ASTRON OMIJA
HM
Naravno
svetlikanje neba
^
matic smrekar
Med astronomi je pojav naravnega svetlikanja neba bolj poznan kot natural airglow (ne smemo ga zamenjati z žarenjem neba oz. "skyglow", ki ga povzroča svetlobno onesnaženje). S prostim očesom ga lahko opazimo le kot nežno brezbarvno svetlobo, običajno blizu obzorja. Precej lažje je naravno svetlikanje neba opaziti na fotografijah. Na širokokotnih oz. panoramskih fotografijah, kjer v objektiv zajamemo veliko območje neba, je običajno vidno kot nenavaden zelenkast oblak tik nad obzorjem. Neizkušeni opazovalec ga bo zlahka zamenjal s svetlobnim onesnaženjem, ki se prav tako najbolj intenzivno pojavlja blizu obzorja. Na fotografijah pa se oranžno svetlobno onesnaženje zlahka loči od izrazite svetlo zelene svetlobe naravnega svetlikanja neba.
Nastanek svetlikanja
Svetlikanje neba nastane zaradi sevanja vzbujenih atomov kisika (najbolj pogosto), natrija ali molekul OH, N2 in O2 v vrhnjih plasteh ozračja. Največkrat imamo priložnost opazovati zelenkasto svetlobo vzbujenih kisikovih atomov, ki se pojavi med 90 in 100 km visoko (termosfera). Atomi in molekule prehajajo v vzbujeno stanje zaradi dnevnega Sončevega obsevanja z ultravijolično svetlobo Sonca. Pri vračanju v osnovno stanje atomi oz. molekule oddajajo svetlobo značilnih barv. Kisikovi atomi najpogosteje
PRESEK 40 (2012/2013) 4
21
ASTRON OMIJA
oddajajo svetlo zeleno svetlobo z valovno dolžino 557,7 nm. To j e podobna svetlobi zelenih laserskih kazalnikov (532 nm).
Opazovanja
Pojav svetlikanja neba je bil do leta 2011 iz naših krajev redko opažen in dokumentiran. Svetloba je zelo šibka (šibkejša od zimskega dela Rimske ceste) in se v značilnih vlaknih lahko razpenja tudi preko celotnega neba. Najbolje jo vidimo 10 do15 stopinj nad obzorjem. Pod to višino se izgubi zaradi absorpcije v ozračju in svetlobnega onesnaženja. V predelih neba bližje zenitu pa gledamo skozi tanjšo plast ozračja in je te svetlobe posledično bistveno manj.
Intenzivnost in obseg svetlikanja neba sta odvisna od Sončeve aktivnosti in sledita Sončevemu 11-letnemu ciklu aktivnosti. Takrat je Zemlja deležna tudi najbolj intenzivnega bombardiranja z UV svetlobo in s Sončevimi izbruhi (ti npr. povzročajo polarni sij). Sicer je svetlikanje neba običajen pojav v krajih z naravno temnim nebom, vsakršno svetlobno onesnaženje pa ga hitro presvetli.
Od kčnca junija Ista 2011, kč smo ta pojav iz Slovenije lahkč opazovali celo s prostimi ocmi, ga lahko vidimo na nočnih panoramskih fotografijah skoraj v vsaki jasni noči. Za vizualna opazovanja pa potrebujemo nekaj sreče, opazovalnih izkušenj in kakovostno opazovalno lokacijo z malo svetlobnega onesnaženja. Zares temne lokacije v Sloveniji žal ni,
SLiKA 1.
Salevi strani fotografije je vidna značilna zelena svetloba naravnega jvotl¡kaleja oeba, nc desni za vo/etlobse onesnaženje enega od večjih mest na otoku La Palma. S prostim očesom je oboje vino!:: tkčrsj enako. SvetloOnoeoesnoženje plot¡desv¡postaja v območju izven fotografije (vzhodno nebo) sicer vedno bolj intesnane. eePalma,l6. ^t^bor 2012, foto: Mam emrekar.
• •. : s ^O^' — 1
ab
22
PRESEK 40 (2012/2013) 4	22
ASTRONOMiJA

SLiKA2.
