Naročnina
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedelUka Izdala celoletno v Jugo-sla vlf l 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 13« in 2 D. veCJI oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, velllcl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri veClem o naročilu popus.
Izide ob 4 zlulrol
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6/f II Kokoplsl se ne vrača/o, nelranhlrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva šl. 2328
Uprava le vKopllar/evI ul.ši.b ~ Čekovni račun: C/ublfana šlev. 10.650 ln 10.349 za Inserale, Saralevošt.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In Duna/ št. 24.797
Procesi in afere
Praga, 18. junija.
Zboruje poslanska zbornica, svoje seje ima češkoslovaški senat, toda zanimanje za zakonodajno delo obeh zbornic je v javnosti silno majhno. Celo v časopisih je najti o delu parlamenta le kratke beležke, ker pač velja vse zanimanje češkoslovaške javnosti raznim aferam in procesom, ki so se baš v zadnjem času zelo pomnožili.
Kar je v zvezi s temi aferami, to takoj zanima vso javnost in zato je vzbudila tudi včerajšnja seja senata največjo pozornost, ker je pač na njej govoril vojni minister U d r ž a 1 c Faloutovi aferi. Predvsem je njegova izjava, da Falout ni imel dostopa do operacijskih načrtov vojske, zelo pomirila javnost, ker govorilo se je že, da je šlo Faloutovo izdajstvo tako daleč, da je propadlo vse petletno delo češkoslovaškega generalnega štaba na izdelavi mobilizacijskega načrta. Zelo dobro je bila nadalje sprejeta vest, da ni imel Falout med oficirji prav nobenega pomočnika. Afera je s temi konstatacijami reducirana na svoj pravi obseg, ki je pač najjasnejše označen s tem, da je dobil Falout od Nemcev le 4000 mark čistega honorarja.
Če je s tem izgubila Faloutova afera mnogo na zanimivosti, pa se tega še ne moro reči o polemiki, ki je vsled afere nastala. Komaj se je izvedelo za aretacijo Falouta, že je socialistična opozicija zagrmela, da je vse te afere kriv edinole režim. Samo pod kapitalističnim režimom so take afere mogoče, pod socialističnim nikoli! Tako so zabobnali, in že tudi doživeli svoj prvi neuspeh. Zakaj list gospoda Š r a m e k a je odkril, da Falouta niso hoteli sprejeti v češko vojsko, ko je prijavil svoj pristop, da pa je neki socialistični voditelj (Klofač) s svojo vizitko omogočil njegov sprejem.
Socialistična opozicija je v svojem elanu zahtevala celo glavo ministra Udržala, češ da je on odgovoren za vsa dejanja svojih pod-činjenih. Ali ta logika je tako slabo užgala, da so že takoj drugi dan prenehali socialistični listi s svojo zahtevo, ker se je pač izkazalo, da vsa špionažna .afera ni posledica sistema, temveč samo greh lahkomiselnega posameznika, ki si ni znal drugače pomagati iz dolgov.
Da pa je bilo poskrbljeno tudi za zabavo, je zasluga razžaljenega generala Gajde. V interviewu z urednikom malega popoldnev-nega lističa je povedal svoje nazore o vsej aferi. Ves generalni štab treba zapreti in dokler se točno ne dožene, kateri oficirji so so-krivi, morajo vsi sedeti. Vso zadevo pa je treba rešiti brez hrupa, čisto po vojaško, kakor je on svoje dni rešil tri afere. Par hudomušnih pripomb po listih, par strupenih pripomb in recept g. Gajde je bil odpravljen.
Bolj zanimiv pa je bil komentar »Narodnih listov«. V uvodniku se namreč list z ozirom na Faloutovo in druge afere sprašuje, kako da so te sploh mogoče. Kot odgovor navaja list splošno demoralizacijo in priporoča zato, da se uvedejo strožje kazni, zlasti za špionažo. Kazen mora tu biti tako ostra, da preplaši ljudi v hipu, ko bi se imeli odločiti za zločin. Mogoče, da ima ta predlog »Narod-nih listov« svojo upravičenost, toda predlog je ostal le na pol pota. Samo s kaznimi se zločini ne odpravijo, vsaj je bila za umor vedno in povsod smrtna kazen, ali umori se še vedno vrše. Treba je seči po modernejšem sredstvu, po moralni vzgoji ljudi, po onih večnih moralnih temeljih, ki so neizbrisno zapisani v človeško dušo. Ali tega svobodomiselni list ne more storiti, ker potem bi moral priznati, da brez vere vendarle ni moralnega napredka ljudstva.
Ker pa socialistični tisk ni doživel slave pri izkoriščevanju Faloutove afere, si je skušal pomagati s Tukovo afero, katere da je sokriva vsa vladna večina, ker ne pretrga vseh stikov s slovaško stranko. Pa tudi tu so opozicionalni računi propadli, ker je bila ravnokar vložena obtožba proti poslancu Tulci. Njegova stvar gre svojo redno sodno pot in vlada, ki je za to poskrbela, je storila svojo dolžnost.
