se bo razgovarjala ž voditelji EGS. Predmet razgovorov bodo odnosi EGS z Avstrijo in Jugoslavijo, deželna politika, prevozi, zaščita okolja, kmetijstvo in druga vprašanja, ki zadevajo skupnost devetih dežel. Včeraj pa je v Benetkah nasedala podkomisija za zgodovinska središča, ki je bila ustanovljena, da preuči možnost ohranitve in zaščite zgodovinskih mest v devetih deželah, tudi s skupnimi koordiniranimi akcijami. jem. Italijanski veleposlanik v SFRJ bo nadaljeval obisk v Sloveniji konec meseca in sicer v nekaterih obalnih in obmejnih občinah, (jp) MILAN — Na Trgu Fontana je bila včeraj manifestacija solidarnosti s Pietrom Valpredo, za katerega je na prizivnem procesu v Ca-tanzaru tožilec zahteval obsodbo na dosmrtno ječo. SREČANJE OB PRILIKI 8. MARCA NA POBUDO SINDIKATOV CGIL IN CISL «Nuj na mobilizacija delavk obeh držav za popuščanje napetosti in sodelovanje» Na srečanju v Boljuncu so sodelovale slovenske, hrvaške in italijanske ženske - Mnogo kulturnih prireditev in družabnih večerov po naših vaseh Z nedeljskega srečanja žena v Boljuncu «Dežele tega dela Evrope so zaradi vojne premnogo pretrpele. Danes smo tukaj na srečanju s tovarišicami iz Slovenije in Hrvatske, da bi pozvale vse napredne sile naj posredujejo, da se prepreči naraščanje napetosti, da se začenja najširša mobilizacija vseh delavk iz obeh držav na tako važno temo, kot je mir.* Tako je v svojem uvodnem nagovoru v slovenščini- na srečanju na temo »Italijanske in jugoslovanske delavke za mir» poudarila članica tržaškega tajništva CGIL Stanka Mokole. Pomembno srečanje sta priredili deželni tajništvi CGIL in CISL s pristopom sindikalnih zbornic UIL iz Vidma, Pordenona (tržaški UIL ni pristopil); srečanje je bilo v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu «France Prešeren* v Boljuncu; udeležile so se ga delegacije delavk iz Izole, Pirana, Kopra, Sežane, Buj, Umaga, Novigrada, Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Kot članica deželnega CISL je najprej spregovorila Norita Ukmar, ki se je v svojem posegu osredotočila predvsem na vlogo, ki bi jo morale i-meti ženske pri krepitvi miru. Govornica iz Slovenije Milojka Lahaj-ner (članica predsedstva sindikatov Slovenije) in iz Hrvatske Ljerka Vukovič (predsednica Društva za kulturne aktivnosti žensk) sta se zaustavili predvsem na politiki neuvrščenosti, ki je stvaren doprinos za graditev miru, in na vlogi ženske pri krepitvi miru in enakopravnega sodelovanja. Na srečanju je spregovorila tudi članica urada za delavke državne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Sandra Bailetti. Ob koncu so zbrane delavke sprejele dokument, v katerem pozivajo vse države, naj se zavzamejo za razorožitev. Kot delavke pa so se obvezale, da se bodo borile za u-trditev dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, za spoštovanje obvez, ki so bile sprejete z osimskimi sporazumi ter za spoštovanje človekovih pravic in pravic etničnih skupnosti. Omenjena manifestacija v sklopu mednarodnega dneva žena pa je bila le ena izmed tolikih. Ženske po vseh naših vaseh in v mestu so se za 8. marec zbrale in razpravljale, prisostvovale kulturnim prireditvam in se zabavale. Že v soboto so bili na sporedu družabni večeri in ponekod tudi kulturne prireditve. V Barkovljah, na Proseku, na Padri-čah, v Boljuncu in v Borštu so se ženske zbrale na družabnih večerih; za kulturni program pa so v soboto poskrbele ženske iz Repna, z Opčin, s Trebč in od Domja. V nedeljo so ženske prisostvovale bogatemu kulturnemu sporedu v Bazovici, v Ricmanjih, v Podlonjer-ju in Sv. Ivanu, na Pončani, v Križu ter v Miljah. Živahno praznovanje 8. marca je bilo v nedeljo tudi v Mačkoljah in v Dolini. Mačkoljanske žene so praznik priredile v novi Srenjski hiši, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. O prazniku in njegovem pomenu je spregovorila Radojka Tul, ki je med drugim opozorila, da je «po večletnih razpravah in razprtijah naša občina končno dobila družinsko posvetovalnico. Poslužujmo se je — je poudarila Radojka Tul — samo na tak način bo ta pridobitev dobila svojo vrednost.* Sledil je krajši kulturni program, ki so ga izvedli mladi mačkoljanski recitatorji in glasbeniki. Nerina Švab in Silvana Mondo pa sta kasneje prinesli pozdrave Sekcije ZŽI za dolinsko občino. Kot zanimivost naj povemo, da se je na prazniku poslovila skupina mačkoljanskih mladeničev, ki so prav v nedeljo zvečer odšli v vojsko. Dolinske žene so se tudi letos odločile za občinsko telovadnico. Udoben prostor in široko plesišče je prispevalo svoje k živahnemu in toplemu vzdušju. Za poskočne viže je skrbel priložnostni ansambel bivši člani skupine Su-pergroup. Na začetku kulturnega programa pa se je predstavil ženski zbor Valentin Vodnik, ki ga vo- di Vihra Kodrič. Govorili sta Nerina Švab v slovenščini in Gabriella Marotta v italijanščini. Pozdrave ZŽI za občino Dolina pa sta prinesli Tatjana Turko in Silvana Mondo. Sledil je nastop moškega pevskega zbora Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Veliko smeha pa je vzbudila šaljiva enodejanka, ki jo je zaigrala priložnostna domača dramska skupina. Praznovanja mednarodnega dneva žena se bodo nadaljevala še ves ta teden. Tako bo npr. današnji torkov večer v Slovenskem klubu v veselje in čast deklet in žena; sodeloval bo pesnik Ciril Zlobec in moški zbor iz Ponikev. Tudi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ter Odbor zveze vojnih invalidov nista pozabila na 8. marec, ki ga bodo’ praznovali jutri ob 18. uri v prostorih Zgodovinskega odseka pri NŠK. Društvo slovenskih upokojencev pa se bo spomnilo dneva žensk v petek, in sicer z recitacijami, govorom in petjem. (km - ris) ODOBRENI DVE RESOLUCIJI SVETOVALSKE SKUPINE LPT Osrednje vprašanje včerajšnje seje so bili kontingenti z znižano davčno obremenitvijo Skupščina je resoluciji odobrila z večino glasov - Sprejeta je bila tudi resolucija o ženskem vprašanju V pričakovanju na začetek razprave o že predloženem proračunu za letošnje leto je tržaški pokrajinski svet sinočnjo sejo skoraj v celoti posvetil razpravi o treh resolucijah: prvi dve je predložila LpT, obravnavali pa sta vprašanje kontingentov blaga z znižano davčno obremenitvijo, tretja resolucija, ki jo je predložila KPI, pa je obravnavala žensko problematiko. Obe prvi resoluciji sta bili odobreni z večino glasov; zanju sta glasovali LpT in MSI. vzdržali so se KPI, PSI in PSDI, svetovalska skupina KD se je vzdržala pred glasovanjem, predstavnik SSk pa je bil odsoten v trenutku glasovanja. Prva resolucija obvezuje pokrajinski odbor, da poseže tako na deželni kot na vsedržavni ravni, da bi tudi tržaški pokrajini priznali kontingente blaga z zmanjšano davčno obremenitvijo, kot se dogaja v go-riški pokrajini. Druga resolucija pa obvezuje pokrajinski odbor, da poseže pri odgovornih oblasteh, da bi tržaška pokrajina prejemala kontingente bencina in drugih goriv po znižanih cenah, kot se dogaja na Goriškem in v Aosti. Sicer pa je prišlo med razpravo o teh resolucijah do manjšega zapleta. Potem ko sta ju predstavnika LpT orisali, je odbornik KD Locchi postavil zahtevo, da bi se o njej ne glasovalo, ker je pokrajinski svet že meseca novembra lani soglasno izglasoval podobno resolucijo, na osnovi katere je bila ustanovljena posebna komisija, ki mora zbrati. vse predloge — med nje se uokvirja tudi vprašanje kontingentov z znižano davčno obremenitvijo — za premostitev kriznega stanja v tržaški pokrajini. Lista za Trst pa je zagrozila, da bo zapustila sejno dvorano v primeru, da bi skupščina podprla to zahtevo. Po kratki prekinistvi seje je Locchi umaknil svojo zahtevo, tako da se je razprava lahko nadaljevala. Zakaj pa so se vzdržale KPI, PSI in PSDI? Lahko bi odgovorili z OB ODOBRim SKUPNI RESOLUCIJI KPI PSI TENKOČUTNOST MILJSKE OBČINSKE UPRAVE 00 ŽENSKE PROBLEMATIKE Javnost globlje seznaniti z vsebino zakona o prekinitvi nosečnosti - Razglašene strune LpM in demokristjanov ZADNJA POT ŠTEFANA LOVREČIČA izdajala list Naprijed. Ko je leta 1910 dokončal srednješolske študije, je nastopil službo ,v občinski upravi v Marezigah', ko pa je po prvi svetovni vojni te kraje zasedla Italija, je tudi Stipe leta 1918 izgubil službo. Pa ne le to: kot mnoge druge narodno zavedne Hrvate in Slovence so ga poslali v konfina cijo. Ko se je vrnil iz prisilnega bivanja daleč od doma, je ostal v Trstu in se tu zaposlil pri Tržaški posojilnici in hranilnici, in pred začetkom druge svetovne vojne postal celo njen zadnji ravnatelj, kar je bil samo še dokaz njegovih sposobnosti in njegove delovne zavzetosti. Fašistične oblasti so seveda tudi ta naš bančni zavod prisilno likvidirale in njegovo znatno premoženje in klien-telo je prevzela takratna in sedanja Cassa di Risparmio di Trieste. V svojstvu uradnika in potem ravnatelja našega bančnega zavoda je Lovrečič prišel v stik s širokim krogom tržaških Slovencev in Hrvatov, jim šel na roko v njihovih potrebah, jim bil svetovalec v denarnih in poslovnih zadevah. Ko pa je na pragu narodno osvobodilnega boja fašizem v svojih krčih še povečal zatiranje slovenskega in hrvaškega življa in sprožil val aretacij, se je v mrežah fašistične policije znašel kot toliko drugih antifašistov in rodoljubov tudi Štefan Lovrečič. Skupaj z dru gimi 59 obtoženci so mu sodili na drugem tržaškem procesu leta 1941 in ga obsodili na 12 let zapora. Kazen je nazadnje prestajal v Fas-sanu, kjer je tudi dočakal zlom fa šistične Italije in prišel na svobodo. Po osvoboditvi je ostal v Trstu in bil s svojim temeljitim gospodar skim znanjem dragocen svetovalec obnovljenim gospodarskim organiza cijam in strukturam slovenske na rodnostne skupnosti, sicer pa je živel tiho in odmaknjeno, vendar ne odsotno. Spremljal je naše povojno življenje, se rad srečaval s starimi znanci in prijatelji ob nedeljah, naj večkrat v kavami Fabris, in z njimi pokramljal o minulih in tekočih časih in vprašanjih. Pogosto si ga lahko tudi srečaval po mestnih uli cah. vedno vzravnanega ne le \ telesni drži, temveč tudi v značaju. Z njim je odšel morda eden od še nrav redkih klenih značajev starejše generacije, ki si je za narod pri dobila toliko zaslug. Naj mu bo lahko domača rdeča i«trska zemlja. Njegovim tudi naše sožalje. (jk) Lepo število starih znancev in prijateljev se je včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah poslovilo od Štefana Lovrečiča Stipeta, ki je nenadoma umrl na pragu svojih devetdesetih let. Ob njegovi krsti so se zbrali predvsem tisti, ki so doživljali čase, v katerih je tudi pokojni Stipe tiho a vztrajno živel in delal v tržaškem mestu v vrstah narodno zavednih ljudi in pošteno prispeval svoj delež za našo skupno zmago nad fašizmom in za našo osvoboditev. Žal se tudi njemu niso uresničile sanje, ki so bile sanje vseh zavednih in predanih rodoljubov, toda doživel je vsaj to, da so njegove rodne istrske Truške lahko zaživele v svobodi, za katero se je vedno boril s tisto osebno skromnostjo, a tudi s tisto pravo istrsko vztrajnostjo, ki je krasilo generacijo njegovih in tudi še ne koliko mlajših let. Ko bodo urejene vse potrebne for malnosti, bodo pokojnikovo truplo prepeljali v njegove rojstne Truške, kar je bila njegova želja. Štefan Lovrečič-Stipe se je rodil 19 oktobra 1891 v majhni vasici Truške v nekdanji marežanski občini, znani po upornem duhu njenih ljudi. Izšel je iz trdne kmečke družine in si v težkih razmerah takratnih let tudi koval svoj značaj. Po končani osnovni šoli je stopil v dr žavno pazinsko gimnazijo, to je v tisto srednjo šolo, ki je bila kovač niča kremenitih hrvaških pa tudi mnogih slovenskih rodoljubov in na rodnjakov, katerim so znanje po sredovali med drugimi tudi istrski pesnik Vladimir Nazor ter Sloven ca šantelj in Pregelj. Tu se je Stipe tudi vključil v narodno napred no študentsko organizacijo, ki je Kot smo kratko že pisali, je milj-ski občinski svet odobril skupno re solucijo KPI-PSI o nuji po prodornejšem seznanjanju javnosti z žensko problematiko. Svetovalka Marši (Lista Frausin -KPI) je v predstavitvi resolucije naglasila, da mora mednarodni dan ženske pomeniti priložnost za globlji razmislek in za sprejetje obvez. da se ženski zagotovi pravičnejše mesto v družbi kot taki in še posebno v delovnem svetu. V ta namen je treba novih političnih iz bir. Miljska uprava — je nadaljevala Marsijeva — se odlikuje tako po količini kot po kakovosti uresničenih socialnih storitev, toda kaj po maga imeti tenkočutno upravo, ko pa so vztrajno na delu sile, ki bi rade žensko ter vse njene pridobit ve pahnile v preteklost nazadnja-štva. Ženska ima opraviti z ideološkimi pregradami in danes je postala tarča vseh, ki zakon 194, oziroma napovedani referendum o prekinitvi nosečnosti izkoriščajo v neprave namene. Radikalci na eni, «gibanje za življenje* pa na drugi strani, so iz problema ustvarili plodna tla za čelni spopad, »medtem ko slednjega mi nismo nikdar hoteli*, je pribila Marsijeva. Predlagala je, naj občinska uprava priredi javno zasedanje o vsebini zakona 194, kajti javnost je o njem mnogo premalo seznanjena. Odbornik Campagna je dejal, da odbor z resolucijo povsem soglaša z izrecno pripombo, da je vprašanje javnega obveščanja o problematiki dolžnost vseh krajevnih ustanov. To zatrdilo je izzvenelo v ijolemičen odgovor Listi za Milje (ki je mnenja, da to ni v pristojnosti občinske u-prave), pa tudi demokristjanom (ki so resolucijo napadli z nazadnjaškim prizvokom in jo označili kot golo propagando), (dg) želna problematika, saj so bila vprašanja, ki se nanašajo na krajevno politično stvarnost, že preverjena in definirana na lanskem pokrajinskem kongresu Zaradi tega ne moremo pričakovati sprememb sedanje politične linije, ki jo socialistična stranka vodi na krajevni ravni, ne dosedanje pokrajinske formule PSI se pripravlja na deželni in vsedržavni kongres V socialističnih sekcijah tržaške pokrajine se bo v prihodnjem tednu začela razprava o vprašanjih, ki so vezana na vsedržavno in deželno politično linijo stranke. Vse državni kongres stranke bo namreč v zadnjem tednu meseca aprila, deželni kongres pa bo 11. in 12. aprila. Dne 4 aprila pa bo PSI pri redil pokrajinsko skupščino, na ka teri bodo izvolili delegate za deželni kongres. V sekcijah se bo razprava odvija la okrog treh dokumentov, od katerih je prvi odraz Craxijeve večinske riformistične struje, drugi Lombardijeve in Signorilejeve levice, tretji pa Achillijeve in De Mar tinove struje. Pokrajinski odbor PSI šteje 31 članov, od katerih je 29 Craxijevih pr vržencev. 