V eni od opazovalnih noči se jena severnem Lelu neb a, ki je na tej lokacijisicer povsem brez svetlobnega onesnaženja, pojavila intenzivnaorLnžnLsveOoba.eleee na raLpoLeditep in inten2!ivnost jeedinimoženvir tesvf^tlobesv^t^Nke^r^je r^a^r^ne^vina^i-nov Pa jarvi paL tna hižro namenjamo s svesinhnim onnsesnčsr^jerč, za^obvobd^zo^snSe tegapojaaeiz t^vornje skorajnemogo šv.La balma, 16. jedrnmrež jjO j 2, lovor MatinSrraekaj.
saj je avetlvbnv vneanaženje prisotno želv na najbolj vAtvžnih krajih. Poleg tega pvtaebujemv žim bvlj paoaojno voaažje, Aalež vA naselij in na žim vežji naAmvrski višini.
KkkL ključna jo krnmbmkrijk izbiro eLkncrjo in nro-čo z sromonmm nor rnnonzrvnontjo nsonerknnjk, nmL najlopšo npmznker Lb rnpkzrnsknjrm nnmrm. PrsL Lpn-zovknjo pLjnsk nmL Lprasrer nt Krrmu 28. junija 2011. „ammmnmmk" nmL Lpazrer, Mk no nt fonogrkfi-jnm jakjkvejk zolonn nsonerrbk, kr jo v nočj paanajkek vno brnir rnnonzrvnt. Knanojo no jo čoIo vrMoen a prrrntimr oamr, čoprtv nimrr mpkzmvker rz ^vonerbno onvnnkžo-novn Krimv.
Zolo intenzivno so jo narovno svotbikanjo noba pojavljalo na astronomskom taboru SMART 2011, avgusta toga lota. Takrat smo lahko proizkušali svojo fotografsko vošcino. Pomagalo jo sovoda, da smo opazovali s Pohorja, coprav jo tudi ta lokacija v zadnjih lotih žo mocno svotlobno onosnažona.
Najbzdjša zpazzvanja pzjava pa emz naredili na astronomski odpravi na Kanarske zteko, na La Palmi, septembra 2002. Opazovali emz na nadmorski višini 2400 metrov, kjer stoji tudi nekaj največjih teleskopov na svetu. Lokacija je namreč za beenznzm-ska opazovanja zelo ugodnih - velika nadmorska viaina, zelz malo svetlobno onesnažena, vazezjnz in
PRESEK 40 (2012/2013)4
23
ASTRON OMIJA
24
PRESEK 40 (2012/2013) 4	24
ASTRONOMiJA
LEVA STRAN REVIJE ZGORAJ
SLiKA 3.
Naravno svetlikanje neba, kot ga vidijo iz Mednarodne vesoljske postaje. Vidimo značilno zeleno svetlobo kisikovih atomov, tik pod tem pa rumenkasto svetlobo natrijevih atomov. Foto: Mednarodna vesoljska postaja.
leva stran revije spodaj
slika 5.
Tako je videti naravno svetlikanje neba na povsem neonesnaženem nebu. Značilni temni oblaki, močna zelena kisikova svetloba in nekaj oranžne natrijeve svetlobe. Tik nad oblaki je oje Velikega voza. La Palma, 16. september 2012, foto: Matic Smrekar.
DESNA STRAN REviJE
SLIKA 4.
Fotografija naravnega svetlikanja na taboru SMART 2011. Pohorje, 5. avgusta 2011. V spodnjem delu fotografije, tik nad smrekami, je opazno močno svetlobno onesnaženje. Foto: Nina Smrekae.
običajno precej mirno ozračje.
Več kot besede zagotovo povedo fotografije. Najbolj intenzivno je bilo svetlikanje zvečer, do polnoči, potem pa je proti jutru počasi slabelo. Prav zaradi tega je bilo nebo nekatere noči svetlejše, kot smo od te lokačije pričakovali, posebej na severnem obzorju. V nekaterih nočeh pa naravnega svetlikanja praktično nismo opazili. S prostim očesom tudi takrat, ko je bilo svetlikanje najbolj intenzivno, nismo zaznali zelenkaste barve svetlobe.
Sklep
Ovokovonjz, predvsem po fotoerofironjz svztliOonjo nzbo, jz doOoj nezahtevno, konj nz potrebujemo teleskopov oli 0o0šnzeo voszbnzeo znonjo. ToOo se norovnzeo svetl^njo nebo lohOo loti prov vsok. Bistveno po je izbiro vrimzrnzeo ovokovoliščo in še ok-tivno Sonce. Molo sreče po koeotovo nikoli ne škodi. _ XXX
www.dmfa.si
www.dmfa-zaloznistvo.si
PRESEK 40 (2012/2013)4
25