Posebna slast za praške popoldanske liste pa je proces proti poročniku S i d k u, ki je na debelo operiral s stavbnimi srečkami in pri tem operiral z milijoni. Proces odkriva nad vse zanimive stvari, dasi do sedaj še ni mogel prodreti do jedra. Iz-povedbe prič so namreč neverjetno nasprotni' in nekatere priče se ne spominjajo, ali so bile
Veliki uspehi Sv. Stolice
Konkordat s Prosijo podpisan — Sprava z Mehiko
Berlin, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne sta papeški nuncij Pacclli in pruski ministrski predsednik Otto Braun podpisala konkordat med Prusijo in Vatikanom, ki se uradno imenuje »državna pogodba«. Slovesnega akta so se udeležili pruski prosvetni minister dr. Beckcr, finančni minister dr. H6p-ker-Ascholf, svetnik nuncijature Alojzij Cen-toz in pater Edvard Gehrmann. Besedilo konkordata jc sestavljeno v nemškem in italijanskem jeziku in stopi v veljavo po ratifikaciji v pruskem deželnem zboru in po papeževi ratifikaciji.
Pogodba predvsem urejuje nove meje in novo organizacijo cerkvene uprave. Ustanovili se bosta dve novi škofiji v Vratislavi ia Paderbornu. Nanovo se bodo postavili trije škofje v Aachenu, Berlinu in Schneidemiihlu. Za volitev škofov bodo morali v bodoče stolni kapitlji predlagati papežu seznam kandidatov, od katerih bo papež sam izbral tri in od katerih bo potem stolni kapitelj izvršil zadnjo volitev, nakar bo sledilo imenovanje po papežu. Pruska vlada bo imela pravico veta.
Duhovna mesta bodo dobili samo nemški državljani, ki so napravili srednješolsko maturo in imajo šest semestrov na kakem nemškem ali avstrijskem vseučilišču, ali pa, ki so obiskovali nemški seminar v Vatikanu. Namesto dosedanjih tako zvanih cerkvenih realnih dotacij iz domen, posestev itd., se denarna podpora države zviša od 1.4 na 2.8 milijonov mark. Tudi nemški demokrati so v načelu pristali na konkordat pod pogojem, da se sprejmejo enakopravni dejanski dogovori s protestantskimi cerkvami, nakar je pruska vlada pripravljena. Tozadevna pogajanja se imajo takoj začeti. Zanimivo je, da je to prvi konkordat, sklenjen med Vatikanom in vlado socialnih demokratov.
Newyork, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Mexico City se je že dosegel sporazum v pogajanjih med mehiškim predsednikom in zastopnikom papeža. Mirovna pogodba se bo podpisala še ta teden. Glavna točka odgovora je, da stoje verski zakoni izven državnih zakonov. Mir s cerkvijo sc bo na slovesen način manifestiral v nedeljo z zopetno otvoritvijo cerkev.
Za konfesionatne šote
Banjaluški škof Garic o verouku in o konfesionalnih šolah
Zagreb, 14. jun. (Tel. ?,Slov.<) Današnji »Obzor prinaša izjavo banjaluškega škofa Ga-riča o verouku. V izjavi pravi:
Konfesionalne šole v Bosni in Hercegovini imajo svojo lepo in zaslužno preteklost. Ustanavljati so se pričele 1852, ko je bila Bosna in Hercegovina pod otomansko upravo. Te šolo so obiskovali ne samo katoliški, ampak tudi pravoslavni in celo muslimanski otroci, 'ker so bili to edini prosvetni zavodi v Bosni in Hercegovini. Danes obiskujejo te zavode ne samo katoliški, ampak tudi pravoslavni muslimanski in židovski otroci. Na teh šolah sc je strogo pazilo, da se verski in na-iiacionalni čut nikogar ni žalil. V teh šolah se šola mnogo sirot, ki bi sicer ostale na cesti,
zlasti delavskih, ki bi ostali drugače brez vsake vzgoje. Trapisti n. pr. imajo deco v popolni oskrbi, dokler no dovrši šole. Pozneje se otroci pošljejo v razne obrti ali pa se vračajo roditeljem. Naglaisiti moram, da je v tej oblasti le malo šol in da pride na 7000 do 8000 prebivalcev po eua ljudska šola. V teh šolah vlada vzoren red in napredek. Redovnice delujejo z največjo požrtvovalnostjo pri vzgoji. Nadzorniki so sporočili svoje zadovoljstvo nad delom in napredkom v teh šolah. Zato smatram, da ni noben razlog za ukinitev teli zaslužnih zavodov utemeljen, ker skoro v vseh kulturnih državah obstojajo zasebne verske šole, ne stavijajo se jim nobene ovire, marveč jim celo daje država letno podporo.