6 Achillijeve struje in 5 levice. V razpravi bosta torej v ospredju vsedržavna in de- DANES NA DEŽELI Srečanje komisij za vprašanja osimskega sporazuma Danes dopoldne bodo imeli člani posebne pokrajinske komisije za vprašanja osimskega sporazuma srečanje s predsednikom posebne komisije deželnega sveta Arnaldom Pit-tonijem. Gre za prvo srečanje posebne pokrajinske komisije, ki ima ta čas posebno vlogo in nalogo, saj je zunanje ministrstvo v Rimu delegiralo prav deželo, da poišče morebitna nova področja, na katerih bi umestili industrijsko cono. V tem smislu je vloga krajevnih uprav velikega pomena, obenem pa tudi prebivalstva samega, da pride do enotnih izbir. Srečanje bo na sedežu dežele Furlanije - Julijske krajine. besedami predsednika Carboneja, ki je med drugim dejal, da predlagatelji zahtevajo določene stvari ne zaradi tega, ker bi jih v resnici želeli, ampak zato, ker hočejo okrog teh vprašanj ustvariti širšo mobilizacijo in s tem razbiti tisto solidarnost med vsemi političnimi silami, ki se je v zadnjem času ustvarila okrog vseh važnejših vprašanj, ki zadevajo krajevno gospodarstvo. Omenjene stranke zaradi tega niso mogle podpreti predloga o iluziji, ki preusmerja iskanje tistih ukrepov, ki jih je v resnici mogoče doseči za razvoj gospodarstva, po drugi strani pa niso mogle glasovati proti takim predlogom, kar bi opozicija gotovo izkoristila v svoje demagoške namene. Tudi tretja resolucija je bila o-dobrena z večino glasov, o njej pa torno še spregovorili. Na začetku seje je predsednik Carbone poročal o nedavnem obisku pokrajinske delegacije v Istri, kjer se je srečala tudi s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke in o delu posebne komisije, ki proučuje paket zahtev Trsta za splošni gospodarski razmah mesta in njegove pokrajine, (as) Uslužbencem avtobusnih podjetij za medkrajevne proge izplačati prejemke Deželna uprava je pozvala podjetja, ki imajo v koncesiji medkrajevne avtobusne proge, naj vestno spoštujejo obstoječo vsedržavno delovno pogodbo za uslužbence javnoprevoznih služb. Poziv je naslovil deželnemu sedežu družbe ANAC sam predsednik deželnega odbora Comelli s pripombo, da je prizadetemu osebju nemudoma treba izplačati februarske prejemke. ODLOŽENA SEJA ZDRAVSTVENEGA IGNZOBCIJA ŠE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE SPREMLJEVALCEV HANDIKAPIRANIH LpT zahteva odstop predsednika Pessata Ogrožena oskrba 150 handikapiranih otrok Pred sedežem Zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine se je včeraj popoldne zbrala večja skupina spremljevalcev handikapiranih otrok in mladostnikov, za katere skrbi Zdravstveni konzorcij. Zbrali so se, da bi na predvideni Seji vodstva Konzorcija šc enkrat zahtevali izpolnitev zahtev, ki jih ti o;>erate rji zasledujejo že dalj časa Zakaj pravzaprav gre? Spremljevalci — katerih je pri bližno 100, skrbijo pa za 150 handikapiranih otrok — nimajo nobene ga rednega delovnega razmerja, imenovani so le za določeno število ur na teden s posebnim odlokom vo dilnega sveta konzorcija. Skrbijo za šolsko vključevanje prizadetih, za njihovo smotrno izkoriščanje prostega časa. za družbeno vklju čevanje, ob tem pa še za pomoč družinam, ki imajo težave s priza detimi otroki. Letos so na začetku šolskega leta vzeli v službo kakih 100 operaterjev kar jc- bilo nujno potrebno za dobro izvrševanje na log, ki si jih je ta služba zadala. Zaradi tehničnih ovir ie bilo do se lllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllMIIIIIIIIllllllimuillllHlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMtlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIHIlIlllllB NA POBUDO DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINSKE UPRAVE Ustanovitev medobčinskega odbora v obrambo delovnih mest v papirnici K sodelovanju je župan Škerk pozval enajst županov iz občin, v katerih bivajo delavci št banske papirnice V odnosih med delavskim gibanjem, pred katerim stojijo nove in čedalje zahtevnejše preizkušnje, ter krajevnimi upravami je zavel nov veter. Znamenj je vedno več. Krajevne uprave se vse pogosteje aktivno pridružujejo naporom delavskih svetov in sindikalnih organizacij zlasti v obrambo ogroženih delovnih mest. To je tudi primer devinsko-nabrežinske občinske uprave, ki pozorno spremlja dogajanje v največjem industrijskem obratu na občinskih tleh, to je v štivan-ski papirnici, v kateri se je po več letih nemotene in uspešne proizvodnje spet pokazala za današnji čas tako značilna in nepriljubljena pri-kazen-dopolnilna blagajna, znanite-Jjica proizvodne'križe In težav, ki znajo privesti čelo do zaprtja obrata in brezposelnosti. Devin'sko-na-brežinski občinski upravitelji šo ža-to sklenili, da bodo še odločneje kot doslej stopili ob stran delav skemu svetu ter ga podprli v njegovih zahtevah. Vendar tokrat še z drugimi močmi in v ta namen je župan Škerk včeraj pozval na skupni sestanek župane občin v katerih živijo delavci štivanske papirnice. da bi s skupnimi močmi čim Razstavo športnih čolnov, rekvizite prispevali v boju za ohranitev tov za taborjenje in družinskih pri- pirnico, je v bistvu širši pojav in se ga ne da obravnavati ločeno. Do neke mere je bil tudi predvidljiv in se navezuje na težave tržišča s surovinami. Ravno tu pa gre po mnenju sindikatov, kot je bilo tudi včeraj poudarjeno, iskati krivdo v zgrešenem ednosu do papirne industrije, ker se ni poskrbelo za nova pogozdovanja in se ni izkoristilo obstoječe gozdno bogastvo, kot se doslej ni poskrbelo za reciklažo rabljenega papirja. Vse to bodo morali pristojni činitelji v bodoče upoštevati, sicer se bo kriza v tem industrijskem sektorju še nadaljevala. S temi zahtevami se bodo predstavniki papirnice danes tudi predstavili predstavnikom deželne uprave. V prihodnje 'pil bo svoj prispevek dal tudi včeraj ustanovlje ni stalni odbor enajstih občin. Med nalogami teh občin''naj bi v pri hodnje bila med drugim tudi skrb za zbiranje rabljenega papirja. Že nad 10.000 ljudi na razstavi Nauticamp (fclovnih mest. Povabljenih je bilo enajst župa-npv večjih občin. Odziv žal ni bil najboljši. Poleg devinsko-nabrežin Ste so bile zastopane samo tri občne, in sicer Tržič, od koder pri-hlja na delo v papirnico 192 delivcev, Ronke (57 delavcev) m Gra-rbž (16 delavcev). Med drugimi je b'a na primer odsotna tržaška ob | čnska uprava, čeprav dopolnilna blagajna v papirnici zadeva kar 149 tjžaških delavcev. Kljub temu je včerajšnje srečanje rtdv.se pozitivna pobuda, ki so jo z zadovoljstvom pozdravili tudi pristni delavci in sindikalni predstav riki papirnice. Pozitivna še zlasti, Ifr so se zbrani občinski predstavili dogovorili, da ustanovijo Stalin odbor zastopnikov vseh zainte-lfsiranih občin, ki bo posegal pri ipdstvu podjetja, pri deželnih otla-Seh in drugod, če bo treba, drambo delovnih mest in zahtev šivanskih delavcev. Odbor bo skrat-14 stal ob strani delavskemu sveti papirnice. Med konkretnimi po-tjdami, za katere so se med vče riišnjim srečanjem dogovorili, ve 1.1 omeniti tudi sklep, da se bo za sflpstvo županov iz teh občin ude idilo petkove vsedržavne manife-stjcije delavcev papirne industrije vRimu. pdza, ki je zajela štivansko pa- VČCRAJ ZJITRAJ Domačin iz uoga žrtev hude prometne nesreče Igodito se je na trbiški cesti• Ponesrečenca Marina Možino so v bolnico sprejel s pridržano prognozo kolic Nauticamp 81 v prostorih tržaškega velesejma si je doslej o- gledalo že nekaj nad 10.000 ljudi. Medtem se odvija tudi program spremnih manifestacij, v okviru katerega bo danes od 9.30 do 12. ure napovedan posvet o športni plovbi v Italiji in v sosednih državah. Poleg italijanskih in avstrijskih strokovnjakov s tega področje bo nastopil tudi predstavnik Jugoslavije v stalnem mednarodnem odboru za športno navtiko odv. A. Apollonio. Razstavo Nauticamp si lahko ogledamo vsak delavnik od 15.30 do 20. ure. Vstopnina znaša 2000, s popustom 1.500 lir. Drevi ob 20. uri se sestane rajonski svet za Skedenj - Čarbolo. Pol ure kasneje se bo sestal rajonski svet ža Novo 'mesto - Novo mitnico. Jutri ob 18. uri pa se bo sestal na Proseku rajonski svet za Zahodni f Čestitke Včeraj je praznovala rojstni dan FABLA. Vse najboljše, mnogo sreče in zdravja ji želijo mož Jožko, mala Samoa, oče in nona Ika. Danes praznuje 75. rojstni dan KARLO GRILANC. Mnogo zdravja mu želijo žena in otroci z družinami. nilimilllMIIIIIIIIIinillllMtlMIIMIIMMtllllllHIlfllMIIIIMMIIIinilMIIIMIIItfUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VČERAJ V HOTELU «JOLLY» Včeraj ob 8.05 se je na trbiški cesti v bližini konjskega dirkališča pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je bil 40-letni slikar Marino Možina iz Loga št. 308. Nesrečni Možina se je v svojem avtu znamke opel TS 183638 peljal po državni cesti 202 v smeri proti mestu. V nasprotni smeri proti Opčinam je prihajal tovornjak fiat 684, za krmilom katerega je sedel 54-letni Umberto Benvenuti. doma iz Bologne. Možina je nenadoma zavozil na nasprotno stran cestišča v trenutku, ko se mu je približal tovornjak. Trčenje je bilo neizbežno in celo tako hudo. da je Možinov opel šel dobesedne ped tovorniak Na prizorišče nezgode so prihiteli karabinjerji iz Ul. del-1’Istria, ki so Marina Možino potegnili iz razbitin njegovega avto- mni Duigo Nassiguerra, 78-letna Ro dolfo Franco, 81-letna Maria Wei-chenberger vd. Verdoglia, 80-letna Antonia Carpenetti vd. Ulianich, k letna Felicia Uva vd. Del Rosso, 78-letni Zlatko Heichsmann, <0 letni Giuseppe Perlich, 82-letni Giovanni Pucci, 57-letna Nalda Gattarossi vd. Višini, 90-letna Regina Abram vd. Do Marclii, 87-letni Romeo Canalet ti, 86-letni Luigi Castelli, 88-letna Giuseppina Rudes vd. Seherl, 78-letna Marija Valič por. Cattonaro OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati n: št. 228-127 od 8. do 14. ure. IVAN Antonič - Cerovlje je odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM jahto izdelano iz steklene smole (vetroresina) letnik 1970. Jahta je izdelana v Angliji, dolga je 12,70 m, ima en jambor, sedem ležišč, motor perkins shop in je ojvsem opremljena s krovno opremo za dolge plovbe. Ogled je možen pri LTnternational klubu v Zeleni laguni pri Poreču. Cena okrog 50.000.000 lir. Vprašajte po Ravari Marku. OlteiNA Devju Naurežina razpisuje javni natečaj za mesto sluge - čistilke za osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Interesenti morajo predložiti prošnjo do 14. ure dne 21. marca 1981. OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javni natečaj za mesto koordinatorja .tehničnega urada. Študijski naslov: doktorat iz arhitekture ali gradbenega inženirstva. Rok za predstavitev prošenj zapade 31. marca 1981. SLOVENSKA zadruga išče mlado delovno silo, ki se želi specializirati pri gojenju cvetlic. Zainteresirani naj se osebno javijo na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/b, ali telefonirajo na št. 62-754. OSMICO je odprl Ignacij Štrajn — Križpot 84 (Mačkolje). Toči belo in črno vino. 16-LETNA hitra strojepiska išče zaposlitev. Telefon štev. 228318. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška — Zagradec 1. Toči belo in črno vino PRODAM večjo količino kokošjega gnoja. Jožef Peric, Peč št. 50 — telefon 882-057. IŠČEM opremljeno majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana v najem. Telefonirati v opoldanskih urah na št. 567-367. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno domače vino. PRODAM 2 leseni okm 85x135 cm, opremljeni z ovojnicami. Kovic Franc. Slataper l/c - Sovodnje. OBČINA Dolina razpisuje javne natečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) Rok zapade 10. 3. 1981 ob 12. uri Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah. ■ OSMICO je v Doberdobu odprl Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči belo i ' in črno vino. i OSMICO je odprl Benedikt (Diko) Žerjal, Boršt št 74. Toči belo in črno vino. V goriškem občinskem svetu so sinoči svetovalci soglasno odobrili pravilnik občinskih področnih komisij, v katerih bodo tako občinski svetovalci, kot strokovnjaki, če bo občinska uprava smatrala, da je njih prisotnost potrebna in koristna. O ustanovitvi komisije je bil večkrat govor že v prejšnjem občinskem svetu. Vnešene so bile tudi v petletni program nove večine, ki se je ustanovila v lanskem oktobru. Sedaj je končno prišel čas. da bedo komisije ustanovljene in pričele delovati. Njihova naloga bo na raznih področjih preučevati posamezna vprašanja, predno se o njih izrečeta občinski odbor in občinski svet. Seveda se bodo te komisije sestajale le, ko bodo prišla na dnevni red važnejša vprašanja. Ne bodo sicer imele odločilnega glasu, bodo namreč le posvetovalnega značaja. Po predlogu občinskega odbora naj bi bili dobili v Gorici 4 komisije. Na predlog svetovalcev Coceanija in Mermorjo (KPI) ter Waltritscha (PSI) pa so število komisij povečali na pet. Vrašanja slovenske narodnostne skupnosti bodo proučevali v komisiji, ki bo pristojna za splošna vprašanja in za decentralizacijo. S tako rešitvijo se je strinjal tudi svetovalec Bratuš (SSk). Prva komisija bo torej imela pristojnost nad vprašanji splošnega značaja, decentralizacije in slovenske narodnostne skupnosti. V drugi bodo proučevali gospodarska vprašanja, načrtovanje in proračun, v tretji vprašanja urbanistike. javnih del, ekologije. V četrti komisiji bodo imeli opravka s kulturo, šolstvom in športom, v zadnji, to je peti komisiji pa z vprašanjem socialnega skrbstva. Še prej pa so svetovalci postavili županu in odbornikom nekatera vprašanja. Avtobuse, ki vozijo na medkrajevnih progah bodo skušali sporazumno s pokrajinskim podjetjem uporabljati tudi na mestnih progah. Na vprašanje komunista Latn-bertija, kako je z možnostjo carinjenja železnih proizvodov na gori-ški carini, je župan odgovoril, da za sedaj ni nič, gotovega, na pravem obmejnem postajališču pri štan-drežu pa bodo omogočili tudi izvrševanje te službe. Razni svetovalci so še zahtevali, da prične z delom komisija za stanovanjska vprašanja, drugi pa so se hudovali nad slabo službo lepljenja plakatov in tožili po časih, ko so to delali občinski uslužbenci. Na dnevnem redu pa je bilo sinoči še zelo važno vprašanje, in sicer razprava o ugovorih deželne uprave, sklepu o splošni reviziji gori- škega urbanističnega načrta. V trenutku, ko telefoniramo, iz Gorice ima poročilo o tem odbornik za javna dela Mario Del Ben. Podrobneje bomo zaradi tega poročali jutri. Priprave na pokrajinski kongres PRI Na skupščini goriške sekcije republikanske stranke so razpravljali o političnem položaju na krajevni ravni ter o pripravah na skorajšnji kongres stranke, ki bo 22. marca. Uvodno poročilo o političnem položaju je pedal politični tajnik Vec-chiet, ki je posebej poudaril, kako bi koalicija, ki upravlja goriško občino in ki se je doslej izkazala za precej trdno, mogla in morala ugodno vplivati tudi na reševanje najbolj perečih gospodarskih vprašanj. Za Vecchietom je imel poročilo še občinski odbornik Dario Drufu-ca, ki je udeležence skupščine se- znanil z najbolj aktualnimi vprašanji, s katerimi se ukvarja občinska uprava v Gorici, posebej pa še z vprašanji s področja šolstva in telesne vzgoje. Na nedeljski skupščini so izvolili tudi predstavnike, l.i bodo go-. riško sekcijo zastopali na ^krajinskem kongresu stranke. Izvajanje osimskega sporazuma V petek srečanje , med deželno in pokrajinsko komisijo O osimskem sporazumu je bjl govor že na sobotni okrogli mizi v deželnem avditoriju v Gorici. O tem vprašanju, predvsem kar zadeva gospodarski del, bo tekla beseda na srečanju, ki bo v petek, 13. t.m. med člani deželne komisije za izvajanje osimskega sporazuma ter člani stalne pokrajinske komisije goriškega pokrajinskega sveta, ki je zadolžena za ta vprašanja. VČERAJ IN DANES NA POBUDO ZSKD Pogovori Kristine Brenkove s šolarji na Goriškem ■ v M t * 4■ ' * t >, r U^i Polno zadovoljnih otrok 'se je včeraj zbralo okrog mladinske pisateljice Kristine Brenkove *y Doberdobu, Sovodnjgh- in štartdrežu. Priljubljena mladinska' pesnica in pisateljica. več kot dvajset let ured niča m?sečmka «Ciciban» se .je, kčt nam je povedala, med, našimi o-troki zelo dobro počutila. Sprejeli so jo toplo, saj jim ni dano, da se pojavi vsak dan med njimi pisatelj ali pesnik, še posebej ne tak ki piše o njih in zanje. Kristina Brenkova je povsod pripovedovala otrokom o svojem delu za mladino, o svojih NA POBUDO ŽENSKEGA ODSEKA KD JEZERO V Doberdobu uspela proslava mednarodnega ženskega praznika Besede predsednice Lede Jarc - Podelitev šopkov nad 80 let starim občankam - Razstava izdelkov kuharskega tečaja «Kot vsako leto smo se tudi letos zbrali, da skupno proslavimo mednarodni praznik žena in tako poudarimo važnost ženske v današnji družbi, ženske, ki je bila stoletja zatirana, ker je tako velevala družba, ki je morala biti vedno in povsod podložna, biti mati in varuhinja hiše. Toda ta ženska se je v zadnjem času začela zavedati svoje vloge in se ramo ob rami z možem boriti za boljše življenje,* je na proslavi 8. marca, v nedeljo popoldan v dvorani kulturnega dru štva r Jezero* v Doberdobu rekla piiddšfedrtlca ? žfcnSRdgh.1" bflseka KD Jezero Leda Jarc. Omenila je nato dolgo, pot boja za.žSHčke jpr.avice. u-spehe in tudi neuspehe. Izrazila je željo, da bi se v ženski odsek v Doberdobu vključilo čim več žena. Spregovorila je tudi o težavah mladine. imniHitiHiiMiiMmiiMiMHunHmHniHmiiHimMHfiiiimHHMUHHUMiiHiMtutMiHmHmiuuiiniumimm V SOBOTO V KULTURNEM DOMU DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8 30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje:, tel. 27H24,. 3ANGA Dl 'CREDITO Ql TRIESTE . ( R 2 A Š KA K R ED|T N A BANKA 9. 3. 1981 Ameriški dolar 1032.— Funt šterLing 2260,— Irski funt šterling 1760.— Švicarski frank 525,— Francoski frank 203,— Belgijski frank 28,50 Nemška marka 481.— Avstrijski šiling 67,— Kanadski dola- 860.— Holandski f.orint 434.—- Danska krona 152,— Švedska krona 220.— Norveška krona 188.