Veliko zanimanje za agrarno banko
Kralj podpisat, za dva mitjona delnic - Vpisi iz inozemstva
Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Akcija za vpisovanje deležev privilegirane agrarne banke je posebno zadnje dni dosegla velik razmah. Vodstvo nove banke je hotelo predvsem razširiti propagando za vpis, na drugi strani pa pridobiti javno mnenje zase, da se v prvi vrsti srbsko kmetsko prebivalstvo seznani s to novo ustanovo. V tem smislu je razumeti obširno potovanje komisarja nove privilegirane agrarne banke dr. Gjuričiča v razne kraje. Kakor doznavamo iz vodstva, se bodo ta potovanja nadaljevala, in sicer ne samo dokler traja vpis, to je do 22. t. m., ampak tudi pozneje, ko se bo ideja privilegirane agrarne banke na vsak način skušala popularizirati med srbskim kmečkim prebivalstvom. V drugih krajih namreč je zadružništvo že
deloma objelo kmetski stan, da jc prišel na ta način do cenejših kreditov in zadružni-škega udejstvovanja. Posebno v Srbiji naj bi privilegirana banka nadoknadila, kar jc bilo dosedaj zamujeno. V tem smislu se ravna nadaljujejo poučna predavanja o agrarni privilegirani banki. 15. junija t. 1. bo v Subotici velik shod zadružnikov, interesentov ter akcionarjev privilegirane banke. 16. junija bo istotako velik shod v Velikem Bečkercku, 18. junija pa v Ljubljani.
Zanimivo je, da se je za vpis v privilegirano agrarno banko oglasilo tudi več interesentov iz inozemstva. Srbski trgovec, ki živi sedaj v Londonu, po imenu Pana, je podpisal en milijon dinarjev kot vpis akcijc za privilegirano agrarno banko. Sladkorna to-
oskodovane, ali pa so imele dobiček. Pri tem pa gre za razlike od po več sto tisoč čeških kron in nikakor ne sijajno situirani ljudje se ne morejo spomniti, koliko so prav za prav dobili, oziroma izgubili. Po vsej priliki je nekdo zaslužil pri vsej stvari okoli 4 mil. kron, ali kdo je to bil, je še vedno uganka. Zanimivo je tudi to, da je mogel reven oficir izvrševati tako velike finančne operacije in da ga ni nihče vprašal, kje da ima denar. Samo v stilu je končno, če si ni Sidek nobene kupčije in nobene stvari zabeležil, temveč si vse ohranil v glavi.
*
Ti novi procesi in afere so potisnile precej v ozadje ciganski proces v Košicah. Ali ena stvar o tem procesu je le še vredna zabe-ležbe. Pariški »Matin« je napravil iz češkoslovaških ciganov nakrat jugoslovanske ljudožrce in bilo je skoraj prijetno, ko sem čital, kako je bil radi tega ogorčen — praški list.
*
Procesi in afere, to so danes stvari, ki splošno »vlečejo«. Zato je le v stilu in znak dobrn špekulacije, če je vinogradsko gledališče postavilo proces tudi na oder. Včeraj jo bila premiera Veillerove drame »Ce je
Mary Duganova kriva« in uspeh premiere, ki ni drugo ko ena sama porotna razprava, je bil odličen. Procesi so pač danes
prvo dnevno vprašanje.
•
Zato pa še kratko, a zanimivo statistiko o onih, ki delajo procese. Včerajšnji praški listi objavljajo statistiko odvetnikov na Slovaškem. Po tej statistiki ima Slovaška, ki je za dobri dve Sloveniji, nalogo, da skrbi za 1051 odvetnikov.. Od teh je nič manj ko 801 m a d j a r -skih, 47 (!) nemških in 1 Rusin. Slovaških je le 361, od katerih pa je 175 zidov. Čeških advokatov je 15, češkoslovenskih pa 26. (Kaj je razumeti pod češkoslovenskimi, statistika no pove, ali more to uganiti vsak Slovenec. Saj smo mi nekaj sličnega doživeli.)
Ali ne pove ta statistika dovolj jasno, zakaj šc ni umrla madjarska iredenta na Slovaškem? 601 madjarski advokat in 175 židovskih advokatov! Te številke povedo dovolj jasno, zakaj »slovaški proces« še ni čisto umrl.
A povedo tudi lek, po katerem bo »slovaški proccs« čisto ozdravljen, kakor bodo v dobro češkoslovaškega naroda končani vsi drugi procesi, ki so edina vsebina današnje dnevne politike v listih in okoli stalnih miz.
varna v Zagrebu je podpisala pet milijonov dinarjev. Novosadska občina sama je podpisala 7,500.000 Din, Rotschildova trgovska skupina pa 1,500.000 Din.
Da se za kraje, kjer dosedaj ni razplelo svojih niti zadružništvo, zanima vrhovna drž. uprava, osobito dvor, jc pokazala včerajšnja avdienca dr. Gjuričiča pri Nj. V. kralju. Ob tej priliki je komisar dr. Gjuričič poročal na dvoru o vtisih, ki jih jc dobil za časa propagande v Srbiji med narodom, in o dosedanjih uspehih, ki jih je dosegla agrarna banka z vpisom, pri katerem je dobila že podpisanih 300,000.000 Din. Njegovo Veličanstvo kralj je ob tej priliki komisarju Gjuričiču sporočil, da tudi on podpiše akcije za privilegirano agrarno banko v višini 2,000.000 Din.
Med drugimi je omeniti vpis delnic po okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ki je vpisal 3,000.000 Din v privilegirano agrarno banko. Obrtna banka je vpisala 1 milijon.
Vpis delnic v agrarno banko se bliža koncu. Uspeh je zagotovljen, ker je osnovni kapital prekoračen za okroglo 25 milj. Osnovna glavnica se bo najbrž povečala do vsote dejanskega vpisa.