— Drahma 16-— Mali dinar 28,70 Veliki dinar 28,70 MENJALNICA vseh tujih valut V Novi Gorici zanimivo srečanje folklornih skupin Nastopili so tudi Goričani, Tržačani, Benečani in Rezijani • V Solkanu dvodnevni seminar za folkloriste Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice je v soboto v novem Kulturnem domu pripravila izredno zanimivo folklorno prireditev, na kateri so nastopile skupine iz zamejstva in Slovenije. Pred natrpano dvorano, ki se je za take prireditve pokazala pretesna, so nastopili godci iz Rezije, folklorna skupina Karol Pahor iz Pirana, Beneška folklorna skupina, Ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, folklorna skupina Travnik iz Gorice, Pevke z Raven, folklorna skupina Stu ledi iz Trsta ter Rezijanska folklorna skupina. V dveurnem programu so nastopajoči prikazali del ljudske kulture iz prejšnjega stoletja in prvih let našega. Tako so Goričani z «goriš-ko šagro* ponazorili plese, id so bili v običaju v Gorici in okolici in ki so pokazatelj kraja, ki je stičišče več kultur. Tržačani so v pesmi in plesu potrdili navade na tržaškem Krasu. Zanimivost zase so seveda predstavili Rezijani, ki so s svojimi tradicionalnimi plesi ter s pesmimi v karakterističnem rezijanskem narečju povsem navdušili občinstvo, ki je z množično prisotnostjo tudi na tej prireditvi potrdilo, da si tudi vnaprej želi takih pobud. Poleg treh zamejskih skupin, ki so že uveljavljene, velja omeniti tudi nastop Beneške folklorne skupine, ki se je ustanovila pred kratkim in je svoj krstni nastop imela prav na letošnjem Dnevu emigranta v Čedadu. Ob robu prireditve pa je bil v Solkanu dvodnevni seminar, katerega so se udeležili številni piedstav-niki folklornih skupin iz Slovenije. Na njem so goriški in tržaški folkloristi prikazali zanimivosti in osnove plesov, ki jih predstavljata obe skupini. (pr) Natečaj za sprejem v policijsko službo Ministrstvo za notranje zadeve razpisuje natečaj za 4380 mest policijskega stražnika. Po 6-mesečnem tečaju bodo policisti prejemali mesečno plačo 636 tisoč lir in posebno letno nagrado. Za tiste, ki bi želeli odslužiti vojaški rok pri policiji je letos na razpolago 1500 mest. Za rojene v prvem štirimesečju 1963. leta im starejše je na razpolago 500 mest, za katera morajo zaprositi do 30. junija letos. Podrobnejše informacije se dobijo na prefekturi. Izrazila je zaskrbljenost zaradi vse-večjega uživanja mamil. Med okoli tisoč uživalci mamil v Tržiču in njegovi bližnji oko.ici je zelo visok odstotek žensk. Zaluevala je posege za odpravo tega zla in priporočila večje vključevanje mladih v športna in kulturna društva, da bodo imeli zdravo vzgojo in se bodo zanimali za študij in duhovne dobrine. Ob koncu je spregovorila o dajavnosti ženske organizacije v Doberdobu. Proslave 8. marca se je udeležilo izredno veliko žena m ttidi občanov iz vseh krajev3 ob?m?*še* zlasti pa s Poljan in iz samega občinskega središča. Priš’a je delegacija Združenja žensk Italije iz občine Ronke, delegaciji ženske organizacije in pobratenih krajev Prvačina in Sela na Krasu. Ženskega iniciativnega odbora iz Gorice Vse navzoče je pozdravil dober-dobski župan Mario Lavrenčič, ki je izrekel solidarnost z bojem žena za njihovo enakopravnost in splošno emancipacijo. Ob letošnjem mednarodnem ženskem prazniku so organizatorice do-berdebskega praznovanja na domu podelile šopek rož 28 občankam starim nad 80 let. S same prireditve pa je delegacija mladenk krenila k partizanskemu spomeniku in položila šop rož. Pred pričetkom proslave so v spodnjih prostorih kulturnega društva priredile razstavo izdelkov kuharskega tečaja, ki so ga pod okriljem ženskega odseka imeli v zadnjih treh mesecih in ga sklenili konec prejšnjega tedna. Za izdelke, ki so jih žene in dekleta pripravile pod skrbnim vodstvom svoje prof. Nataše Bašin je vladalo veliko zanimanje in so ogledovalci za uspeh izrekli vse priznanje. Na proslavi so voditelji tečaja prof. Bašinovi izročili diplomo o priznanju, prav tako pa so diplomo o obiskovanju tečaja prejele vse tečajnice. S prav posebnim zadovoljstvom je predsednica žena Leda Jarc izročila priznanje dolgoletni aktivistki in požrtvovalni delavki za manjšinske pravice Vilmi Juren s Poljan. S tem se je hotela zahvaliti za izdelavo prazničnih oblek kraških žena, ki so jih doberdobska dekleta prvič oblekla prav ob nedeljskem prazniku. Prireditev so sklenili z nadvse u- lUHHtmiHiitMHUMmHHmMHHummmimHUMMiiiiiimnfamiHmHHiumumuimHiimiHnHUHimnmi SPET STAVKA V BOLNIŠNICAH spesnim gledališkim delom «ženski na podeželju* avtorice Dacie Marami, ki sta ga občuteno in prepričljivo izvedli članici Slovenskega stalnega gledališča Miranda Ca harija in Lidija Kozlovič. JUTRI V DOBERDOBU Seja občinskega svela Za jutri ob 15. uri .je napovedana seja občinskega cveta v Doberdobu. Poleg drugih cadev bedo svetovalci odločali, tudi o prošnji za deželni prispevek za ureditev sedeža nižje srecinje .šole v Doberdobu. • Kdor namerava pridobiti dovoljenje za ravnanje s strupenimi plini -- za to je predpisan poseben izpit — mora do 15. t.m. vložiti prošnjo v uradu pokrajinskega zdravnika v Trstu. Podrobnejša navodila dobijo interesenti v uradu goriškega pokrajinskega zdravnika — Ul. Roma 23 — (v deže’ni palači) v Gorici.. Namesto Cvetja na grob Jute Bo-škin iz Pevme darujeta Anka in Mi-ladin 30.G00 lir za PD Naš prapor. delih, o sami sebi, mnogi šo ji postavljali vprašanja, na katera je rade volje odgovorila. Šveda pa je obrokom tudi prebrala svoje povestice in pesnjce. Nrša otrečad je imela tako nekoliko drugačen dan. Obiske na .Goriškem je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev in da bi. čimveč otrok bilo deležnih tega obiska so brla srečanja tako dopoldne v šolah, kot popoldne v kulturnih domovih. Včeraj zjutraj je Kristina Brenkova bila v šolah v Doberdobu in v Sovodnjah, popoldne pa v Domu Andreja Budalo v Š.an-drežu. Tako v Doberdob kot v So-vednje so prišli s šolskimi avtobusi, ki sta jih občinski upravi dobrohotno dali na razpolago, otroci iz drugih šol na podrečju obeh občin. Danes bo Kristina Brenkova obiskala šolarje v mestu, v obeh šolah, popoldne pa se bo pedala še v celodnevno šolo v ŠLverjan. ZSKD se pri tem čuti dolžno zahvaliti se u-čifeljicam in učiteljem za topli sprejem. Na naši sliki je Kristina Brenkova med sovedenjskimi šolarji. Do poenotenja avtobusnih služb Že v letošnjem aprilu bosta prišli v pristojnost pokrajinskega avtobusnega podjetja dve zasebni avtobusni podjetji, slscnzo* iz Gorice in «Petiuz» iz Rcmansa, ki skrbita v glavnem za prevoz delavcev in dijakov ter svoje avtobuse uporabljata tudi za nedeljske izvenlinijske izlete. O pcdru/abljenju teh dveh podjetij je bilo že precej govora, največ v pokrajinskem svetu, že pred nekaj leti. Sedaj je deželna uprava dala na razpolago denar za odkup vozil. O poteku pogajanj .ie predsednik goriško - tržaškega prometnega področja prof. Ferrari rb-vestil zastopnike deže’nega sindikata prometnih delavcev. Na tem sestanku so preučili š« druga vprašanja, ki so v zvezi s problematiko javnega prometa. M'“d tem tudi nujnest. da se preofnuje-jo vse .javne avtobusne službe s poenotenjem sedan ah prog in odpravo nekaterih škodljivih dvojnikov. , S tem v zvezi naj bi prišlo tudi do publioizaeije avteprevozne zadruge «La Gradese*. ki ima sedež v Gradežu in opravl;a nrevoz oseb na številnih progah iz Gradeča v Gorico. Videm in druge krate Furlani te. O tem bo sicer govor v prihodnosti. V NEDELJO ZVEČER V GORICI MOPEDIST SPET ŽRTEV HUJŠE PROMETNE NESREČE 52-letnega Egidia Zottija je z avtom povozila 41-letna Luciana Raguzzi - V Gradišču hudo tanjeno 19-letno dekle Zdravniki v bolnišnicah so se že spet odločili za stavko, ki jo bodo izvedli od danes do vključno petka, 13. t.m., v kolikor medtem ne bo prišlo do preklica. Obeta se torej skoraj teden, dni različnih težav tako glede sprejema bolnikov v bolnišnico, kakor tudi glede nudenja določenih zdravstvenih sto- SLOVENSKO -STALNO XJ ^GLEDALIŠČE V TRSTU V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Danes, 10. marca 1981, ob 20. uri v gledališču VERDI. IVAN CANKAR HLAPCI Režija MILE KORUN Goriški abonma Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Do prevoza z avtobusom imajo pravico samo abonenti. Vsi, ki stopijo na avtobus, morajo zato imeti s sabo abonmajsko izkaznico. ritev. Tako kakor že pred nekaj tedni, bodo v teh dneh sprejemali v bolnišnice samo res najbolj nujne primere, medtem ko bodo morali bolniki z običajno napotnico počakati do prihodnjega tedna. Sicer pa imajo v goriški splošni bolnišnici že te dni dovolj težav, saj imajo zasedena skoraj vsa razpoložljiva mesta, zaradi stavke pa se bo položaj po vsej verjetnosti še zelo poslabšal. Menda tokrat na oddelku za hitro pomoč, kjer običajno Ot pravljajo neke vrste selekcijo pacientov, ki naj bi jih sprejeli v bolnišnico, tega ne bodo dplali, marveč bodo bolnike pošiljali neposredno v oddelke. Spričo gneče pa bo to po vsej verjetnosti povzročalo dodatne težave. Tudi tokrat bo skoraj povsem zamrla dejavnost zunanjih ambulant, ki se jih množično poslužujejo dnevni pacienti. Skratka težav ne bo manjkalo, zato ne bo odveč priporočilo, naj bi tisti, ki so potrebni take ali drugačne zdravstvene storitve, počakali do naslednjega tedna. Ker je stavka vsedržavnega značaja se bodo s podobnimi težavami ukvarjali tudi bolniki v drugih bolnišnicah v naši pokrajini in deželi. Mesec dni se bo moral zdraviti 52-letni Egidio Zotti iz Gorice, Ulica Consortiva 44 zaradi zloma piščali na levi nogi ter nekaterih lažjih poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v nedeljo zvečer, v neposredni bližini železniškega nadvoza v Ulici Aquileia v Gorici. Zottija, ki je menda pravkar nameraval sesti na motorno kolo, namenjen proti domu, ga je z avtom zbila 41-letna Luciana Raguzzi, Ulica Montenero 44. S fiatom 850 je pripeljala po Ulici A-quileia ter nato zavila v Kraško ulico, pri tem pa zadela Zottija. Dogodek je žensko hudo pretresel, tako da je pozabila na osnovno dolžnost, ki jo je .reba izpolniti v primeru nesreče, to je nuditi takojšnjo pomoč. Na srečo je bila v bližini policijska obhodnica, ki je ženski preprečila, da bi odpeljala dalje. Menda je Raguzzijeva nameravala poiskati najprej sestro, ki stanuje nekje v bližini in bi se nato skupaj vrnili na prizorišče nesreče. V teku je preizkava. V goriški splošni bolnišnici pa se zdravi tudi 19-letna Paola Vassilli iz Romansa, zaradi hudih poškodb, •MiiiiMiitmiMiHHiHmiiMniminumMMHiiuniunu Prosveta Zveza slovenskih kulturnih društev vabi zastopnike zborov in pevce na prijateljski pomenek o Primorski poje. jutri, v sredo, 11. marca, ob 20. uri, v predavalnico v Ulico della Croce 3. Ob tej priliki bodo razdeljene uokvirjene fotografije zborom, ki so sodelovali na lanski reviji Primorska poje, istočasno bomo podali prikaz poteka letošnje revije. Prosvetno društvo «Naš prapor« vabi v četrtek, 12. marca, ob 20. uri, v prosvetno dvorano v Pevmi, kjer bo etnograf Naško Križnar predvajal in komentiral nekaj dokumentarnih filmov o ljudskih običajih pri Slovencih. ki jih je zadobjla v prometni nesreči, v soboto, pozno zvečer v Gradišču. Dekle so na kirurškem oddelku sprejeli s pridržano prognozo, vendar zdravniki upajo, da se bo njeno stanje v kratkem popravilo. ' ’ Kino (i or/ra VERDI 20.30 Slovenska gledališka predstava. CORSO 17.30—22.00 «Toro scatena-to». R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Danes zaprto. Trii A PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Sluning>. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Fantozzi contro tuttd». /Votvi Uoriro i« okolica SOČA 18.00 — 20.00 «Gimnazijke>. Francoski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Zadnji kriki iz Savane*. Ameriški film. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna tekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča smučarje, da letos odpade pokrajinsko posoško prvenstvo, ki je bilo napovedano 15. marca v Sappadi. Zaradi tega SPD priredi istega dne smučarski avtobusni izlet na Nevej-sko sedlo. Vpisovanje na sedežu najkasneje do jutri, 11. marca. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Tokrat boljša predstava Za nami je drugo povratno kolo prve jugoslovanske nogometne lige. Ta zavrtljaj pa je bil nedvomno uspešnejši kot prvi. Strelci so bili namreč učinkovitejši, saj so dosegli pet zadetkov več kot nedeljo prej (skupno 18). Po mnenju jugoslovanskih poročevalcev je bilo opaziti na vseh igriščih boljši nogomet, znaten napredek. Več igralcev je dobilo zelo visoke ocene (osmice in celo več). Med le-temi naj omenimo le Zagrebčana Zajca, Ljubljančana Voljča in Petroviča itd. Posebno ugodno pa sta tokrat presenetila vratar Radničkega Stevanovič (zamenjal je obolelega Panteliča) in Titograjčan Vukčevič, ki je na srečanju proti Željezničarju dosegel kar dva zadetka. Razveseljivo dejstvo tega kola pa je tudi, da je bilo na tribunah jugoslovanskih stadionov le nekaj več gledalcev (skupno 100.000). So gledalci pričakovali od prvoligašev boljšo igro ali pa jih je na stadione privabilo zelo lepo vreme? Tudi po tem kolu sta niški Rad-nički in beograjska Crvena zvezda ohranila prvo mesto na lestvici. Obe moštvi pa tokrat nista imeli lahke naloge. Upali bi si celo reči, da sta z dokajšnjo mero sreče osvojili točko. Na tekmi v Zagrebu so nedvomno več pokazali domačini od bolj renomiranih nogometašev Crvene zvezde; Rad-nički pa se more zahvaliti rezervnemu vratarju Stevanoviču, da je proti Beogradu odnesel celo kožo. Vodeči dvojici postaja sedaj vse bolj nevaren Partizan, ki pa je doma z dokajšnjo mero sreče odpravil Rijeko. Zanimivo je, da so Beograjčani dosegli zmagoviti zadetek prav tedaj, ko so ostali na igrišču le v desetih (sodnik je namreč izključil Klinčarskega). Partizan sedaj zaostaja za vodečim parom le za dve borni točki in strokovnjaki menijo, da se bodo Kaloperovičevi varovanci kaj kmalu priključili vodemiča. Tudi v tem kolu so imeli očitno premoč domača moštva. Hajduk je namreč brez težav odpravil Borca; ljubljanska Olimpija je premagala Velež, ki je igral brez Sliškoviča (zopet težave s staro poškodbo), Budučnost pa je nasula Željezničarju kar štiri gole. 1:1 2:0 1:0 2:0 1:0 4:1 1:1 2:1 0:0 BRIGHTON — Kakšna katastrofa! V prvem kolu Davisovega pokala se je v srečanju Velika Britanija -Italija pripetilo to, kar v italijanskem taboru ni nihče, niti najbolj pesimist, pričakoval. Velika Britanija je namreč izločila Italijo. Italijanska reprezentanca je v Brighton odpotovala nadvse optimistično razpoložena. Kazalo je, da so lanski finalisti Davisovega pokala odpotovali na to srečanje, le da bi opravili «nevšečno formalnost*. Pa-natta je namreč izjavil, da bo moral čimprej poskrbeti za avionske listke, ker ima že v nedeljo več osebnih poslov v Italiji. Že prvi dan pa je prišlo do nepričakovanega razpleta, ki ni kazal na nič dobrega. Mottram je namreč zasluženo premagal Panatto; Ba-razzutti, ki se je skrajno nešportno vedel (med drugim je tudi zalučal stranskemu sodniku teniški lopar), pa je z izredno težavo premagal skoraj nepoznanega Lewisa, ki je na svetovnih lestvicah na 245. mestu. Atmosfera v italijanskem taboru je bila že težka. Živci italijanskih igralcev in vodstva pa so se ______________________________ še bolj zrahljali, ko je italijanski In še beseda o tekmi Vojvodina - Dinamo. Sodnik Rauš je tri minute pred koncem srečanja dosodil domačinom povsem izmišljeno enajstmetrovko. Dotlej so bili Zagrebčani, z Zajcem na čelu, o-čitno boljši. Čemu je sodnik hotel tako kaznovati zagrebško moštvo? čemu podžigati v prvenstvu nove polemike? IZIDI 19. KOLA Zagreb - C. zvezda Hajduk - Borac Partizan - Rijeka Olimpija - Velež Vojvodina - Dinamo Budučnost - Željezničar Napredak - Vardar Sarajevo - Sloboda Beograd - Radnički LESTVICA Crvena zvezda in Radnički 25; Partizan 23; Hajduk in Olimpija 22; Sloboda 20; Velež, Zagreb in Željezničar 19; Rijeka, Budučnost, Sarajevo in Vojvodina 18; Vardar 17; Dinamo in Borac 16; Napredak 14; Beograd 13. PRIHODNJE KOLO (15. 3.) Dinamo - Olimpija; Velež - Budučnost: Vardar - Hajduk; Borac - Sarajevo: Željezničar - Napredak; Sloboda - Beograd; Radnički - Partizan. 14. 3.: Crvena zvezda - Vojvodina; Rijeka - Zagreb (po TV). TENIS V DAVISOVEM POKALU Katastrofa Italijanov v Ze v prvem kolu jih je izločila Velika Britanija - Mottram je v zadnjem in odločilnem dvoboju premagal Barazzuttija KOŠARKA V promocijskem prvenstvu AVTOMOBILIZEM RALLY PORTUGALSKE Veliko slavje Fiata in Alena LIZBONA — Finec Marku Alen In fiat 131 abarth sta premočna zmagovalca letošnjega avtomobilskega rallyja po Portugalski. To je bila obenem tudi tretja letošnja preizkušnja za svetovno prvenstvo. Tekmovanje je bilo iz redno zahtevno ter naporno, saj je končalo rally samo 24 od 94 posadk, kolikor jih je startalo. Tako je italijanska avtomobilska hiša Fiat zmagala kar sedem krat v osmih nastopih, Alen pa je bil kar štirikrat prvi. VRSTNI RED 1. Marku Alen - Klwimaki (fiat 131 abarth) 8 ur, 27’26’' 2. Tolvonen - Gallagher (talbot -lotus) po 9’H’ 3. Waldegaart - Torzellus (toyota) po 16’21” 4. Mouton - Pone (audi 4) po 22’31” 5. Pond - Grindrot (datsun) po 30T3". Med vozači za svetovni naslov vodi Alen s 24 točkami pred Tol-vonenom 23 in Frequilinon, ki jih ima 23. Med avtomobilskimi znamkami pa vodi Talbot 34, pred Fiatom r26' in Oplom 23. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Juventus že dohitel Romo Turinčani so trenutno v izredni formi - Rimsko moštvo igralo le neodločeno proti Napoliju - Spodrsljaj Interja - Udineseju novi točki par Panatta - Bertolucci izgubil proti povsem nepoznani britanski dvojici Jarret - Smith. Tedaj pa je bilo jasno, da je postala naloga italijanske reprezentance skoraj brezupna. Pričakovati je bilo namreč, da bo Panatta premagal Levvisa; pričakovati pa je bilo tudi, da bo Mottram odpravil Barazzuttija. In tako se je tudi zgodilo. Velika Britanija je tako zmagala s 3;2. Po srečanju se je seveda v italijanskem taboru razvnela oštra. polemika. Predsednik Galgani je javno obtožil igralce, da se niso dovolj potrudili na tem srečanju in da so podcenjevali nasprotnike. Panatta pa je ostro reagiral in obtožil predsednika, da je doslej pokazal le veliko dobre volje pri zbiranju predsedniških glasov. Komu koristi tako ravnanje? Se veda nikomur. Bolje bi bilo, da bi ves italijanski tabor trezno preučil 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD h ljubljanska Svoboda tokrat osvojila točki V nedeljo je bilo prvo povratno kolo v drugi jugoslovanski zvezni ligi - zahod. Od slovenskih predstavnikov je le ljubljanska Svoboda zmagala. Doma je namreč zanesljivo odpravila, mo štvo Vrbasa kar s 3:0. IZIDI 16. KOLA Poraz Kolinske Slovana V 15. kolu prve jugoslovanske rokometne lige je ljubljansko moštvo Kolinske Slovana izgubilo v gosteh proti Trepči z 20:21 (10:11). Ljubljančani so trenutno tretji na lestvici. Antonom (Fiorentina) Nogometno prvenstvo italijanske A lige postajacvse bolj zanimivo, »i Po petem zaporednem remiju na domačem igrišču je Romo dohitel Juventus. Slednji je v odlični formi, saj je bila prepričljiva zmaga z Ascolijem nič manj kot štirinajsti uspešen prvenstveni nastop. Še več: varovanci trenerja Trapattonija so v tednu dni nasuli nasprotnikom nič manj kot 11 golov. Najprej so nasuli Bologni pet zadetkov, med tednom v italijanskem pokalu Avel-linu tri in prav toliko še v nedeljo Ascoliju. Prav gotovo si vratar Zoff Komentar Mirka Novosela PARTIZANU DRŽA VNI NASI 0 V Partizan je letošnji jugoslovanski državni košarkarski prvak; Jugoplastika in Kvarner sta izpadla v nižjo ligo. Vse je torej jasno že kolo pred koncem prvenstva. V edinstvenem ambientu, v prepolni dvorani v Beogradu je Partizan v osrednjem srečanju ne samo tega kola, temveč vsega prvenstva premagal zagrebško Cibono in tako osvojil državni naslov. Tekma je bila skoraj repriza prvega medsebojnega srečanja teh ekip v Zagrebu. Beograjčani so namreč odlično igrali v prvem polčasu. Priigrali so st celo prednost 22 točk (44:20). Kazalo je, da je tekme že konec, v drugem polčasu pa so proti koncu Zagrebčani skoraj dohiteli domačine in 22 sekund pred koncem je prišlo do sporne sodnikove odločitve. Kičanovič je namreč, po mnenju Zagrebčanov, napravil osebno napako v napadu, sodnika pa sta dosodila napako Pavličeviču in tako je Kičanovič izvedel dva prosta meta in vprašanje zmagovalca je bilo rešeno. V zagrebškem taboru se tudi jezijo na kriterij sojenja v tem srečanju, saj je na primer čosič dosegel le štiri točke in ni izvedel niti enega prostega meta, kar je v njegovi dolgoletni in zelo uspešni karieri res edinstveno. Tako ali drugače, ostaja pa dejstvo, da je Partizan v tej tekmi zmagal in postal prvak. sElitna jugoslovanska košarka» pa je letos izgubila enega svojih dosedanjih najuspešnejših klubov. To je Jugoplastika. Spit-čani so namreč izpadli iz lige. če je bilo še pred kratkim za Spličane kanček upanja, da se bodo rešili najhujšega, pa je tudi to upanje s sejo predsedništva jugoslovanske košarkarske zveze splahnelo. Odločili so se namreč, da se uvede novi sistem tekmovanja šele s sezono 1982 83 in tako bo Jugoplastika, skupno s Kvarnerom, v prihodnji sezoni igrala v 1 B ligi. Od ostalih srečanj v tem kolu velja omeniti še eno zanes Ijivo zmago Zadra, ki je tokrat odpravil Crveno zvezdo. Zopet se je odlikoval Branko Skroče, ki je dosegel kar 40 točk in je tako potrdil, da je bil v tem prvenstvu najuspešnejši košarkar in najboljši strelec. Ljubljanska Olimpija pa tokrat ni pripravila presenečenja in je izgubila v Šibeniku. Že jutri bosta na sporedu polfinalni srečanji jugoslovanskega košarkarskega pokala. V Zagrebu se bosta spoprijela Cibona in Radnički L MK, v Splitu pa Jugoplastika in Kvarner. Glede na to, da bodo Zagrebčani igrali brez izključenega čosiča. Spličani pa brez Dukana, bi lahko v teh tekmah prišlo tudi do preše nečenja. IZIDI 21. KOLA V BEOGRADU: Partizan - Cibona Zagreb 91:87 V ZADRU: Zadar Crvena zvezda Beograd 105:94 V ŠIBENIKU: Šibenka - Iskra OlimoUa t.iubliana 90:80 V SKOPJU: Rabotnički Radnički LMK Beograd 80:72 V TITOGRADU: Budučnost Kvarner Reka 87:73 V SARAJEVU: Bosna Jugoplastika Split 108:81 LESTVICA Partizan 38: Cibona 36: Zadar 28; Šibenka 22: Crvena zve zda in Bosna 20; Iskra Ohmpiia in Budučnost 18; Radnički LMK in Rabotnički 16; Jugoplastika 12; Kvarner 8 PRIHODNJE, ZADNJE KOLO (14. 3.) Radnički LMK - Partizan; Cibona - Bosna; Jugoplastika • Budučnost; Kvarner - Šibenka; Iskra Olimpija - Zadar; Crvena zvezda - Rabotnički. ni mogel želeti večjega zadoščenja ob 500 nastopu v A ligi. Osvojena točka sreai Rima je nedvomno večji uspeh za Napoli kot Romo. Pri vsem tem pa ne gre spregledati, da igra Napoli, na čelu z odličnim Krolom, vse bolje. Trenutno ima enako točk kot Inter, toda v sredo bo Napoli odigral še zaostalo tekmo z Ascolijem. Lanski prvak Inter preživlja krizo. Domačini so sicer povedli z Altobellijem, toda to gostov ni iztirilo. Za oba zadetka krivijo vratarja Bordona, ne glede na to pa so gledalci izžvižgali Bersellinija in Mazzolo. Po zamenjavi trenerja doživlja trmtBS^ravr preporod, saj je v štirih tekmah pospravil nič manj kot sedem točk. če so Videmčani 'staviK-dtni!*: je Bologna izbojevala prav tako prepričljivo zmago Mgdtem ko je bilo v Cagliariju med domačo istoimensko ekipo in Torinom 1:1, sta se razšla Catan-zaro in Brescia tudi brez zmaga-valca in povrhu še brez zadetkov. IZIDI 20. KOLA Avellino - Perugia 2:1 Cagliari - Torino 1:1 Catanzaro - Brescia 0:0 Inter - Fiorentina 1:2 Juventus - Ascoli 3:0 Pistoiese - Bologna 0:2 Roma - Napoli 1:1 Udinese - Como 2:0 LESTVICA Juventus in Roma 27, Inter in Napoli 24, Torino in Cagliari 21, Bologna, Fiorentina, Catanzaro in Udinese 18, Avellino 17, Ascoli 16, Brescia, Como in Pistoiese 15, Perugia 9. PRIHODNJE KOLO (15.3.) Ascoli - Pistoiese, Bologna - Udinese, Como - Avellino, Fiorentina -Brescia, Napoli - Cagliari, Perugia -Catanzaro, Roma - Inter, Torino -Juventus. 2 ITALIJANSKA LIGA Poraz Lazia Po 24 odigranih kolih imamo prvič v letošnjem prvenstvu dve e-najsterici na drugem mestu. Spodrsljaj Lazia v gosteh je skrbno izkoristila Cesena in sedai imata ti dve ekipi po 30 točk Na pragu poraza .je bil tudi vodeči Milan, saj je Verona vodila vse do 88. mi nute. ko je mladi Battistini le preprečil najhujše. Nezadržno prodira proti vrhu Spal, ki se .je vrnil iz Monze z dvema točkama v žepu. Po nedeljskem porazu je trener Ta-ranta podal ostavko. Skupno so v 24. kolu dosegli 20 gOiOv, brez zadetkov se je končalo samo srečanje Piša - Foggia. IZIDI 24. KOLA Bari - Palermo 2:0 Catania - Atalanta 1:1 Cesena - LR Vicenza 2:0 Genoa - Lecce 1:0 Monza - Spal 0:2 Pescara - Sampdoria 2:1 Piša - Foggia 0:0 ■ Taranto,- Rimini 0:1 Varese - Lazio 3:2 Verona.- Mjlaja . LESTVICA Milan 35. Cesena in Lazio 30, Spal in Sampdoria 27. Genoa 26. Piša in Pescara 25, Foggia 24. Bari 23. Verona, Rimini, Lecce in Catania 22, Atalanta 21. Varese 20. Monza 18. Taranto, Palermo in LR Vicenza 17. PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Atalanta - Lazio, Foggia - Ve rona, LR Vicenza - Pescara. Lecce - Milan, Monza - Genoa Palermo - Cesena, Rimini - Piša, Sampdoria - Catania, Spal - Bari, Varese - Taranto. Adriano Panatta napake, ki jih je storil na tem gostovanju, in ukrepal za bodoče nastope. Velika Britanija — Italija 3:2 1. dan Mottram - Panatta 9:7, 3:6, 6:3, 6:4; Barazzutti - Levvis 6:4, 1:6, 6:8, 9:7, 6:4. 2. dan Jarret - Smith — Panatta - Bertolucci 6:1, 3:6, 6:3, 3:6, 7:5. 3. dan Panatta - Levvis 6:4, 6:2, ‘6:4: kotiram Barazzutti 6:3, 6:2, 6:2. OSTALI IZID ZORICH: ČSSR - Švica 3:2 YOKOHAMA: švedska - Japonska 5:0 SEUL: Nova Zelandija - Južna Koreja 5:0 LIONE: Avstralija - Francija 3:2 BUKAREŠTA: Romunija - Brazilija 32 MONCHEN: Argentina - ZRN 3:2 CARLSBAD: ZDA - Mehika 3:2 Spartak - Dinamo 1:0 Proleter - Maribor 3:1 Čelik - GOŠK 3:0' Iskra - Jedinstvo (Bi) 1:0 Jedinstvo (Br) - Rudar 4:0 Leotar - Bosna 2:0 Svoboda - Vrbas 3:0 Osijek - AIK 2:0 LESTVICA Osijek 21; Proleter in Iskra 20; Jedinstvo (Bi) 18; Jedinstvo (Br), Dinamo, AIK, Leotar in Čelik 17; Maribor 16; Spartak 15; Svoboda in Rudar M; GOŠK 13; Bosna 11; Vrbas 9. Kljub poprečni igri Dom tokrat uspešen Domova' so po podaljšku premagali moštvo Erbctola Dom — Erbasol 83:82 (41;44; 77:77) DOM: Mauro Dornik 24, Nanut, Semolič 20, Kogoj 16, čubej 2. Zia ni 2, Terčič 13, Ugo Dornik 6. PON: Ziani v 2. min. podaljška SON: Dom 20, Erbasol 11 Domovci so v soboto odigrali letošnje najslabše srečanje, kljub temu pa so zapustili igrišče kot zmagovalci. Zmagali so sicer šele po enem podaljšku. potem ko so imeli priložnost doseči zmagoviti koš že ob koncu drugega polčasa. Dom je igral na domačih tleh, obe ekipi pa sta bili okrnjeni in to zlasti Erbasol, ki .je imel v tem srečanju na razpolago le pet igralcev. Domovci so. nastopili zopet brez trenerja Gojkoviča, kar se je- poznalo, saj so naši fantje igrali skrajno neorganizirano, v obramb' pa so popolnoma odpovedali Že začetek srečanja je potrdil slabo formo naših, saj so gostje v prvih dveh minutah povedli kar z 10:0. V nadaljevanju se.je vodstvo gostov zmanjšalo, toda domovcem nikoli ni uspelo krepko preiti v HiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiufiiiiiiiitiiiMiiiimiiiiinimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiittitiiiin NOGOMET 3. ITALIJANSKA LICA Triestini dragocena točka Tržačani so v Trevisu igrali neodločeno brez zadetkov Tržaško moštvo trenutno na drugem mestu lestvice vodstvo. Ekipi sta si bili enakovredni do poslednje minute, ko .je sodnikov žvižg potrdil neodločen izid. V podaljšku so «belo-rdeči» le nekoliko bolje igrali, zlasti po zaslugi Uga Dornika in Čubeja. ki sta v obrambi zdramila soigralce, da so le ti začeli z učinkovito obrambo. Kljub izgubl.jeni žogi v zadnjih sekundah srečanja, je domovcem le uspelo zmagati in tako spraviti pod lastno streho dve dragoceni točki. M. Č. MLADINSKO PRVENSTVO Zmaga in poraz Borovih peterk Treviso — Trlestina 0:0 TREVISO: Betta, Zavarise, Bat-toia, Moz, Nuti, Niero, Conforto, Scarpa (Rombolotto), Beccaria, Fo-scarini, Cozzella (Mattarollo, Mi-chelazzi, Continetto in Cian). TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Magnocavallo, Di Risio, Prevedini, Mascheroni, Mariani, Amato, Mitri, Franca, Zandegii (Torresin, Giglio, Di Croce, Lucchetta in Štrukelj). SODNIK: Leni iz Perugie. Ekipa Triestine- se je vrnila z gostovanja v Trevisu s točko, kar lahko štejemo za uspeh. Tržačani so sedaj dohiteli Fano, ki je izgubil s Spezio, obenem pa se je tej dvojici pridružila še Reggiana, ki je premagala Casale. Prednost eki pe Cremonese pa .je sedaj štirih točk, kar pomeni, da je prvo me sto praktično že odd6'ho.‘u'1 Gostje v Trevisu niso igrali slabo, toda niti to pot napad ni pokazal nič posebnega kot na številnih preteklih nastopih. Ekipa tre nerja Bianchija je tudi tokrat po kazala vse odlike v obrambi in tudi na sredini igrišča, toda tudi sla bosti glede ostrine napada. Prav med napadom in obrambo je naj večja razlika, lahko bi rekli praznina. Nekateri dajejo celo tak primer, če bi Triestina imela tak napad kot obrambo, bi lahko izzvala na dvoboj Juventus, ki je res v odlični formi. Za konec lahko rečemo, da je remi najboljša nagrada za obe enajsterici. IZIDI 23. KOLA Cremonese - Modena 3:1 Empoli - Parma 1:0 Forli - Sanremese 0:1 Mantova - Piacenza 2:0 Prato - Novara 1:1 Reggiana - Casale 2:1 S. Angelo Lod. - Trento 0:2 Spezia - Fano 3:2 Treviso - Triestina 0:0 LESTVICA Cremonese 32, Fano, Triestina in Regriana 28, Mantova 27, Empoli in Forli 26, Treviso in- Sanremese 25. Š. Angelo Lodigiano 24, Trento in Modena 23, Parma 22, Novara 17, Piacenza, Casale in Spezia 16,- Pra-to 12. PRIHODNJE KOLO (15.3.) Casale - Cremonese, Mantova -Reggiana, Modena - S. Angelo Lo-digiano, Novara - Fano, Parma -Treviso, Piacenza - Forli, Sanremese - Trento, Spezia - Empoli, Trie KOŠARKA PRVENSTVO A 2 LIGE Stella Azzurra — Bor A 66:94 (35:37) BOR A: Meneghetti 7 (1:6), Bajc 4, Barut 16 (4:8), Slavec 19 (3:7), Pertot 7 (3:5), Raseni 7 (3:5), Can-ciani 9 (1:1), Pegan 25 (1:4). SODNIKA: Cavalliere in Sitnig V predzadnjem kolu so se borovci poslovili od mladinskega prvenstva z zasluženo zmago. «Ajevci» so tokrat igrali s Stello Azzurro, ki jih je v prvem delu premagala s točko razlike. Kljub temu da končni izid ni prava slika srečanja, lahko trdimo, da so «plavi» igrali najboljšo prvenstveno tekmo. Lep konec torej starejše Borove peterke, ki bo skoraj gotovo končala na drugem mestu za Interjem 1904. Od naših fantov pa bi lahko pričakovali nekoliko več. Naši fantje bodo sedaj nastopili v prvenstvo prve divizije, kjer bodo nastopili kot ena izmed boljših ekip. Max Bor B — Saba 65:76 (29:36) BOR B: Merku, Škerl, Gerdol 8, Lokar 10 (4:7), Švara 20 (2:7). Cor-batti 25 (9:15), P. Furlan 2 (2:2), Sancin. PON:Gerdol (31), Lokar (40) za Dražen Dalipagic najboljši strelec Carrera je sklenila ta drugi del prvenstva z izdatno. zmago v Pordenonu. To je omogočilo Dalipagiču ki je dosegel 36 točk, da se je povzpel na končno prvo mesto na lestvici strelcev (947 košev): sledita mu Grochovvalski (937 košev) in Mala goli (927). IZIDI 32. KOLA Superga - Liberti Matese - Tropic Brindisi - Honky Štern - Carrera 1 Sacramora - Fabia Magnadyne - Rodrigo Eldorado - Mecap LESTVICA Carrera 52, Superga 44, Liberti 42, Brindisi 40, Honky 38, Sacra mora in Tropic 32. Fabia Matese 30, Eldorado 28, Mecap 26, Magna-dyne 22, Rodrigo 18, Štern 14. Rodrigo in Štern izpadeta v B ligo; Carrera, Superga. Liberti in Brindisi prestopijo v «play off» za določitev državnega prvaka 86:76 97:101 71:68 81:117 100:101 81:84 110:102 ZA PRESTOP V C-l LIGO Jadranovci vodijo kar s štirimi točkami prednosti Jadran ima že štiri točke . naskoka pred drugouvrščenima ekipama in kar šest pred če-j t?tauyrščer).imi: z zmago v prihodnji tekmi proti Emiltexu pa bi bila C-l liga že skoro zagotovljena, saj bi potem jadra-novcem zadostovalo zmagati le na domačih tekmah. Izreden boj pa se bije za o-stala tri mesta, še nobena ekipa ni matematično izključena in tudi Servolana kaže znake prebujenja. Verjetno pa sta Pa-chera in Emiltex le nekoliko bolj favorizirana od ostalih. IZIDI 6. KOLA Servolana - Jadran 68:78 Gabrielli - Mobilenarduzzi 90:78 Emiltex - Pachera 80:82 II Mobile - Elcrom 92:83 LESTVICA Jadran 12, Emi!tex Vicenza in Pachera San Bonifacio 8, Mobilenarduzzi Spilimbergo, Gabrielli Cittadella in II Mobile Codroipo 6, Elcrom Tržič 2, Servolana 0. PRIHODNJE KOLO Jadran - F,miltex (14.3. ob 20.00 v Dolini); Mobilenarduzzi - II Mobile: Pachera - Gabrielli: Elcrom - Servolana. Tako so se jadranovci veselili po sobotni prvenstveni zmagi nad Servolano ........................................................................................................