Bolezen patriarha Dimitrija
Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Kar se tiče stanja patriarha Dimitrija je danes na večer predsednik duhovnega sodišča izjavil Vašemu dopisniku naslednje: »Stanje patriarha je isto, kot v poslednjih dveh dneh. Trdi sc lahko, da sc ni poslabšalo. Prav za prav spričo razmer in starosti Njegove Svetosti se stanje povoljno razvija. Patriarh govori, ne more pa redno uživati jedil. Danes na večer je poseben zdravniški konsilij znova preiskoval zdravstveno stanje. Čakamo na potek nadaljnjega razvoja zdravstvenega stanja.
Nova katoliška cerkev v Prištini
»Politika« poroča iz Prištine: Na dan sv. Antona je bila ob 10 dopoldne na svečan način posvečena nova in prva katoliška cerkev v Prištini. Temu svečanemu činu so prisostvovali predstavniki vojnih in civilnih oblasti. Svečano sv. mašo je bral dr. Ivan Fran Gnidovec, skopljanski škof, ki so mu asisti-rali trije duhovniki. Med mašo je pel cerkveni zbor janjevski in je igrala godba kosovske divizijske oblasti. Po maši je imel lepo pridigo dr. Gnidovec, na kar se je ob številni udeležbi ljudstva razvila procesija. Posebno mnogo jo bilo katolikov iz Janjeva. Nato je imel krajši govor vojaški duhovnik Badrov Ivan, ki se je zahvalil občinskemu svetu iz Prištino, ki je poklonil brezplačno zemljišče za cerkev in župnišče, poveljniku kosovske divizije g. Gjorgju RadisaVljeviču in pa vsem ostalim, ki so pomagali, da se je ta lepa cerkev mogla sezidati.
Novi državni svetniki
Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Na predlog predsednika vlade jc Nj. V. kralj podpisal ukaz, s katerim sc postavijo za državne svetnike 2. skupine I. kategorije: dr. Čeda Mihaj-lovič, bivši minister za narodno zdravje, Aleksander Jemrič, banski svetnik v pokoju in dr. Peter Miličič, finančni nadsvetnik v Splitu.
Civilno pravdni red pred VZS
Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Kakor smo zvedeli iz okolice dr. Perica, referenta vrhovnega zakonodajnega sveta pri predsedniku vlade, se jc sestanek vrhovnega zakonodajnega sveta od-godil tako, da sc bo najbrž okrog 20. junija sestal najprvo takozvani ožji odbor vrhovnega zakonodajnega sveta, ki bo najprvo obravnaval civilno pravdni red. Plcnum vrhovnega zakonodajnega sveta pa naj bi sc sestal 25. junija.
Dr. Žanič prepeljan v Belgrad
Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Dr. Zanič pride pred državno sodišče in jc bil z današnjim brzovlakom prepeljan v Belgrad. Danes ga je posetila njegova rodbina.
2 leti radi komunistične
propagande
Sarajevo, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Pred sodiščem se je zagovarjal Muhamcd Zclokašič, krojaški vajenec, ki jc bil obtožen po zakonu o zaščiti države radi komunistične propagande. Sodišče ga jc obsodilo na dve leti težke ječe kljub negiranju.
Stran 2. «
Akademska omladina manifestira za slov. univerzo
Za včeraj ob 6 popoldne je bilo napovedano manifestacijsko zborovanje akademske mladine in slovenske javnosti v proslavo 10 letnice slovenske univerze. Da se je to zborovanje, ki je bilo zamišljeno kot velika manifestacija akademske mladine, spremenilo v skromen shod, je več vzrokov, glaven pa je bil šibka agitacija, saj večina Ljubljančanov se sploh ni spomnila, da se vrši v hotelu »Union« kak shod. Vabila za to zborovanje so nalepili šele popoldne ob 4. uri!
Vendar so bila izvajanja na zborovanju zelo topla in tudi redko posejani poslušalci so s svojim navdušenjem dobro nadomestili manjkajoče množice občinstva.
Zborovanje je otvoril predsednik Dušan E k a r , ki je toplo pozdravil prisotne, posebej pa še gg. velikega župana dr. Vodo-pivca, oblastnega komisarja dr. Natlačena, rektorja univerze dr. Vidmarja, dekana tehnične fakult. dr. H i n t e r 1 e c h -n e r j a, zastopnika župana dr. Bohinjca in dr. M a j a r o n a. Govornik je v nadaljnjem govoru zagotovil, da se akademska mladina s ponosom zaveda, da nosi naša mlada univerza visoki naslov Nj. Vel. kralja Aleksandra in da bo skušala dokazati, da to tudi ccni.
Dr. Bohinjec je v imenu ljubljanskega občinskega sveta pozdravil zborovanje. Pov-darjal je pomen ljubljanske univerze kot posredovalke med vzhodno in zapadno kulturo. Univerzo moramo Slovenci ščititi in ljubiti ter ji tako zagotoviti obstoj. Zagotovil je vso podporo mestne občine.