■iiimitHiuii»iiliuiiiiimmiiHni'iM................................................................................................ KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani zmagali v Sieni Okrnjeni Tržačani po pričakovanju izgubili v Brescii Pintinox — Hurlingham 70:62 (35:27) PINTINOX: G. Motta 6, Marušič 18, Garrett 9, Palumbo, Fossati 8. Hunger 9, Motta S. 8, Costa 8, Spil lare 4. Magistrini. HURLINGHAM: Lawrence 26, Ri tossa 18, Pecchi 2, Tonut, Scolini 2, Meneghel 2, Jacuzzo 12, Čuk, Pro-dan D^ste SODNIKA: Maurizzi in Piguzz.i iz Bologne PM: Hurlingham 14:26: Pintinox 6:14 V tekmi, ki ni imela nikakega pomena več za lestvico, saj sta obe ekipi izpadli v A-2 ligo. je Pfntinox no nezanimivem boju premagal Hurlingham. Omeniti gre. da so Tržačani na stopili brez Laurela in Mine (ker ju je društvo suspendiralo po obsodbi na procesu o «droga veselicah*) ter Baiguere. Tako .je Pinti-nox s kolektivno igro zlahka nad krilil tržaško ekipo, ki je slonela predvsem na individualnih potezah Lavvrencea in Ritosse. Tai Ginseng — Antonini 88:82 (42:39) ANTONINI: Quercia 19, Tassi 11, Bacci 6. Ceccherini 2, Kramer 10, Batton 22, Visigalli, Degli Innocen ti 8, Daviddi 4, Neri. SODNIKA: Pinto in Teofili iz Rima SIENA — Tudi v tej tekmi ni bilo nikakih motivacij, saj sta obe ekipi že zdavnaj obsojeni. Tai Ginseng je vsekakor pokazal nekoliko več dobre volje ter zasluženo zmagal. V goriški ekipi sta zadovoljila veteran Ardessi ter mladi Turel. IZIDI 32. KOLA Scavolini Grima’di 85:83 Pintinox - Hurlingham 70:62 Turisanda - Billy 78:62 I&B - Bancoroma 93:92 Antonini - Tai Ginseng 32:88 Squibb - Sinud.vne 98:R8 Ferrarelle : Recoaro 87:80 KONČNA LESTVICA Turisanda 54, Billy 46, Squibb in Scavolini 44, Sinudyne in Grimaldi 38, Ferrarelle 30. Recoaro in I&B 28, Bancoroma 26, Pintinox 24, Hurlingham 20, Tai Ginseng in Antonini 14. Pintinox, Hur!ingham.'Antonini in Tai Ginseng izpadejo v A-2 ligo, Turisanda, Billy, Squibb, Scavolini, Sinudyne, Grimaldi, Ferrarelle in Recoaro prestopijo v «play-off» za določitev državnega prvaka. HAVANA — Na mednarodnem a tletskem mitingu je v skoku v daljino zmagal jugoslovanski rekorder Nenad Stekič, ki je tokrat prvič na stopil po poškodbi na OI v Moskvi. Zmagal je s skokom 7,86 m pred Sovjetom Sabanjašem 7,79 in Američanom Prislom 7,68. V teku na 100 m pa je bil najboljši Robertson z odličnim časom 10**11. KOŠARKARSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM PROMOCIJSKO PRVENSTVO IZIDI 16. KOLA Bor - Ferroviario 75:91; Polet -Stella Azzurra n.o.; Edera - CUS 56:48; Don Bosco - SGT n.o.; Bar-colana - La Talpa n.o.; Kontovel -Scoglietto 66:75. LESTVICA Ferroviario 30, Barcolana in Don Bosco 22, Bor 20, Scoglietto 18. Ede ra 16, SGT 14, Kontovel 12, Grandi Motori in Stella Azzurra 10, Polet 6, La Talpa in CUS 2. PRIHODNJE KOLO Grapdi Motori - Barcolana; Stella Azzurra - Edera; Don Bosco - Bor (16.3. ob 20.45 v Ul. delUstria); CUS - Scoglietto; Ferroviario - La Talpa; Polet - Kontovel (15.3. ob 16.00 v Dolini). NARAŠČAJNIKI IZIDI 18. KOLA Bor A - Saba 68:66; Sokol - Ala barda 44:118; Ferroviario - Inter 1904 82:80; Ricreatori - Bor B 121:59. LESTVICA Alabarda in Don Bosco 28, Inter 1904 in Ferroviario 22, Bor A 14, Saba 12, Sokol 10, Ricreatori 4, Bor B 0. MLADINCI IZIDI 9. KtiLA Stella Azzurra - Bor A 66:94 Bor B - Saba 65:76 LESTVICA Inter 1904 14, Bor A 8, Saba 6, Bor B in Stella Azzurra 4. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra Bor B (15.3. ob 9.00 v Ul. della Valle); Saba - Inter 1904. Počitek; Bor A. DEČKI IZIDI 14. KOLA Libertas - Ferroviario 66:52; Inter 1904 - Bor 104:47; Jadran - Ricrea tori 90:83; Alabarda - Inter Milje 58:45; Don Bosco - Kontovel 123:51). LESTVICA Don Bosco in Alabarda 28, Inter 1904 in Inter Milje 20, Bor 16, Ferroviario 14, Libertas 10, Kontovel H, Ricreatori in Jadran 6, Barcolana 0. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Libertas (14.3. ob 15.30 na Kontovelu); Inter 1904 - Inter Milje; Ricreatori - Barcolana; Bor -Ferroviario (15.3. ob 8.30 na stadionu «1. maj*); Jadran - Don Bosco (15.3. ob 9.30 na Opčinah). Bor B ter Stella (35) za Sabo. SODNIK: Bellini (TS) Druga Borova mladinska peterka je morala v nedeljo zjutraj kloniti Sabi in tako ppustiti vsakršno upanje za osvojitev drugega mesta na lestvici. Glavni razlog za ta poraz gre skoraj izključno pripisati odsotnim, ki jih že dolgo časa beležimo 'v velikem številu: standardnt igralci, kot so čok, Kosovel in Schilloni se ne nadomestilo z lahkoto. «P!avi* so sicer igrali zelo požrtvovalno od začetka do konca, vendar večja solidnost nasprotnika jim le onemogočila upanje na zmd-go, Tako je Saba, kljub temu da je po našem mnenju potencialno slabša od po|x)lne postave Bora B. dvakrat zmagala proti naši peterki in se tudi n vrstila na višje mesto kot pa napi fantje. Med posamezniki ie bil najboljši Dario Švara. Corbatti .je dobro napadal Andrej Lokar pa je v drugi polovici srečania končno igral bolje kot na zadnjih tekmah. —fp— OBVESTILO TPK Sirena obvešča vse svoje člane, da bo ▼ soboto, 14. marca 4. redni občni ibor v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje, Ul. CcrreP to, 12. DNEVNI RED 2. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Nagraievanie najboljših društvenih športnikov v sezoni 1980 3. Poročila glavnega odbora 4. Potrditev društvenega obračun* za leto 1980 5. Ra/rešnea staremu odboru 6. Diskusija o načrtovanem I* opravljenem delu 7. Potrditev društvenega proračuna za leto 1981 8. Volitev novega odbora 9. Razno V HIMALAJI DANES PROTI LHOTSEJU Jugoslovanska odprava bo skušala po novi smeri osvojiti ta 8.501 m visoki vrh Danes zjutraj je iz Ljubljane odpotovala v Katmandu jugoslovanska himalajska odprava, ki bo skušala zavzeti 8501 m visoki vrh Lhotse, peti najvišji vrh sveta. Vzpona pa ne bo opravila po klasični poti. am pak si je izbrala za pristop izredno težak in zahteven prvenstveni vzpon preko doslej še nepreplezanc južne stene. V kolikor bi vzpon uspel bi bil to doslej eden največ-jih plezalskih pcdvigov v Himalaji sploh in s tem tudi na svetu. Jugoslovanski plezalci so vzbudili splošno pozornost že s svojim vzponom na na j višji vrh sveta na 8848 m visoki Everest. katerega so osvojili pred dvema letoma. Tedaj so namreč osvojili ta vrh po popolnoma novi smeri, katero je pred njimi naskakovalo že več tuiih odprav, vendar so se vse morale vrniti, čeprav so razpolagale’ / mnogo večjimi denarnimi in tehničnimi sredstvi Podoben vzpon bodo jugoslovanski alpinisti opravili tudi zdaj. Veliki odpravi na ta vrh so doslej poslali že Italijani in Japonci, bilo pa je tudi nekaj manjših poskusov, toda vsi so se morali obrniti in oditi s te gore premagani. Zdaj so si Jugoslovani začrtali novo. lastno smer, po kateri prej šnje odprave niso poskušale priti-na vrh, ker je bila ta smer po njihovi sodbi najtežja. Jugoslovanska odprava pa je svoj načrt za naskok pripravila izredno skrbno. Že lani so poslali pod Lhotse na ogledno odpravo Nejca Zaplotnika in Marka Štremflja, everestovca, ki sta kot izkušena alpinista in hima lajca temeljito proučila možnosti vzpona po novi smeri, kateri je ju gcslovanska odprava tudi podredila vse svoje priprave. Odprava «Lhotse 81 - South fare expedition», kot je uradno njeno uradno ime, šteje skupno 78 oseb (tem se bo kasneje pridružilo še 16 šerp in več nosačev), od katerih je 22 alpinistov. Med plezalci so v veliki večini Slovenci, le dva sta cd drugod: eden iz Makedonije in eden iz Dalmacije (izredni, pribljubljeni Stipe Božič, ki je bil lani so posVi ped Lhotse r.a ogled stvu bodo tudi zdravnik. Zuhar, ra diotelegrafist in filmski snemalen (ta je iz Vojvodine), odpravo pa bo vodil preizkušeni gornik Aleš Kunaver, ki je vodil tudi odpravo Pa Everest. V Himalajskem pogorju sodijo ju goslovanski alpinisti med najbolj znane in priljubljene, -saj so opravili tam že vrsto odprav (letošnja bo že enajsta), poleg tega pa so tudi zgradili v Manangu posebno gorniško šolo za šerpe, kjer vzgajajo domorodce za gorske vodnike in plezalce: ta šola predstavlja velik prispevek h kulturnemu dvigu prebivalstva Himalaje saj so bili doslej šerpe in drugi domorodci izključno na.jemniki in nosači, ki so Prodajali moč svojih mišic, ne pa svojega znanja in sposobnosti, V tej šoli so se slovenski alpinisti uveljavili tudi kot inštruktorji in sadovi njihovih prizadevanj so že opazni. Letošnja jugoslovanska odprava na Lhotse bo stala v celoti štiri in Pol milijona dinarjev, ta izdatek pa je že skoraj v celoti krit. Zadnji naskok na vrh Lhotseja bodo alpinisti opravili približno sredi maja, konec tega meseca pa se bodo vrnili v domovino. SMUČANJE < Zmaga McKinneyeve v veleslalomu za SP Na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju v Aspnu je v nedeljo v veleslalomu za svetovni Pokal zmagala 18 letna ameriška tekmovalka Tamara McKinney. Na cilju je bila točno pol sekunde hitrejša cd Švicarke Erike Hess, o dlično tretje mesto pa je zasedla Italijanka Wanda Bieler. LBstvicB * 1. McKinne’y (ZDA) 2'23"59 2. Hess (Švi.) 2'24”09 3. Bieler (It.) 2’25"16 4. Pelen (Fr.) 2’25"86 5. Hacher (ZRN), 6. Zini (It). 7. I. Epple (ZRN), 8. M. Epple (ZRN), 9. Quario (It.). Evropski pokal Na veleslalomu za evropski pokal v Beljaku je zmagal Avstrijec Robert Zoller. Na 2. mesto se je u-vrstil njegov rojak Strolz, na tretje pa Švicar Kernen. Med Italijani, je bil najboljši Bieler, ki je osvojil 8. mesto, medtem ko je bil Foppa 9., Carletti pa 14. Na lestvici za evropski pokal vodi Avstrijec Riedelsperger NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI Krasu slovenski derbi, kriški Vesni točka Kraševci nepričakovano, a povsem zasluženo visoko premagali Brežane - V borbi za prvo mesto sta Costalung°i in Vesna igrali brez zadetkov - Zarja zadovoljila Kras - Breg 3:1 (1:0) STRELCI: v 37., 60. in 78. min. Lanza. v 83. min. Klun. KRAS: Bogateč: Šegina, Terčon (od 83. min. Verša); Puntar, Dilich, Guglia; Ljubo Milič, Miloš Milič, Ferfolja, Blazina, Lanza (od 75. min. Purič). V nedeljskem derbiju je Breg proti Krasu precej razočaral s prikazano igro ■MiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiuHiiiiiiimiii SMUČARSKI TEK TEK TREH DEŽEL Smučine preko dveh meja V teku okoli italijansko-avstrijsko-jugoslovanske tromeje je nastopilo več kot 2.000 udeležencev Na avstrijsko-italijansko-jugoslo-vanski tromeji so imeli v nedeljo edinstveno športno prireditev, na kateri so se športniki treh držav, Italije, Avstrije, in Jugoslavije, pomerili v smučarskem teku na-progi. ki je vodila po ozemlju vseh' treh.-.dežel.. . ur •jH.-t. i Več kot 2,000 udeležencev je o-pravilo vse obmejne formalnosti že na startnem mestu, tako da kasneje ob prehodu jugoslovansko-itali janske in italijansko-avstrijske meje ni bilo nobenih zastojev. Vsa pri reditev je bila tudi izredno skrbno pripravljena, organizirali pa so jo smučarski delavci iz Kranjske gore, Trbiža in Podklošt,ra.. Proga je merila skoraj 30 km in’ je bila za približno 5 km daljša od lanske. Ker je zavela odjuga so imeli te- kači med potjo precej težav, tek je bil tudi zelo naporen. Kar se rezultatov tiče so bili na progi pri moških najuspešnejši Avstrijci, čeprav .jih je startalo bolj malo (le približno 200). pri ženskah pa Jugoslovanke. V moški konkurenci je zmagal avstrijski biatlonec Alfred Eder, ki je progo pretekel v T.32’07’" in je za nekaj sekund prehitel na cilju svoja rojaka Maierja in VVachter-ja. Na 4. mesto pa se je uvrstil Jugoslovan Djuričič (z zaostankom ril”), najboljši Italijan pa je bil Valbusa, ki je bil 7. (po 5’45”). V moški konkurenci je nastopil tudi najstarejši udeleženec tega teka, 73-letni Jeseničan Franc Smo lej: pred desetletji je bil prvi Slo venec, ki je nastopil v maraton- s pr m p er= irrrs. »J i Im KANIN 81 Prijave za omenjeno smučarsko tekmovanje se sprejemajo na sedežu SPD v Gorici (Ul. Malta 2) do 21. ure, 16. marca. L — 2. - 3. - 4. - 6. - Honiara Luvinate Gcmonio Chartusia Fulvo Ciaina Duca D’Este Dut Un Fun Amulio Illinois Loyal Manacle Iceberg 2 1X2 1 1 2 X 1 X 1 X 1 2 KVOTE: 12 - 1.865,600 lir 11 - 81.000 lir 10 — 9.000 lir skem smučarskem teku. Najmlajši udeleženec, Karel Girandon iz Podkorena, pa je imel le 12 let. V ženski konkurenci so najboljša mesta pripadla Slovenkam. Zmagala je Metka Munih, ki bi dosegla s časom 1.57'Q2” tudi v moški konkurenci odlično 92. mesto. 2. je j bila njena rojakinja Jana Mlakar s sekundo zaostanka, tretjeuvršče-na Italijanka Buzzi pa je imela zaostanek 1’59”. Prireditev so obiskali tudi vidni družbenopolitični predstavniki vseh treh dežel in sicer predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj, predsednik koroške de želne vlade Leopold Wagner. pred sednik deželnega sveta F-JK Antonio Comelii in drugi. BREG: Micor; Titto (od 4!i Albertini), Klun; Peresa, D, Pinzin; Cigui, Žerjal, Dazzar, Je-. Strnad. SODNIK: Furlan iz Trsta. GLEDALCEV: približno 150. Rumeni kartoni: Puntar, Guglia, Dilich in Albertini. V nedeljskem derbiju v Repnu je Kras z zanesljivo zmago proti Bregu osvojil predragoceni točki v borbi za obstanek. Za krasovce pa je bila ta zmaga še kako potrebna pred bližnjimi prvenstvenimi nastopi, saj bodo Manzuttovi. varovanci igrali kar proti Vesni, Costalungi in Rosandri. Krašovci pa so se obenem tudi trenutno otresli nevarne krize po zadnjih poprečnih nastopih in so končno po 603 minutah dosegli en gol. Skratka, izredno pomembna zmaga. Po drugi strani pa predstavlja nedeljski pekoč poraz za Brežane težak spodrsljaj. Položaj na lestvici Bregovih nogometašev ni namreč najboljši, obenem pa nihče v Bre-govem taboru ni pričakoval, da bo moštvo v nedeljo tako visoko izgubilo. Brežani so si namreč nadejali, da bodo iz Repna odšli vsaj s točko. Bilo pa je povsem drugače. In poglejmo kako. Obe moštvi sta stopili na igrišče V TEKU IN VELESLALOMU Izredni dosežki članov SK Devin na Piancavallu Na tradicionalnem smučarskem tekmovanju za «Trofejo Tommasinn na Piancavallu so v nedeljo dosegli slovenski smučarji vrsto izjemnih uspehov. Člani in članice smučarskega kluba Devin so namreč v smučarskem teku osvojili kar štiri prva mesta in če k temu dodamo še vrsto drugih odličnih uvrstitev, ne le na tekaških progah, ampak tudi v ženskem in moškem veleslalomu, pa še dejstvo, da se je SK Devin uvrstil na ekipni lestvici tega tekmovanja na 4, mesto, potem ni nobenega dvoma, da smo lahko nad športnimi dosežki tega društva lahko res navdušeni. Podrobnejše poročilo s tega tekmovanja in o dosežkih tefc-‘ movalcev in tekmovalk SK Devin bomo poročali jutri. s fi* Jvime/ dokaj zdesetkani. Gripa in poškodbe so terjale svoje. Srečanje ni o-betalo nič dobrega. Igra je bila zelo raztrgana, nevarnih akcij pa skoraj ni bilo. Vse to do 30. minute igre. Odtlej so si krasovci priigrali rahlo terensko premoč. V 31. min. je Gabrijel Ferfolja zamudil ugodno priložnost pred vratarjem Micor-jem. Štiri minute pozneje je Lanza zamudil lepo priložnost. V 37. min. i vodstvo Krasa. Puntar je izvedi prosti strel, Lanza je spretno preusmeril žogo in s tem ukanil, sicer v tem srečanju zelo dobrega vratarja Micor ja. V drugem polčasu Brežanom seveda ni preostalo drugega, kot da se vrnejo v napad in skušajo stanje izenačiti. Pri tem pa so se gostje nevarno «odkrili* v obrambi in tedaj je spretni in hitri Lanza začel svoj pravi «osebni show». Lanza je namreč uhajal Bregovim branilcem vsepovsod in tako je v 60. minuti dosegel svoj drugi gol (pri tem pa je žogo očitno potisnil naprej z roko), v 78. minuti pa je dal še tretjega. Tekme je bilo praktično konec, čeprav gre priznati, da Brežani niso vrgli puške v koruzo. Požrtvovalno so napadali in v 83. Avellino - Perugia 1 Cagliari - Torino X Catanzaro - Brescia X Inter - Fiorentina 2 Juventus - Ascoli 1 Pistoiese - Bologna 2 Roma - Napoli X Udinese - Como 1 Bari - Palermo 1 Pescara - Sampdoria 1 Verona - Milan X Ternana - Campobasso 1 Siena - Casertana , . X KVOTE: 13 — 13.775.400 lir 12 — 320.400 lir minuti tudi zasluženo dosegli zadetek s Klunom. Končalo se je tako srečanje ob velikem veselju Krasovih nogometašev, medtem ko so Mii gostje seveda dokaj potrti. In prav kapetana «plavih» Iva Strnada smo vprašali, kako tako visok poraz? «Za ta poraz je več vzrokov. Nismo se znašli’ na repenskem igrišču. Seveda to je le eden, verjetno manj pomembnih vzrokov. Predvsem pa gre priznati Krasu, da je v tem srečaniu pokazal večjo voljo do zmage. Krasovci so igrali požrtvovalno, odločno. Zmago so si povsem zaslužili. Poleg tega pa smo mi f»di slabo Igrali v obrambi.* ie de;al najboljši Bregov strelec Strnad. «Kaj pa pomeni za Breg ta po-raz?» «Nič dobrega. Naš položaj na lestvici ni rožnat. Sicer pa ne gre metati puške v koruzo. Ko bomo zaigrali v popolni postavi, potem bo nedvomno bolje.* , «7n še, verjetno enostavno, vprašanje: kdo te je najbolj presenetil v Krasovih vrstah?» »Vprašanje je zares enostavno. Lanza je bil daleč najboljši. Upal bi si reči, da je sam dobil to tekmo.* B. Lakovič Costalunga — Vesna 0:0 COSTALUNGA: Mezzavillo, Gnezda, Daz, Sciarrone. Družina, Colo-ni, Coloni, Bussi, Giacomin, Rovat-ti, Chiadini, Persi. VESNA: Bubnich, Purič, Tence, Acquavita, Pribac, Vecchio, Borto-lotti, Pipan, Starc, Candotti, Zucca. Drugoligaška ekipa Sokola v tem todnu ni imela prvenstvenega nastopa. Na sliki: Nabrežinke med tekmo s šesterko Pielle Immobiliare ....................................................■iitiiimiiiiimiiilim-iiiiiiumiiiliimiiiimii.................................................................................................................................................................■lliiinin NOGOMET. f V 3. AMATERSKI LIGI Dve koli pred koncem Primorje v višji ligi Drugouvrščena Olimpia zaostaja kar za sedem točk - Gaja še vedno v boju za drugo mesto - Izredno uspešno koto za gor iške enajsterice ženski Polet se je v promocijskem prvenstvu v tem Jedilu srečal s ekipo GM San Luigi For You — Primorje 0:4 (0:1) PRIMORJE: Babuder, Tomizza, G. Husu (v 77. min. Blazina), Milič, Pertot, Angileri, Sugan, Zaccaria, V. Pertot, Persi, Rustja. STRELCI: v 37. in G3. min. Angileri iz ll-metrovk'3, v 71. min. Rustja, v 84. min. Zaccaria. Z zmago v gosteh proti šibki ekipi San Luigi For You ri je proseško Primorje že dve koli pred zaključkom prvenstva matematično zagotovilo prestop v drugo amatersko ligo. Prosečani so s precejšnjo lahkoto o-svojili obe točki, o čemer priča tudi visok izid srečanja, čeprav igra o-beh ekip ni povsem navdušila gledalcev. Predvsem v prvem delu srečanja je bila igra vse preveč počasna, tako da so v vseh 45. minutah Proseča« izvedli le en sam strel v vrata domačinov. Do prvega zadetka so »rdeče-ru-meni* prišli z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Rustjo. Do takrat so bili domačini po prikazani igri enakovredni Primorju, v nadaljevanju pa, še posebno po podvojitvi «rdeče-rumenih», so igralci San Luigija popolnoma popustili, tako da Prosečanom ni bilo težko doseči še dveh zadetkov. Naj omenimo še, da se je v vrstah Primorja tudi tokrat dobro izkazal mladi Vasilij Pertot in da je po dolgi odsotnosti ponovno zaigral M. Blaž.i-na, ki je v zadjih minutah igre zamenjal poškodovanega Gabrijela Hu-suja. V.H. Gaja — Inter TS 0:0 GAJA: Kante, Kalc, Olenik, Križ-mančič, Rismondo B., Bržgn, Grgič B., Rismondo, Zippo, Grgič M., Stranščak. INTER TS: Girometta, Cerovac, Scalz, Smolizza. Bajazdija, Sussi, Manzi, Bonni, Fumani, Cantaruzza, Miceli. SODNIK: Kraševec iz Trsta «Zeleno - rumeni* so samo v prvem polčasu kar štirikrat zadeli o- kyir vrat gostujoče ekipe. Gajevci so dali vse od sebe, da bi si zagotovili skoraj obvezni dve točki, sreča pa jim je tokrat povsem o-brnila hrbet. Že v začetnih minutah lepega in hitrega srečanja so gajevci dobesedno navalili na vrata Interja. Nasprotniki so se v glavnem branili in sploh niso našli pravega orožja, da bi ustavili razigrane gajevce. V 15. minuti so si naši fantje ustvarili prvo stoodstotno priložnost za gol, a vratnica je Br-žanovemu strelu prestregla pot v mrežo. Napadi Gaje so se nadaljevali, napadalci pa so bili ali premalo točni ali prepočasni. V trideseti minuti je po lepi skupni akciji Marko Rismondo zadel prečko, pet minut kasneje pa Branko Grgič vratnico. Slednji je za le nekaj minut kasneje poskrbel za naslednjo resnejšo priložnost, žoga pa ga nikakor ni ubogala, saj je spet zadela vratnico. V drugem polčasu se je naval ga-jevcev na nasprotnikova vrata nadaljeval. Igralci Interja so le nekajkrat prekoračili sredino igrišča, niso pa bili nikdar nevarni. Svoj nezaželeni »prispevek* je dodal še nezanesljivi sodnik, ki je kar dvakrat spregledal več kot očitni e-najstmetrovki v korist »zeleno - rumenih*. Srečanje se je tako zaključilo z rezultatom, ki nikakor ne ustreza gajevcem, katere pa moramo zaradi prikazane igre vsekakor pohvaliti. M. D. P. imorec — Aurisina 3:0 (1:0) PRIMOREC: Leone, Tome. Štoka (od 68. min. Mule), Valter Milkovič, Boris Kralj, Edvin Kralj (od 68. min. Franko Milkovič), Fiessi, Čuk, Paolo Kralj. Mauro Kralj, Darko Kralj. STRELCI: v 14. min. z 11-metrovko Darko Kralj, v 63. min. Mauro Kralj, v 72. min. Paolo Kralj. V tej tekmi je Primorec jasno pokazal koliko velja, njegovo mesto na lestvici pa ne odraža začetnih ciljev, ki so si jih zadali trebenski igralci. Od začetnega žvižga naprej je Primorec stalna oblegal nasprotnikova vrata, Aurisina je v vsej tekmi le enkrat sprožila nevaren prodor pred Leoneja, r je k sreči zadela vratnico. Tudi tokrat so Treben-ci zapravili cel kup golov. Pred in po Kraljevi enajstmetrovki je, Primorec zamudil najmanj tri ugodne priložnosti. Drugi polčas se je začel z Edvinom Kraljem v napadu, ki je nerodno streljal mimo vrat. Med goloma Maura Kralja in Paola Kralja je bila zapravljena najbolj zrela priložnost. Po dvojnem «pasu» med Borisom in Darkom Kraljem se je prvi znašel sam pred vratarjem, ga ukanil in streljal v prazna vrata, a preveč oglato in žoga je zadela vratnico. Kot najbolj pozitivna pri Primorcu velja omeniti Valterja Milkoviča in mladega Tome ja. Kralj Azzurra — Mladost 0:1 (0:1) MLADOST: S. Ferfolja, D, Gergo- 3. AL NA TRŽAŠKEM IZIDI 16. KOLA Primorec - Aurisina 3:0 Sistiana - Ca ve 0:0 Gaja - Inter 0:0 S. Andrea - Olimpia 0:0 S. Luigi - Primorje 0:4 LESTVICA Primorje 29; Olimpia 22; Gaja 20; S. Andrea, Primorec 17; Inter 15: Sistiana 14; S. Luigi, Aurisina 10; Ca ve 5. PRIHODNJE KOLO (15. 3. 1) Cave - Gaja, Aurisina - Inter, S. Luigi - Primorec, Olimpia - Sistiana, Primorje - S. Andrea. B. R. let, Pahor, Gerin, Candusso, Mariz-za, Frendolič, E. Gergolet, K. Ferfolja, Šuligoj (M. Ferfolja) Kobal. AZZURRA: Blas;g, Novelli, Gogo, Di Lenardo, Fantini, Zamaro, Toma-d:ni, Musina, Marega, Pelizon, Manfreda. STRELEC: v 26. min. Kobal. Mladost je stopila na igrišče s trdno voljo, da doseže pozitiven izid, za domačine pa je tekma predstavljala še zadnjo možnost, da se vključijo v skupinj ekip, ki se borijo za prestop v 2. AL. Po hitri, a enakovredni igri obeh e-k'p v začetnih potezah, sc domačini uveljavili terensko premoč, predvsem na sredini igrišča, kjer so bili naši fantje še posebno popustljivi. Napadalne akcije bodisi na eni kot na drugi strani pa so se zgubljale v kazenskih prostorih kjer sta se izkazali obe obrambi. Mladost je prišla v vodstvo v 26. min. s Kobalom: po prodorni akciji Marizze in njegovemu predložku na sredino kazenskega prostora je Kobal z odličnim preigravanjem med branilci Azzurre premagal Blasiga. Tudi po odmoru se slika na igrišču v bistvu ni soremenila, kljub pritisku Azzurre so Kraševci z lepimi kombinacijami večkrat prihajali v protinapad in spravljali v zagato o-brambo domačinov. V tem delu srečanja je imel Ferfolja še precej dela. posebno ko so pred njim nastajale nevarne gneče, obramba gostov pa se je tudi tokrat dobro odrezala in vzdržala vse do končnega žvižga. Mladost si je tako dosegla dragoceno zmago v gosteh in lahko sedaj mirno čaka na nedeljski derbi s Sovodnjami. -dg- Sovodnje — Audax 2:1 (2:0) SOVODNJE: Cafcas, Devetak. Flo-renin, Tomažič, Tomšič. Petejan, Butkovič, Sambo, Šuligoj, Gomišček, Kovic. STRELCI: Butkovič, Florenin in Tesolin. Sovodenjci so v nedeljo pred lastnim občinstvom zaigrali eno najlep- ših tekem letošnjega prvenstva. Posebno v prvem polčasu so prikazali lep in živahen nogomet it nič čudnega bi ne bilo, če bi na koncu prvega polčasa vodili s štirimi ali tudi petimi goli razlike. Sovodenjci so povsem nadigrali goste, pripravili številne priložnosti za gol, tako da bi bila razlika v golih znatno večja, če se ne bi goriški vratar izkazal s številnimi odličnimi posegi. V drugem delu igre so domačini deloma popustili in gostje so z nevarnimi akcijami večkrat spravljali v težave sovodenjsko obrambo. V 3. AL NA GORIŠKEM Italcantieri - Fogliano 0:5 Sovodnje - Audax • 2:1 Brazzanese - Ju ven ti ra 1:2 Poggio - Vermegliano 2:0 Adria - Piedimonto 0:4 Isonzo - San Lorenzo 2:2 Azzurra - Mladost 0:1 Capriva - Pro Farra 1:1 LESTVICA Pro Farra 32: Isenzc, Fogliano 30; Poggio 29; San Lorenzo 28; Juventina 27; Azzurra 25:, Audax, Piedimonte 23; Mladost 22; Capriva 19; Italcantieri, Sovodnje 18; Brazzanese 17, Vermegliano 9; Adria 0. PRIHODNJE KOLO Juventina - Isonzo; Audax -Brazzanese: Pro Farra - Adria; Mladost - Sovodnje; Piedimonte - Azzurra; Fogliano - Poggio: Vermegliano - Italcantieri; San Lorenzo - Capriva. polovici drugega polčas.- so s Tesoli-nom tudi delno nadoknadili zaostanek. Nadaljnji napori, da bi še izenačili, pa so se izjalovili, saj so domačini pazljivo branili vodstvo. Priznati pa je treba, da so Vižintinovi varovanci, povsem zaslužili obe točki, čeprav so v drugem polčasu prepustili vajeti igre gostom. P. I. Tekma med prvouvrščenima ekipama Costalunge in Vesne se je končala s pravičnim remijem, ki gotovo zadovoljuje obe enajsterici. Resnici na ljubo, tekma ni bila lepa, saj je bila točka preveč dragocena, da bi se lahko ekipi odprti in zaigrali tako kot znata. Poleg tega naj še dodamo, da so bili igralci precej živčni in sta Purič ter Persi predčasno končala svoj nastop. O tekmi ni dosti povedati. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča in vratarja praktično nista i-mela dela, saj niti redki protinapadi niso bili nevarni. Ekipi sta v glavnem pazili, da ne dobita gola in prav zato igra ni bila lepa. Na koncu sta bila oba tabora z osvojeno točko zadovoljna, saj jima to omogoča, da ekipi ostaneta skupaj na samem vrhu razpredelnice. Rosandra — Zarja 1:1 (1:1) ROSANDRA: Somma, Schettini, Gulich, Ccdarin, Basiaco, Taddeo, Kirmajer, Sodomaco, Tommasi, Mihelčič in Bruno. ZARJA: Puzzer, Grgič. Dana, Franko, Samese, Križmančič, Fa-bio Ražem, Mosetti, Lenarduzzi, Vojko Ražem in Fonda (v 85. min. Lupidi). SODNIK: Stubelj iz Trsta. STRELCA: v 16. min. Fabio Ražem in v 37. min. Tommasi. S težkega gostovanja proti Rosandri se je Zarja vrnila s točko. Za- Sedmo povratno kolo nogometnega prvenstva druge amaterske lige je potekalo v znamenju izenačenosti, o čemer priča pet neodločenih izidov. Zato tudi ni prišlo do bistvenih sprememb na lestvici. Da je bil nedeljski zavrtljaj naporen za vse ekipe, ki so igrale zelo previdno, priča tudi dejstvo, da je tokrat v osmih tekmah padlo le 12 golov. Za naše ekipe je bilo nedeljsko kolo razmeroma pozitivno. Poraz je namreč doživel le Breg v derbiju s Krosom. Po 603 minutah suše je Kras tako vendarle prebil led in z Lanzo dosegel tisti gol, ki so ga Kraševci čakali šest nedelj. Zlata vredno točko pa ie od nesla Vesna, ki je gostila pri Costalungi. s katero si še vedno deli prvo mesto na lestvi ci. Križani so takrat igrali ze lo previdno in ker so tudi do mačini ubrali podobno taktiko je razumljivo, da se je dvoboj dneva'končal neodločeno brez gola. S točko v Ženu se iz Doline vrača tudi Zarja, ki je v prvem delu igre dobesedno nadigrala Rosandro. V nadaljevanju pa je Rosandra reagirala. izenačila in ubranila trePe mesto, Zaria pa ie tudi ostala na četrtem mestu lestvice. IZIDI 22. KOLA Opirina Supercaf. - Baxter 1:1 Costalunga - Vesna 0:0 Rosandra - Zarja 1:1 .CGS - S. Marco 0:1 Kras - Breg 3:1 I-ibertas - Campanelle 2:1 Giarizzole - Staranzano 0:0 Domio - Čampi Elisi 0:0 LESTVICA Costalunga, V^sna 32: Rosandra 29: Zarja 27; Staran-zano. Libertas 25: CGS 23; Camnanelle, S. Marco 21; Kras 19; Breg 18; Čampi Elisi. Giarizzole 17; Domio. Baxter 16: Opicina Supercaffe 14. PRIHODNJE KOLO (15. 3.) Zarja - Opicina Supercaffe. Baxter - Costalunga. Staran-zano - CGS, Vesna - Kras, Campanelle - /Domio, Breg -Rosandra. S. Marco - Giarizzole, Čampi Elisi - Libertas. Bruno Rupel rja je tudi tokrat zaigrala v okrnjeni postavi, kljub temu pa je bila enakovredna nasprotniku. Domačini so takoj po začetnem žvižgu pokazali, da merijo na celotni izkupiček, toda zarjani so se odlično upirali in z lepimi kombinacijami v protinapadih stalno ogrožali njihova vrata. Zarja je povedla že v 16. min., ko je v protinapadu Fonda lepo, preigral branilca ter podal Fabiu Ražmu. ki je hladnokrvno premagal domačega vratarja. Doseženi gol pa, namesto, da bi dal Bazovcem večjega poleta, je u-činkoval prav nasprotno: Bazovcl so iz minute v minuto slabše igrav li, odpovedala je predvsem sredina igrišča, tako da je Tommasi v 37. min. z lepo potezo izenačil. V drugem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča z redkimi protinapadi. Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Dana in Križmančič. Big OBVESTILA SPDT obvešča, da bodo uvrstitve na smučarskih tekmah »Kanin 81* veljale tudi za sestavo društvene lestvice članov. Prijave za udeležbo na tekmovanju sprejemajo na sedežu društva do 16. t.m. TPK Sirena poziva člane in prijatelje, da se udeležijo tekme v veleslalomu »Kanin 81», ki ga priredbi SPDG na Nevejskem sedlu, 29. marca. Vpisovanje na to tekmo sprejema Bogdan Milič, tel 743071, do sobote, 14. marca. Praznovanje 8. marca, mednarodnega ženskega dneva, v naših krajih * , ...... Na Proseka Na Padričah V Bazovici ^smš§ V Mackoljah V Borštu ' V Zgoniku V Gregorčičevi dvoran! (SPDT) V Barkovljah l ' : iiif ji rl Hii lij i ks* i ||||||& sHL-j** ■ mSm V Boljuncu lil, - * **• i • * I ’ J V Križu V Dolin! 10. marca 1981 UGOTOVITVE OB OKROGLI MIZI SKGZ V GORICI Zaključki pogovorov o gospodarskem sodelovanju niso našli dovolj odmevnosti v operativnem delu Javne oblasti in politične sile se ne smejo zanašati samo na globalno zaščito, ki jo pripravlja osrednja vlada JOŽE CEJ, VODJA OKROGLE MIZE OSIMSKI SPORAZUM OKREPIL KONCEPT ODPRTEGA PROSTORA Pomen današnje okrogle mize ni samo v tem. ,jja dostojno pro-sLavimo 25. obletnico ustano.yit.ye Slovenske kulturno gospodarske zyez£. ampak tudi priložnost, da pregledamo in. ocenimo politično, gospodarsko in družbeno doga-' jarje na Goriškem v okviru odprte meje. predvsem pa, da preverimo položaj in doprinos slovenske narodnostne skupnosti lastnemu in splošnemu razvoju.. V tem okviru smatramo, da je Gorica, kot primer obmejnega mesta, kjer se stikata dva naroda in dve različni. kulturi. lahko za zgled aktivnega - sodelovanja, prijateljskega sožitja in krepitve miru, v okviru dveh različnih političnih, gospodarskih in družbenih sistemov. Teh komponent' iri dosežkov ne bi mogli danes naštevati, če ne bi bile te vrednote tako globoko zakoreninjene v zavesti prebivalcev teh krajev. Takšni medsebojni odnosi, dosežki in stremljenja so vidni dokaz visoke stopnje omikanosti in kulture naših ljudi, ki se izražajo ž nespremenljivo navezanostjo na lastno zemljo, z občuteno pripad nostjo teritoriju, z omikanim odnosom do ožje in širše soseščine. Takšna kulturna stopnja je tisti odločujoči faktor, s katerim so naši ljudje premostili posledice vojnih grozot, sovraštva in mrž-n.ie med sosedi in bili sposobni iskati združujoče in skupne ten dence in potrebe po sodelovanju, ki so tako odkrito prišle do izraza v vseh povojnih letih in uradno potrjene v Videmskem sporazumu. Nadaljeval se je proces premagovanja zgodovinskih pregrad in razvoj goriške in novogoriške stvarnosti, ki s‘d vsaka i.a svoj način iskali izhod iz zagonetnega položaja na meji: Dorica le s težavo kljubuje ome-.jenim perspektivam povezanim z sobnosti, ki naj bi utesnjenost meje spremenila. v odskoino desko za kvaliteten gospodarski razvoj. Kako naj si Nova Gorica, mlado mesto, ki je uspešno zaigralo vlogo urbanega centra, ustvari tiste strukture, katerih sedimentacija uravnava in uravnoveša sistem urbanih funkcij in daje mestnemu organizmu skladno o-bliko urbanega centra: Takšni ip podobni pomisleki so tembolj utemel.jepi., če. pomislimo, da je goriška pokrajina, edina v deželi, zabeležila v. letu 1930. na industrijskem pcdrqčju, regres v višini 4 odstotkov, medtem ko so vse ostale > (»krajine, v manjši ali večji meri. ojačile stopnjo inv dustri.jskega razvoja. Kje začeti in kako ugotoviti,-kje naj bi se potencialne zmožnosti razvile v otiDljive rezultate gospodarskega značari, ki bi na tem področju pomenili tudi ogromno politično in kulturno vsebino. V tem'okviru smatramo, da je vključevanje in doprinos slovenske narodnostne skupnosti izredne važnosti za n en specifičen razvoj in za splošen gospodarski ra zvoj ce'otne goriške skupnosti. V tem smislu vsestranskega razvoja zahtevamo, da se slovenski narodnostni skupnosti v Italiji zajamči njej odgovar'a;oč gospodarski in družbeni razvoj. Nesprejemljivo je potemtakem zavlačevanje uvedbe globalnega zakona za zaščito slovenske manjšine, ki naj zajame vse oblike razvoja slovenske narodnostne skupnosti na celotnem ozemlju, kjer skupnost živi. Velja tudi omeniti zagotovilo iz junija leta 1973. ki ga je izrekel takratni predsednik tretjega deželnega odbora Furlanije - Juli jskg krajine Comelli v svojem JOŽE ŠUŠMELJ, PREDSEDNIK SKUPŠČINE NOVE GORICE VEČ POZORNOSTI POSVETITI OBMEJNEMU GOSPODARSTVU okrnjenim razvojem mesta brez programskem ' govoru glede slo- zaledja in brez «normalnega» ur- banizacijskega in gospodarskega, [..jejn.ed drugim plejal, «d§.