Zatem je govoril v imenu češke akademske mladine dr. H e i d e n r e i c h iz Brna. Izrazil je čestitke in kot simbol duhovne edinosti med čehoslovaško in jugoslovansko univerzo navedel, da imata obe mladi univerzi v obeh državah naslov po sedanjih suverenih: ona v Bratislavi po Masarvku, ta v Ljubljani pa po Nj. Vel. kralju Aleksandru. Vzkliknil je koncem svojega govora: »Universitas laba-eensis Alexandrina vivat, crescat, floreat!«
Zborovanje je zaključil g. E k a r , ki je predlagal naslednjo udanostno brzojavko:
»Z javnega manifestacijskega zborovanja ob priliki proslave desetletnice obstoja univerze kralja Aleksandra I. izrekajo zborovalci Vašemu Veličanstvu svojo iskreno zahvalo za veliko čast. ki jo je Vaše Veličanstvo izkazalo s tem, da je dovolilo imenovati jo s svojim visokim imenom. Obenem zagotavljamo brezpogojno udanost Vašemu Veličanstvu in vzvišenemu kraljevskemu domu.«
si
Proti madžarskim izzivanjem
Francozi proti Bethtenu -- Češki glasovi vedno ostrejši
Praga, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Časnikarski glasovi proti Madjarski postajajo vedno ostrejši. Ugotavlja se, da je madjarska kampanja proti mali antanti postala silnejša od
takrat, ko je spomladi Grandi obiskal Budimpešto. »Lidove Noviny« pojasnjujejo to s tem, da se hoče ustvariti nov načrt za novo srednjeevropsko državno koncepcijo od Italije preko Albanije, Bolgarske, Romunije in Poljske do Baltiškega morja. Včerajšnje stališče pariškega »Tempsa« so zalo v Pragi sprejeli zelo neugodno. »Narodny listi« pišejo, da je to razočaranje v nadah male antante glede stališča pariške javnosti in da daje nauk, da naj Češkoslovaška manj govori o miroljubnosti in bolj gleda na to, da ne bo samo vojaško, temveč tudi v notranjosti pripravljena na vse možnosti. Vsi se morajo zavedati, da je Češkoslovaška pripravljena braniti nespremenljivost svojih mej do zadnjega moža. To je edino možna in pametna politika za ohranitev miru v Srednji Evropi.
Pariz, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Socialistični »Populaire« protestira najostreje proti razgovorom francoske vlade z madjarskim ministrskim predsednikom Bethlenom. Če že hočejo sploh ohraniti diplomatske odnošaje s teroristično državo, kakor je Madjarska, pa nikakor za Francijo ni upravičena posebna vljudnost nasproti Bethlenu. Poincare je gotovo že pozabil, da je bil Bethlen tudi šef vlade, ko so se ponarejali francoski bankovci. Naj se spominja onih vlog, katere je igral v zgodovini reakcionarne Madjarske plemeniti grof s svojimi tovariši prav do Horthyja. Dokazano je, da so bili ponarejevalci v najožjih stikih z madjarske) policijo in madjarsko vlado. Poincare je gotovo tudi pozabil na madjarsko dobavljanje orožja, pri čemer so Mad-jari ponarejali vozovnice za strojne puške, katere jc prijateljsko dobavljal znani prijatelj Madjarske. Ker so Madjari v Angliji po padcu Baldwina zgubili vsako podporo, se morajo pač drugod pobrigati za zaščito. Pro-tekcija Madjarske pa ni naloga Francije.
Sovjetski upad na kitajsko ozemlje
London, 14. junija. (Tel. »Slov.«) — Iz Mukdena se poroča, da so ruske čete izvršile prvi direktni napad na kitajsko ozemlje. Prekoračile so mandžursko mejo in postavile predstraže v Caitarju. S posebnimi vlaki so bila poslana ojačenja po transibirski železnici. Čang-Siao-Liang, sin in naslednik Čang-colinga, je takoj zaprosil pri nankinški vladi za ojačenje. Kitajski konzuli so nankinški vladi poročali iz Rusije, da so ruske čete obkolile kitajske konzulate. Na seji vlade v Nan-
kingu se je siklenilo, da se takoj začne napad na generala Fenga, če ne odloži svojega poveljstva in odide v inozemstvo. Kitajski listi objavljajo brzojavko generala Fenga na guvernerja Jensišana, katerega je prosil, naj ga pričakuje v Berlinu, kamor se bo odpeljal preko Sibirije. V južni Kitajski se vojna počasi bliža svojemu koncu. Kvangsi čete so se umaknile v Vangtov in Fucjen in vzele s seboj vsa aktiva centralne banke in najbogatejše trgovce.
Prehooceanski let „Rumenega ptiča"
ob
Kmetijski minister
o sedanjem stanju
Poljedelski minister dr. Frangeš je po svojem povratku iz Bukarešta, kjer je zastopal našo državo na mednarodnem agrarnem kongresu, dal uredniku »Vremena« zanimivo izjavo o sedanjem stanju in o delovanju poljedelskega ministrstva. Med drugim je izjavil:
»Cilj Nj. Vel. kralja in današnjega režima je ta, da se olajša težko gospodarsko stanje naroda, da se omogoči gospodarski, kul-utrni in socialni razvoj in napredek, ker je to največji interes države in naroda. Vlada dela na tem, da se intenzivno razvije naše poljedelstvo in sploh narodno gospodarstvo.