> tre-razvoja; Nova Gorica kot primer raztočega mladega mesta, ki si V Pospešenem razvoju formira gravitacijski center za vso Primer-sko. Osimski sporazum je temu stanju, leta 1975, dal mednarodni. Politični in zakonski okvir, ojačil koncept odprtega obmejnega prostora, čigar gospodarske razvojne silnice so odstranjevale utesnjenost, ki jo je predstavljala meja. Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo 1® celo potrdil in okrepil zasnovo, fj® je lahko obmejni prostor izhodišče pospešenega gospodarske-8® in družbenega razvoja v nakazovanju najnaprednejša prime-ra gospodarskega sodelovanja in Prijateljskega sožitja, še posebej knt izreden doprinos ohranjevanja miru v Evropi. r Kakšna naj bi bila torej vloga Gorice in Nove Gorice tem no-nastalem položaju? Kakšna naj bila njih funkcija- v tem med-n®rodnem prostoru? Kako naj Gorica uspešno pre-m°sti kontradikcije mesta, priza-Uetega v demografski strukturi, °mejenega v urbanizacijskem in gospodarskem razvoju; kakšno n®j bo njeno nadaljnje stališče do pazito prevladujočega razvoja terciarne dejavnocsti in male “Sovine; kje naj poišče tiste pra-Ve podjetniške iniciative in spo- venske narodnostne manjšine, ko ba natančno spoštovati načelo 3. člena posebnega statuta. Dežela bo vzpodbudila vlado in parlament, da bi sprejela potrebne u-krepe za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine:*' Natanko to, na kar še danes čakamo. Velik pospešek razvoju Nove Gorice je dal sprejeti Videmski sporazum o maloobmejnem prometu v letu 1955, ki je omogočil svoboden pretok obmejnega prebivalstva ter je doslej opravil neprecenljivo vlogo v povezovanju ljudi z obeh strani meje in v odpravljanju različnih pomislekov proti s'delovanju, ki so bili prisotni. Množičen pretok prebivalstva z obeh strani meje, prenos potrošniških dobrin preko meje je omogočil tudi gospodarsko krepitev obmejnih območij, zlasti Gorice in Nove Goniče. V takem duhu sodelovanja, ki so mu dali oshovo predvsem obmejni prebivalci, izhajajoč iz prijateljstva in sodelovanja Ustvarjenega v obdobju skupnega boja proti fašizmu in neštetih sorodstvenih vezi, ki -jih je meja presekala, so se začeli razvijati, v. začetku sicer, zadržano, stiki med predstavniki oblasti in političnih strank. S takim načinom sožitja ob meji se je tudi kre-pJa vloga obeh narodnih skupnosti, ki živita v Italiji in Jugoslaviji. Hkrati sta manjšini opravili pomembno' poslanstvo tudi kot most povezovanja in razumevanja med sosednjima ' območjema. Odprta meja torej ne pomeni samo svobodnega pretoka ljudi, preko meje, temveč celoten splet gospodarskih, družbenopolitičnih in kulturnih stikov, ki so v teh letih nastali ob meji. Iz teh izhodišč pomeni življenje ob tej meji novo kvaliteto v odnosih med narodi in v tem smislu je »ša meja najbolj odprta meja v Evropi. Ob tem pa se nam vsiljuje vprašanje, ali smo s tako odprto mejo že zadovoljni, ali je dosežen že optimalni cilj v odpiranju meje, m so izkoriščene že vse pobude, ki so uresničljive, ali pa obstajajo še nove možnosti, ki jih nismo še začeli izkoriščati. Osimski sporazumi so tudi pravno potrdili in ovrednotili v glavnem vse pobude, ki so se do sprejema porodile na našem območju (MMP Vrtojba, prehod na Erjavčevi cesti, cesta v Brda, namakalni sistem in hidroelektrarna na Soči in druge) kot sad skupnih prizadevanj obeh občin. Osimski sporazumi so odpravili tudi tiste sence nezaupanja, ki so v preteklosti bile prisotne. Ugotovimo lahko, da so na našem območju predvideni objekti MIRKO PRIMOŽIČ, PREDSEDNIK TO SKGZ OSIMSKI SPORAZUM JAMČI NAŠO GLOBALNO ZAŠČITO v gradnji, ali pa se izdelujejo načrti in se pripravljajo ža gradnjo, i Manj uspešni smo doslej bili v realizaciji tistih določil osimskih sporazumov, ki govorijo o gospodarskem sodelovanju iri koopera-čiji, čeprav smo o teiji načelno govorili na raznih sestankih, katerih zaključki pa niso našli dovolj odmevnosti v operativnem delu. Na zadnjem srečanju delegacij obeh občin (Gorice in Nove Gorice) smo se dogovorili, da oblikujemo skupno komisijo, ki naj temeljito prouči, vse možne oblike sodelovanja v smislu kooperacije industrijskih in drugih podjetij ter predlaga ustreznim organom ukrepe za pospešitev tega sodelovanja. Iz dela te komisije bi se lahko poredile številne pobude, kot npr. potrebno je gospodarsko ovrednotiti v smislu komplementarnosti prostor na novem MMP Vrtojba, oceniti možnost ustanovitve posebne med zbornične ustanove, ki bi bila iniciator in koordinator obmejnih ekonomskih pobud. Kmalu bodo sklenjeni dogovorj o skupni obrambi pred. točo na obmejnem območju, ki predvidevajo študijsko središče za točo v Gorici in operativno na območju Nove Gorice. V , ’ Uresničevanje Ositna ’ na ekonomskem področju še je doslej v razpravi preveč. Sukalo samo o-krog realizacije tistega dela sporazumov,- ki govorijo o industrijski coni, premalo pa smo se poglobili v iskanje drugih oblik gospodarskega sodelovanja, ki jih tudi sp:razumi predvidevajo. Tem oblikam pa moramo zlasti v obmejnem gospodarstvu posvetiti vso pozornost. Sodelovanje med občinama je bilo doslej uspešno tudi na urbanističnem in komunalnem področju. Obe mesti "šta v sVojem razvoju tesno medšebojno povezani in tudi soedvisni. zato je posebno važno, da tudi v bodoče skupno planiramo naš .razvoj ter iščemc rešitve za tiste objekte, kj. so^iPomembn^^tFebne tnfras' za obe mesti. • -Veliko smo... v.dosedanjem obmejnem sodelovanju storili v razvijanju prijateljskih stikov v te-lesnokultumih, kulturnih in drugih manifestacijah, ki so dale svoj doprinos k zbliževanju ljudi. Prav to sodelovanje je tudi dalo pečat zglednemu sodelovanju med Novo Gorico in Gorico. Po več kot petih letih od podpisa osimskih sporazumov mislim, da je pravilno, da napravimo o-bračun tega, kar so nam ti sporazumi prinesli, in tega, kar smo mi od njih pričakovali. Posebej še- na Goriškem si u-pravičeno postavljamo obe ti vprašanji, ker smo ob njihovem podpisu s ponosom poudarjali, da sta bili Gorica in Nova Gorica predhodnici takih dobrososedskih odnosov, ki jim je ta sporazum dal tudi uradni mednarodni pečat. Zato smo Slovenci na Goriškem pozdravili podpis teh sporazumov. Z dokončno potrditvijo državne meje se je odvzel vsakršen argument nacionalističnim in nam ne-prijateljskim silam, ki so občasno netile napetost na meji. V tem novem duhu in v pogodbenih obvezah smo pričakovali tudi hitrejši in celovitejši pristop k reševanju naše manjšinske problematike. , tako da se nam zagotovi nemoten obstoj.in razvoj na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Tudi gospodarski del sporazumov. ki je predvidel bodisi ustanovitev proste industrijske cone ’ na Krasu, kot tudi druge oblike italijanško-jugoslovanskega sodelovanja vzdolž celoine državne meje. nas je prepričal o resnih namenih podpisnic, da se na tem področju ustvarijo dolgoročni in skupni gospodarski interesi, ki že sami pomenijo garancijo takega razvoja, ki izključuje kakršno koli vračanje na občasne nacionalistične in revanšistične’ izpade. Pri tem pa smo Slovenci ponovno poudarili, da bo pretežni del bremena, v perspektivi gospodarskega, razvoja v tem sodelovanju, nosila naša narodnostna skupnost, saj so načrtovani objekti na italijanski strani locirani na zemljiščih, ki so last slovenskih kmetov. . Po vseh razlastitvenih posegih .za M. 6kM manj po- rie infrastrukture ali za zasege zemljišč za tako imenovano M katerih nismo Slovenci dobili primernega odplačila niti kot lastniki, kaj šele kot narodnostna skupnost, ki ji je vsak tak poseg v nadaljnjo njeno ošibitev, so nam ti sporazumi z obvezo po naši maksimalni zaščiti dali možnost, da še tudi mi gospodarsko razvijemo. Predstavniki Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, SR Slovenije, Gorice in Nove Gonce so se v soboto sestali v Gorici v deželnem avditoriju ob okrogli mizi*, ki jo je sklical teritorialni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze o sodelovanju v smislu določil osimskega sporazuma. Na prvi sliki vidimo diskutante, na drugi pa številno občinstvo v dvorani deželnega avditorija Slovence na Goriškem pa še posebej zanima, kot vse ostale naše rojake v Italiji, tisti del uresničevanja postavk osimskega sporazuma, ki se nanašajo na našo manjšinsko zaščito. Gorica je že pred podpisom teh sporazumov beležila nekatere pozitivne premike v korist naše narodnostne skupnosti. Občinske u-prave treh slovenskih občin so si priborile pravico določene uporabe slovenščine. Postavile so se dvojezične table na vhode v vasi in v pretežno slovenske občine, kar je kasneje uspelo priboriti tudi v pretežno slovenskih delih goriške občine. Goriška občina sanja je v svoj organik vnesla mesta, za pokrivanje katerih je bilo potrebno znanje slovenščine, ustanovila je občinsko konzulto za prcb’eme naše skupnosti. Za nas, ki smo bili deležni samo šolskega zakona in zakona o možnosti dajanja svojim otrokom slovenskih imen, je to pomenilo korak na-prej. Ko pa danes preverjamo vec kot petletno obdobje uresničevanja osimskih sporazumov na področju našega manjšinskega življenja, moramo ugotoviti, da se tu za nas ni spremenilo ..ič na beljše. Prisiljeni smo celo ugotoviti, da so te spremembe šle v nazadovanje v primeru $ tem, kar smo v sredini sedemdesetih let beležili na Goriškem. Namesto da bi se po sporazumu storili za našo zaščito odločilni koraki naprej, smo tu priča nesprejemljivega zastoja in cdstocan a od že uveljavljenih naših pravic. Gorica je danes v zelo težkem gospodarskem položaju, z vrsto infrastruktur, ki ne morejo zaživeti, če se onstran meje ne dokončajo potrebne cestne povezave. V kritičnem stanju so tudi ostali gospodarski sektorji trgovine, avto-prevozništva, industrije. Potrebno je, da Gorica izrazi svojo izjemno vlogo in svpj ednes do Nove Gorice, katero karakteriz.ira bolj dinamičen gospodarski razvoj, da pedšče tudi take smeri bodočega gospodarskega -razvoja; ki naj gredo preko samo konjunk-tumih posegov. Vse premalo so se do danes obojestransko izrab!ja’e možnosti gospodarske komplementarnosti teh dveh področij, ki gotovo presegajo samo trgovino in tranzit. V osimskih sporazumih je dovolj prostora za nadaljevan e take politike, za razširjanje in poglabljanje prijateljskih stikov na vseh ravneh, za iskanje zmeraj novih oblik sodelovanja. To so spoznali že ljudje in kraji bolj oddaljenih od meje in se brez kakršnegakoli kompleksa vključujejo v italijansko - jugoslovansko gospodarsko sodelovanje. Velika škoda bi bila, če bi Gorica na tem področju sedaj zaostala, kot je zaostala na področju reševanja potreb slovenske narodnostne skupnosti. Prav tu morajo tako javne uprave kot politične sile nadaljevati z reševanjem vsakdanih problemov manjšine, ne da bi se od tega odtegovale s prenašanjem prav vseh kompetenc na osrednjo vlado in na obljubljeno globalno zaščito. Goriški Slovenci zato .zahtevamo, da se osimski sporazumi še naprej uresničujejo. Uresničevati pa se morajo vse njihove postavke, kajti njihova nedeljivost in njihova izvirna vsebina sta še zmeraj za nas edina mednarodna garancija za dosego globalne zaščite. Iranko babič RAtELO St PREVERJA --------V PRAKSI 5. Navdušenje slovenskih in hrvatskih množic ob sklepu 0 Priključitvi k Jugoslaviji je nedvomno povzročalo med Posamezniki na terenu tudi nekatera pretiravanja, kar je v2nemirjalo italijanske tovariše in porajalo spore in kon-f**kte m?d nami. To je CK KPJ kmalu uvidel in je v pismu *Wdelja pokrajinskemu komiteju KPS za Slovensko primorje z dne 5. 2. 1944 na to opozoril; Takole piše med drugim Kardelj; •Popolnoma napačno je na sedanji stopnji naše borbe “°clisi v masah, bodisi v vrhovih italijanskega natifašistič-ftega gibanja, postavljati na dnevni red vprašanje pripadno-sti poediniFi mest ali pokrajin, a zlasti vprašanje Trsta... SltIep o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji je tre-ba tolmačiti predvsem kot akt, ki je v takratnih okolnostih čredno močno dvignil borbeni polet Slovenskega primorja. Sami veste, da nimajo deklaracije o priključitvi nikakega Stbisla, če niso podprte z borbenim gibanjem in oboroženo akcjjo ljudskih množic. Vprašanje uresničenja vseh nacional mh pravic in zahtev slovenskega naroda potemtakem ni stvar vnašanja prezgodnje diskusije o razmejitvi v slovenske m italijanske množice, marveč stvar mobilizacije in aktiviza-c’)e slovenskih In italijanskih množic v borbi proti nemške- mu' fašizmu... Edino v dolgotrajnejši skupni borbi slovenskega in italijanskega ljudstva bodo ustvarjeni potrebni moralno-politični predpogoji za sporazumne ureditve bodočih odnosov med slovenskim in italijanskim ljudstvom v obmejnih in mešanih predelih... Naš neposredni borbeni smoter v Primorju mora potem takem biti enotno antifašistično gibanje proti nemškim okupatorjem in italijanskim fašistom, a v teku te borbe se bodo ustvarili potrebni predpogoji za kasnejšo ureditev razmejitvenih vprašanj. Razume se — to je brez dvoma tudi Vam popolnoma jasno — da bodo ta vprašanja v prvi vrsti odvisna od splošnega razvoja dogodkov v tem delu Evrope, a v Jugoslaviji in Italiji še posebej. Italijanskemu ljudstvu je treba sklep o priključitvi Primorja k Sloveniji tolmačiti kot obči izraz pravice slovenskega naroda na samoodločbo, njena praktična rešitev pa je odvisna od mnogih faktorjev, A v prvi vrsti od . tega, kako bo italijanski narod v sedanji borbi vsaj do neke mere opral zločine, ki so jih v njegovem imenu napravili italijanski fašisti.« Tako Kardelj in takšna je bila naša politična linija. V začetku novembra 1943 je prišlo v Imeni do prvega formalnega sestanka predstavnikov dveh deželnih vodstev — političnih in vojaških, — na katerem je bil govor o konkretnem sodelovanju tako na političnem kot na, vojaškem področju. Najprej je prišlo do ostre diskusije o političnih vprašanjih in šele na drugem sestanku konec meseca je bil dosežen sporazum o sodelovanju, ki ga avtor takole tolmači; -Po soglasju, da naj se razprava o mejah prenese na čas po vojni, je bil dosežen sporazum o sodelovanju na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. To je bilo zelo pomembno, ker je jugoslovansko osvobodilno gibanje priznalo obstoj italijanske osvobodilne vojske.* V Trstu je že prej prišlo do sodelovanja med organizacijami KPS in KPI. Že v decembru 1942 je prišlo do prvega sporazuma o ustanovitvi množične organizacije DE (Delavske enotnosti). V januarju 1944 pa je bil sklenjen sporazum o ustanovitvi koordinacijskega komiteja dveh partij, kar je pomenilo že višjo obliko sodelovanja. Ta sporazum pa ni določal samo političnega sodelovanja v mestu, temveč je bil usmerjen tudi na skupne napore za okrepitev vojaškega sodelovanja med enotami jugoslovanske vojske in italijanskega odporništva, kar je pomenilo mobilizacijo ljudi v vojsko. Avtor pravi, da so ti sporazumi bili doseženi na iniciativo KPI, kar pa ni čisto res. Veliko truda in napora je bilo potrebno, da je italijanska stran pristala na te in na še druge sporazume. S Frausinom in Gigantejem (sekretarja tržaške federacije KPI) smo vodili dolge razprave o potrebi sodelovanja. Pod njunim vodstvom se je tržaška federacija KPI dolgo upirala močnejšemu sodelovanju. Najprej je odrekala pravico KPS, da v mestu ustanavlja svoje organizacije. Ker pa so te že obstajale, se je branila tesnejših stikov z njimi. KPI se je bala, da bi se KPS močneje uveljavila v mestu. Zlasti se je odločno upirala, da bi prodrla v tovarne z izgovorom, da bi s tem razbijali enotnost partije v tovarnah. Izhajali so iz predpostavke, da je v tovarnah italijansko delavstvo in da tam nimamo kaj iskati. Znano pa je, da so bili med slovenskim prebivalstvom v Trstu najmočnejša kategorija delavci. S tem pa nihče in nikoli ni zanikal dejstva, da je bila velika večina delavcev italijanske narodnosti. Te in druge težave in odpore proti sodelovanju s strani KPI smo piorali premagovati, da smo sodelovanje krepili in dosegali sporazume. Vse to mi je dobro znano, ker sem sam sodeloval na teh razgovorih. Dejstva so torej malo drugačna kot jih navaja avtor. Vsega tega ne bi bilo potrebno danes navajati, če ne bi avtor skušal drugače prikazovati stvari, kot so v resnici bile. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Anton Bruckner, 3. nadalj. 13.00 Dan za dnem Rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 A kot Andromeda, 2. nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 .Zrcalo sveta, informacije Dnevnika 1 15.00 Lou Reed in koncert 15.30 Rdeča hiša,' 3. del 16.30 Happy deys - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, 1 ... Kontakt! Capitan Futuro, risanka Zakaj? - Glasba za mladino 18.00 Intervju o znanosti 18.30 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.00 Opla, cirkus 19.20 Zdravniki ponoči, 2. del TV filma Danes bo na vrsti drugi del epizede z naslovom »Diskoteka*, ki se je začela včeraj. Dr. Alpha ,je prepričan, da Vincent ni mogel iti daleč, kajti bil je zastrupljen. Morda pa se je vendarle privlekel do doma. Treba je zato z videti, kje deček živi. V diskoteki ne ve tega nihče; ve pa to Rachel, ki se vendarle skesa, da je svojega fanta tako rekoč prisilila v obup. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Politična tribuna 21.45 Klic Zahoda - TV film. 2. del 22.35 Ron in Premiata Forneria Marconi in koncert Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenska slika in Zrcalo sveta Drugi kanal 12.30 Robinovo gnezdo - TV film 13.00" Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Poklic staršev, šolska oddaja 14.00 Popoldan, dnevna rurika 14.10 Victor Hugo: »Bedniki*, 5. del 15.25 Jezik za vsakogar: Francoščina 16.00 Evropski dnevi 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan, 2. del Program za mladino 17.30 Črirovnica Bia, risanke 18.00 Rumeno, rdeče, oranžno, zeleno, sinje, inodro, vzgojna cddaja 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Šport 18.50 Dober večer z ,.. Aliče in Ellen Kessler vmes TV film iz serije Mup-pet show Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.40 Dnevnik 2 - Sedmi prostor Dogodki in osebnosti tedna 21.30 Poroka po italijansko, film Igrajo Marcello Mastroianni. Sophia Loren' Film «Poroka po italijansko* J*3e pravzaprav slovito delo E-duarda de Filippa z naslovom «Filumena Marturano*. Delo pa je Viftorio De Sica tako predelal, da ni mogel ohraniti izvirnega imena. Sofia Loren in Marcello Mastroianni sta v tem filmu odigrala takšni dve vlogi, da spada film med njune najboljše stvaritve. Ob koncu Dnevnik 2 Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.10 Ime in priimek, šolska odd. 20.40 Simfonični koncert, ki ga vodi Lorin Maazel 21.55 Delta, tednik o znanosti in tehniki 22.45 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 in 10.CO TV v šoli 16.05 Šolska TV 17.05 Poročila 17.10 Lolek in Bolek, risana serija 17.20 Slovenski ljudski plesi: Koroška V današnji oddaji se bomo najprej ustavili pri koroških Slovencih enkraj mej:, visoko pod Košuto v rožanski vasi Sele. Tamkajšnja folklorna skupina bo zaplesala mazurko, zimšrit, štajeriš in Veverico. Veverica je pes snub-Ijrnja, ki ga poznajo le na Koroškem. Folklorna skupina Prežihov Voranc z Raven na Koroškem pa bp zaplesala plese, ki jih plešejo v Mežiški dolini ob steljaraji, ko jeseni pripravljajo steljo. 17.50 Mali svet, otroška oddaja 18.25 Obzornik 18.35 S Titom in Vrhovnim štabom, oddaja iz cikla Čas, ki živi Srečanje z legendarnim vodjo jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni, s tovarišem Titom — Starim je bilo izjemno doživetje za slehernega borca. Od ustanovitve vr- ■ • hovnega štaba leta 1941, prek užiške republike, prvega o svebojenega ozemlja pa vse do osvoboditve so borci zaščitnega bataljona, ki je spremljal vrhovni štab, živeli in se bojevali s Titom in ob njem. V nocojšnji oddaji beograjske televizije bomo skozi spomine znanih borcev zaščitnega bataljona izvedeli, kako so doživljali svoja snidenja s tovarišem Titom, kakor tudi vrsto manj znanih dogodkov iz življenja te e-note. V 19.15 Risanka 19.24 TV nccoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 19.55 Vreme 20.CO Skupno, oddaja jugoslovanskih TV.studiev 21.05 A. Prevost: Zgodba o vitezu Dos Grieuxu in o-Manon Le-sčautu 22.00 V znamenju 22.15 Violončelist Andrea Navarra Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.25 Otroški kotiček 20.15 Stičišče ' 20.35 Policaj na konju, film Igrajo: Annette Stroyberg, Maurizio Arena 22.00 Dnevnik danes 22.10 Narodna glasba 22.40 Trnova pot Zagreb 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Splošna ljudska obramba 21.05 Čas nedolžnosti, film ŠVICA 18.59 Star Blazers, risanke 19.20 Kulturna srečanja 20.40 Vojak po poklicu 21.50 Teme in portreti TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13,00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški Vrtec; 10.20 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v I-taliji (ponovitev); 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; Otroci pojo; 14.30 Motivi z malega zaslona; 15.00 Postni govor; 15.15 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični tienutek; 16.30 Rezervirano za . .17.10 Mi in glasba: Nove poišče; 18.00 Slovenska dramatika po '45: Evald Flisar: «Sodniška zgradba*; 18.50 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Muratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu; 10.00 Z nami je . ..;10.15 Orkester Baiardi; 18.45 Mozaik; 11.00 Kirni; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Orkestralne miniature; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Plošče; 15.45 Poje zbor Scagliera delle Alpi; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Folk glasba; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Poje.Carole King; 17.45 Radijski oder; 18.15 Orkester Idrisa Muhamraada; 18.32 Spomnimo se na opereto; 19.00 Večerni zbori; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Objava sporeda- 13.00 Najava sporeda - pregled dogodkov; 13.05 Domači oevci zabavr.u glasba; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16 00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00* 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Ob zori diskretno; 7.25 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v parla- mentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija: 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.03 Jazzovska zgodba; 14.30 Na strani statista; 15.03 Rally; 15,30 Popoldanski spored; 16.30 Sprehodi Lambertinija po Neaplju in o-kolici; 17.03 Star gags; 17.08 Modri Milan; 18.35 Glasba in današ nji izvajalci; 19.30 Glasbeni odmor; 19.40 Tednik o kinu, gleda-' lišču in glasbi; 20.30 Ironik alias Ernesta Bassignano; 21,03 Lirični tednik; 21.03 Chec-up; 22.00 Folklorna glasba; 22.30 Glasba včeraj in jutri; Danes v parlamentu. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11,38 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Trije umori za policistko Rovetto, radijska priredba. 2. nadalj.; 9.32 Radio 2 - 3131: 11.32 Otrok, vzgojna oddaja; 11.56 Ti soč popevk; 12.10 Deželni programi; 12.45 Radijski kontakt; 13.41 Sound-Track, glasba in kino: 15.00 Radio 2 * 3131 - II. del; 16.32 Disko klub; 17.32 Majhen, star svet, roman; Čas glasbe; 18.32 Direktni prems iz bara Grecn; 19.50 Velikonočni razgovor; 19.59 Glasbeni prostor; 22.00 Nočni čas; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 14.00, 19.00. 21.00 Poročila: 6.10 Prometne informacij;; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-tr~ci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih Šol: 9.05 Z r:diom na pol; 9.40 Turistični napaki lQ,j)5 Rezervirano za . . .; 11.05 Op;rhe arije in mnnohgi: 11.35 Znano in priljubljeno: 1210 Danes smo iz brali; 12.30 Kmeti js!;i nasveti: 12 40 Po domač1; 13 0' Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13 30 Priporočajo vam . . .: 14.05 V kr rak z mtedimi; 15 00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna' glasba: 15 50 Radio denes. radio jvHL 16.00 Vrtiljak; 18 00 So'oiH>: 18 43 Glasbena medigra: 19 35 I ahko, noč, otroci!; 19.45 Minute z ah sembiom Jožeta Kamoiča; 2TO" Slovenska zemlja v. pesmi in be srdi; 20.30 3 solisti in ansambli JRT; 21.05 Od premiere do pce-, mitre: 22 00 Našim rojakom p3 svetu; 22.15 Informativna oddaja v namščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llni|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrCM 8 10. marca 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 tst., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz všeh drugih dežel v Italiji pri SPI. .1 l-nr ^'in ',B,iian5'(e|j Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska trst ^nikV« pfieg « GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIM Draginja povzročila zahtevo, naj se plače hitreje povečajo Januarja smo bili v Jugoslaviji dvig plač, s tem v bistvu pristaja-priča pravemu napadu draginje, jo na tako razvojno politiko, ki je Cene so se namreč povečale tako v bistvu inflacijska. Sindikatov močno kot že 15 let ne. Istočasno tudi pretirano ne skrbi, kakšni bo-pa so se plače povečale za malen- do zunanji učinki povečanih plač, kcst. Prišlo je do hudega razkora- kakšne bodo zaradi tega splošne ka, ki je delavce prizadejal. Živ- gospodarske težave, koliko bo za-Ijenjski stroški so se namreč tako radi tega v resnici prizadejana močno dvignili, da so hudo Ogrozili vrednost dinarja in s tem možnosti življenjski standard delavcev in za izvoz. Sindikat torej ne vidi da-kmetov. Na ta pojav so postali iz- leč naprej, trdijo nekateri gospo-redno pozorni sindikati, ki zdaj darski izvedenci — vidi le trenutne zahtevajo hitrejše poviševanje koristi, ne pa dalekosužnejših. Ne plač. Pravijo, da je s povišanjem vidi na primer, da pomeni v tem plač treba ublažiti posledice hitro trenutku povečanje plač slabe izho- rastočih cen. de. Delavec bo sicer dobil več de- Tako stališče sindikata je seve- narja, toda zaradi ekonomske zada razumljivo. Bori se za standard konitosti (več denarja pri porabni-delavcev. Hkrati se zaveda, da lah- ku povzroča večjo porabo, večja ko draginja in nižje plače povzro- poraba povzroča dvig cen, dvig fe razne politične težave. Toda cen Pa razvednoti vrednost denar- prav to stališče, da je treba delavcem čimprej povečati plače, je ja) bo že čez nekaj mesecev ta denar manj vreden kot pa tisto, kar povzročilo dokaj različne odmeve. dobi zdaj za svoje delo. Od odobravanj pri delavcih, do o- laka stališča nekaterih ekonomi-strih nasprotovanj nekaterih, ki so- stov so povzročila kar precej vro-delujejo pri kreiranju gospodarske če krvi ter dolge razprave in ko-politike. Marsikateri ekonomisti mentarje v časopisih. V vseh teh namreč trdijo, da bi zdajšnje pove- razpravah je najti eno skupno zna-čanje plač še bolj pospešilo spiral- čilnost. Vsi po vrsti zavračajo o-no povečanje inflacije. V visokih čitke. da so plače glavni povzroči-plačah namreč vidijo velikega ^lj inflacije, povzročitelja inflacije. Če bi torej Dokazujejo, da je bila inflacija pristali na nekakšno vsesplošno navadno največja takrat, ko so bile dvigovanje plač, bi lahko ogrozili plače najmanjše oziroma ko so se stabilizacijske načrte. plače najmanj povečale. Pri tem V teh njihovih trditvah je kanček navadno P°rablfl° kar najbolj resnice, vendar ob tem ni mogoče s*ez Pnmer: ,an 80 se, Place “J® povsem pristati na njihovo žago- skr?m,no Pacale, realno so bili tavljanje, da bi lahko višje plače o- Msluzkl d°lavi?^ 7fdn‘ lam “lo grozile stabilizacijo. Resnica je v pfceJ ^ 1979 toda tem, da linearno zviševanje plač ,stocasn° Je bila inflacija rekordni koristno za dvig storilnosti, "a - skoraj 40 odstotna. Torej m Povprečno poviševanje plač. za ka- med P^canu ln mflacijo nobene tero se vsaj v grobem ogrevajo « tudi sindikati - čeprav gre pri 11 delavčevih plač zato, ker gre njih istočasno za zahtevo, da bi po-večali plače predvsem tistim de- teh razpravah skorajda z obema lavcem, ki najmanj zaslužijo - rokama glasujejo za take predloge, namreč podpihuje uravnilovko, ka- **“ jdl nPf; sprozdl hrvaški s,n- Se p££ n^gSTn a tTŽK “"*■ k" «■»«> dinarje«. To pa kdo od teh delavcev dela in koliko fived? Pamenl' da £ ZV1‘ prispeva k skupnemu prihodu. sati plače samo na Hrvaškem kar 270 tisoč delavcem, ki zdaj za-Ob takem izenačevanju plač pa služijo manj kot toliko, je zaman vsak trud za dvig storilnosti, saj dobri delavci niso u- Eni in drugi torej uporabljajo svoje argumente. Težko je reči, ali strežno plačani za dobro delo, sla- se bodo ti predlagani ukrepi tudi bi pa so plačani predobro. Prav uveljavili. Zelo značilna je zaradi politika ekonomske stabilizacije pa tega nedavna izjava predsednika zahteva večjo uveljavitev kakovo- predsedstva SFRJ Cvijetina Mija-stnih dejavnikov gospodarjenja, toviča v Nišu (ko je sicer govoril Med temi kakovostnimi dejavniki o zdajšnjih gospodarskih težavah še posebej poudarja povečanje sto- in zapletih). Dejal je namreč, da rilnosti, ki ga je seveda najlaže nam trenutni položaj narekuje, da doseči teko. da delavca plačuješ povsod uvedemo posebne ukrepe, glede na to, koliko v resnici na- ki naj bi omilili posledice visoke inflacije. To velja predvsem za delavce v proizvodnji, za družine z redi. To je ena stran ugovorov. Tej pravzaprav v jugoslovanskem go- nizkimi dohodki in za nujne izdat- ___j . _• 1- f _______• 1/ t o cf anooiv) 11 z» nn nm y ili i/tnn. spodarstvu nihče ne ugovarja, ke za standard učencev in študen-Drug ugovor je pomembnejši ir je lov, je dejal. Značilen je ta pouda-izzval veliko razprav. Številni eko- rek zalo, ker Mijatovič v nadalje-nomisti namreč te da,j časa žago- vanju govori, da je tak ukrep že varjajo tezo, da so previsoke pla- vse tisto, kar smo uvedli za kom-če izredno pomemben, če ne celo penzacijo ali zajezitev visoke ra-najvažnejši generator inflacije. Ker se sindikati ogrevajo za hiter sti cen nekaterih živil. JOŽE PETROVČIČ PRINC SIHANUK IN PREDSTAVNIKI «RDEČIH» KHMER0V V Piong Jangu ustanavljajo enotno osvobodilno fronto Voditelj «narodnih» Khmerov Son Sann čaka na rezultate piongjanških pogovorov - Sihanukov pogoj: ustanovitev enotne kampučijske vojske ne pričakuje od pogovorov neposrednih rezultatov. Delegacija ZSJ v Angoli LUANDA — Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik sveta ZSJ Miran Potrč, je po tridnevnem uradnem obisku pri nacionalni uniji angolskih delavcev, včeraj odpotovala iz te države. Med bivanjem v Angoli je Miran Potrč izročil v mestu Melan-zeu, v središču istoimenske pokrajine, darilo sveta ZSJ — šolo za učenje sindikalnih kadrov. Med pogovori delegacij pa so o-bravnavali položaj v svetovnem sindikalnem gibanju, mednarodne odnose, probleme afriškega juga ter vprašanja, povezana s krepitvijo dvostranskega sodelovanja. Člani PEKING — Poglavar države in predsednik vlade Demokratične Kampučije Khieu Sampan je včerai zjutraj odpotoval iz Pekinga v Piong Jang v Severni Koreji, kjer se bo pogovarjal s princem Norodom Si-hanukom glede ustanovitve enotne protivietnamske fronte. Vest so sporočili iz veleposlaništva Demokratične Kampučije v Pekingu. Pozne je jo je posredovala javnosti agencija «Nova Kitajska*. Pogajanja o sklenitvi enotne fronte proti Vietnamu, ki je zasedel do bršen del Kampučije (vietnamskih vojakov je v Kampučiji vsaj okoli 200.000) so se začela že pred časom ter zadevajo tri partnerje: princa Norodoma Sihanuka. predsednika Demokratične Kampučije in predsednika vlade Kieua Sampana («rde-či» Khmeri, ki jih je prej vodil Pol Pot. so sedai praktično edina sila, ki je precej uspešno vojaško orga nizirana in še vedno kljubuje viet- j namskim silam) in Son Sanna. pred j sednika Narodnoosvobodilne fronte j khmerskega ljudstva. ‘ Slednje giba- j nje je najvažnejše med nekomuni j stičnimi gibanji. ! Doslej je Sihanukov poziv nale tel le na odziv predsednika Sampana. Son Sann je namreč že prej šnji petek odpotoval iz Bangkoka v Pariz in je obvestil, da bo more biti odgovoril na vabilo, potem ko bi se Sihanuk in