Nato je minister govoril o važnosti agrarne banke in izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da ravno Vojvodina prednjači v upisovanju delnic. Agrarna banka bo kmetom dajala cenen kredit.
»Kar se tiče agrarne reforme, se bo ona izvedla najpreje t severnih krajih in v Dalmaciji, nato pa šele na jugu. Agrarni zakoni bodo odgovarjali potrebam in razmeram da-našnjice. Agrarni zakoni bodo dali večja jamstva in pravice agrarnim interesentom in bodo spremenili današnje nesigurno stanje, ki ovira vsak napredek. V kmetijskem ministrstvu obstojajo trije predlogi agrarnega zakona. V glavnem smo se že zedinili na končno stilizacijo, vendar še ni povsem rešeno vprašanje odkupa in odplačila zemlje. Vesti o tem. ki jih je prineslo časopisje, niso točne in so še preuranjene.«
»Kmetijsko ministrstvo se intenzivno fwvi z žalostnim staniem v pasivnih krajih. Povsem zgrešena politika bivših vlad je znatno pripomogla, da je to stanje tako težko, žalostno in ponekod skoraj obupno. Spremembe v vodstvu državne monopolske uprave bodo mnogo pripomogle, da se to stanje popravi in lahko pričakujemo v kratkem zboljšanja.«
Minister dr. Frangeš je izrazil nado. da bo letošnja žetev zelo dobra in je konečno apeliral: »Prosim Vas, povejte ljudstvu, da naj dela in spoštuje zakone, kajti delo in spoštovanje zakonov sta temeljni program današnje kraljevske vlade.«
Pangalos izročen sodišču
Atene, 14. jun (Tel. »Slov «) Poslanska zbornica je z veliko večino sklenila, da postavi pred posebno sodišče, sestavljeno iz članov poslanske zbornice in senata, generala Pangalosa radi zlorabe uradne oblasti v času njegove diktature, ko je naročil 500 nemških vojaških tovornih avtomobilov, in radi njegovega poslovanja v vojnem, finančnem in notranjem ministrstvu, in dalje tudi radi prekoračenja zakonitih predpisov Pangalosove sodelavce Nidcrja, Tantalidisa in Vogopoulusa.
Newyork, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Letalo »Rumeni ptič« je v četrtek ob 18.45 newyorškega časa opazil parnik »Witheville« na točki 41 sto-i pinj 9 minut severne širine in 49 stopinj 40 minut zapadne dolžne. Preletelo je torej 845 milj v 8 in pol ure. Kapitan letala poroča, da leti letalo z dobro hitrostjo in da jc na krovu vse zdravo.
Pariz, 14 jun. (Tel. »Slov.«) Brezžična vest »Rumenega ptiča« javlja, da se je nahajal ob 1.15 nekoliko oddaljen severno od Azorskih otokov. Francoski parnik »Rochambeau« je kmalu nato prejel brezžično brzojavko, da se letalo namerava radi pomanjkanja bencina spustiti na Azorske otoke, da pa bo le še poskušalo, doseči kontinent na portugalski obali. Vedno bolj se širi vest, da se nahaja na krovu letala slep pa-sažir, mlad človek iz Portlanda, ki je pisal svoji materi pismo, da bo zanjo vse storil, če bo imel uspeh.
London, 14. jun. (Tel. »Slov.«) »Exhange
Telegraph« javlja iz Newyorka, da se je po vesteh, ki so došle v Newyork po kablu, nahajalo letalo »Rumeni ptič« ob 2.40 ameriškega časa 200 milj od portugalske obale. Domneva se, da bo letalo na Portugalskem pristalo, se tam preskrbelo z bencinom in jutri nadaljevalo pot v Pariz.
Pariz, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Dasi se v Parizu računa s tem, da bo letalo »Rumeni ptič« pristalo na Azorih ali na Portugalskem, so na francoskem letališču Le Bourgea pri pravih vse potrebno za sprejem letala. Za sprejem je pripravljen ves 34. francoski letalski polk.
London, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Ob priliki francoskega prekooceanskega poleta se tukaj ugotavlja, da se je ravno pred desetimi leti izvršil prvi prekooceanski polet sploh, 'in sicer sta ga izvršila Angleža Alcoca in Brown, ki sta 14 junija 1919 preletela od Nove Fundlandije preko Atlantskega oceana v 16 urah 12 minutah in zdrava pristala na Irskem.
Konzistorij bo oktobra
Rim, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Iz dobro informiranega vira doznava Vaš dopisnik, da je bilo zasedanje konzistorija, ki bi se imelo vršiti prošlo spomlad in ki se je odgodilo radi važnih dogodkov ob spravi med Vatikanom in Italijo, sedaj končnoveljavno določeno na drugo dekado meseca oktobra. To je sklenil p.ipež sam direktno ter se zagotavlja, da bo pri tej priliki imenovanih več novih kardinalov Govori se o tem, da bo imenovanih približno 10 novih kardinalov.
Manjšine v Jugoslaviji
Madrid, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Zastopnik ministra za zunanje zadeve dr. Kumanudi je dal največjemu španskemu listu »A—B—C« izjavo v kateri se dotika manjšinskega problema. Pravi, tla se jugoslovanske manjšine niso pritožile, kar je znak, da vlada v manjšinskem vprašanju v Jugoslaviji popolno ravnovesje. Kar se tiče razmer med Jugoslavijo in Špansko, želi naša vlada, da bi čimprej prišlo do prave trgovinske pogodbe, da bi se popolnoma izločili različni posredovalci.
radi reparacij
Pariz, 14. junija. (Tel >Slov.«) »Journal« javlja, da je gotovo, da se bo sklicala diplomatska vladna konferenca za uveljavljenje Youngovega načrta. Briand in angleški poslanik v Madridu Graham sta sporočila včeraj, da njuni vladi v načelu sprejemata ta načrt. Belgija, Italija in Japonska se zaenkrat še niso izjavile, vendar ni dvoma, da bodo načrt sprejele. Ker je Nemčija stavila predlog za revizijo Dawesovega načrta s tem, da se izprazni Porenje, pripada Streseniannu naloga, da razpošlje vabila za diplomatsko kon-ferenco, ki se bo po angleški želji najbrž j vršila v drugi polovici meseca julija po likvi-i daciji reparacijskega vprašanja še pred poto-I vanjem Macdonalda v Ameriko.
Dunajska vremenska napoved. Lepo poletno i vreme, višja temperatura, velika verjetnost nc-i viht
Velik požar v P!ovdivu
Sofija, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Včeraj dopoldne je nastal požar v neki tovarni kožuhov v Plovdivu, ki se je radi pomanjkanja vode hitro razširil na celo vrsto hiš, med njimi tudi na dom socialnih demokratov, ki je popolnoma pogoreL Škoda znaša 20 milijonov levov.
Dawes prispet v Anglijo
London, 14. jun. (Tel. »Slov.«) General Dawes je danes opoldne v spremstvu svoje 15letne hčerke dospel s parnikom »Olimpia« v Southampton. Tam ga je pozdravil mestni župan. Zastopnikom listov je izjavil, da mu ni mogoče izjaviti se javno o vprašanju mednarodnega pomena. Dawes je takoj odpotoval dalje v London. Jutri ga bo sprejel kralj v gradu Windsor, kjer mu bo izročil svoja po-verilna pisma. Častniki »Olimpie« so izjavili zastopnikom listov, da je le malo potnikov na njihovi ladji delalo tako intenzivno, kakor Dawes. Posebno živahni so bili brezžični razgovori Dawesa z Ameriko in Anglijo.
Italijanska polarna ekspedicija
Milan, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Italijanska polarna ekspedicija, ki išče balonsko skupino Nobilove ekspedicije, je na severnem koncu Spitzbergov naletela na ostro zimo, kakršne ne pomnijo 70 let. Kljub temu, da so tamošnji domačini svarili pred nadaljnjim potovanjem, je italijanska ekspedicija z malim kitolovcem >Heinienom« nadaljevala pot do severnih otokov, katere bo preiskovala, dočim je poveljnik ekspedicije Albertini s tremi spremljevalci in pasjo vprego nastopil potovanje na severno in vzhodno obalo severovzhodnega dela Spitzbergov. S seboj ima veliko množino živeža in brezžično postajo, s katero je v neprestani zvezi s »Heimenom«, in upa, da se bo najpozneje v enem mesecu vrnil na vzhodno točko Beverly Sund.
Volitve v Južni Afriki
London, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Od volitev v Južni Afriki so znani dosedaj sledeči rezultati: južnoafriška stranka (Smiths) je dobila 58 mandatov. nacionalist Ilertzog 59, delavska stranka Cresvvelliten 5, delavska stranka narodnega sveta 3 mandate, dočim je še neznan izid iz 23 okrožij. Za ministrskega predsednika Hertzoga obstoji torej možnost, da obdrži večino s podpiranjem njemu prijaznih pristašev Creswelli-tena. Pri volitvah v južnoafriški uniji je nacionalna stranka Hertzoga dobila 10 mandatov več kot druge stranke. S to zmago jc žc onemogočeno dosedanje prizadevanje črncev, da bi si priborili volivno pravico Vlada Hcrtzogove večine bo gojila gospodarsko politiko, neodvisno od Anglije,
Varšava, 14. jun. (Tel. »Slov.«) V senzado nalnem procesu proti visokim poljskim železniškim uradnikom v Lvovu, ki so bili obdolženi, da so za več milijonov oškodovali državo z ve-rižništvem, goljufijo in zlorabo uradne oblasti, so bili glavni obtoženci ing. Pavlovčič in njegovi tovariši oproščeni, ker porotniki niso mogli razumeti kompliciranih vprašanj o krivdi, ki jih je nanje stavilo porotno sodišče. Večina porotnikov se je radi nerazumevanja vprašanj odtegnila glasovanju.
Praga, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Veliki mojster malteškega viteškega reda na Dunaju Lud-wigdorf je odpotoval v Užhorod v Podkarpatski Rusiji, da nakupi tam za malteški viteški red veleposestvo Dolna.
London, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Zadnji še neznani izid pri angleških volitvah v poslansko zbornico je pokazal, da so si ta mandat obdržali konservativci.
Newyork, 14. jun. (Tel. »Slov.«) V Philadel-phiji je umrl v starosti 81 let papeški marki Maloney, znan filantrop, ki je papežu v oporoki zapustil 1 milijon lir.
Pariš, 14. jun. (Tel. »Slov.«) V ženevskem jezeru je pri kopanju utonila 67 letna sestra pariškega nadškofa Duboisa. Spodrsnila je na deski in padla v vodo.
Iz seje magistr. gremija
dne 14. t. m.
Na sinočnji seji gremija se je sklenilo: Mestna občina je prejela vabilo praškega prvega župana dr. Baxe k udeležbi pri Orlovskih slavnostih, ki m vrše v času od 8. do 7. julija t. 1. in enako vabilo Orlovske zveze v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska odpošlje k tem slavnostnim dnem posebnega zastopnika izmed občinskih svetovalcev, ld bo gost praške mestne občine
Jugoslovanska tiskarua je ponovno ponudila, da natisne panoramo iz ljubljanskega gradu. Naročilo samo panorame se odkloni.
Prošnji Milana Juvana za koncesijo avto-izvoščka se je ugodilo. Ob tej priliki se je sklepalo tudi o uvedbi tak som etrov za ljubljanske avto-izvoščke. Sklenilo se je, da si morajo vsi avto-izvoščki nabaviti taksometer tipa »Argo« najkasneje do 1 avgusta t. 1. Taki taksometri so večinoma i rabi na Dunaju, Gradcu in Zagrebu.
Odklonila se je prošnja Franceta Pusta in drugih posestnikov, da bi mestna občina poeipala «tra-don, ki pelje iz črnovaške poti ob Drelsetovi Supi do posestnika Alojzija Žitnika v Črni vasi 7. — Stroški bi bili previsoki., a razen tega ni kritja za nje.
Sklenilo se je, da se reklamna deska na novem prizidku stranišča na Marijinem trgu odda v najem »Aloma-Company«, ki pa mora odstraniti sedanji kiosk Jožefu Rozmanu pa se dovoli postaviti novo reklamno desko na Miklošičevi cesti ob Unionski ograji tik Vzajemne posojilnice.
Škropljenje Dunajske ceste do gostilne prt UrbanČku oskrbi mestna občina, nadaljnje škropljenje skozi Ježioo pa njeno županstvo. — Škropljenje Zaloške ceste do Karmeličank v Mostah mestna občina ne more oskrbeti, ker ji primanjkuje za to potrebnih tehničnih sredstev.
Obnovitev lope dveh cesarjev v Mestnem logu se odloži na nedoločen čas.
V kratkem času se namerava proslaviti 120 letnica ustanovitve »Ilirije« po Francozih. Edini spomenik na to dobo je kamenita piramida pred Dolenjskim mostom, ki pa je že silno zanemarjena. Ta spomenik naj bi se prenesel v Zvezdo, ter bi dobil na vsaki strani po eno plaketo znamenitih francoskih mož iz Napoleonove Ilirije. Proslava Ilirije naj bi bila združena z drugimi slavnostmi v znak zavezništva med Francijo in nami. Prenos in ureditev spomenika bi stala 30.000 Din.
Stavbna dovoljenja so bila podeljena sledečim prosilcem:
1. Stresen Ivan zn adaptacijo gospodarskega poslopja. 2 Prof. Mole za kanalizacijo v Zeljarski ulici. 3. Erjavec Franc za adaptacijo trgovskih lokalov v Oražnovem domu v Wolfovi ulici. 4. Kri-žanskemu prioratu za prezidavo jedilnice na samostanskem dvorišču. 5. Kolar Antonija za adaptacijo trgovskega lokala v Medvedovi ulici. 6. Pleter-ski Pavla v Korytkovi ulici za gradnjo prizidka k njeni hiši. 7. Kroselj Ivan na Kette-Murnovi cesti za kanalizacijo. 8. Dolinšek Franc na Poljanski cesti za kanalizacijo. 0. Šubert Alojzij za gradnjo predalčnega nazidka ob Stranski poti in adaptacija podstrešja. 10. Bratina Alojz za gradnjo visoko-pritlične hiše na Vodovodni cesti. 11. Tovarna »Zmaj« za prezidave v njenih novih tovarniških prostorih nn Kette-Murnovi cesti, bivšem skladišču pivovarne Puntigam 12. Resnik Jože za enonadstropno hišo in gospodarsko poslopje ob Dunajski cesti, malo više od >Stadiona« 13. Škulj Rudolf, gostilničnr pri »Amerikaneuc v Florijnnski ulici, j za adaptacijo podstrešja v stnnovanjsi<e prostore. 14. Dovjak Franc za gradnjo enonndstropne hiše med Vodovodno in Podmilščakovo cesto 15. Ve-lepič Maks za visokopritlično hišo na travniku med Ižansko cesto in Gruberjevim knnnlom. 16. Jenko Andrej v Jernejevi ulici 3 za gradnjo drvarnice. 17. Salezijiuiski znvod na Rakovniku za prezidavo in povečanje gospodarskega poslopja. 18. Arhar Alojz, elektrotehnik na Celovški cesti št 80 za prizidek delavnice. 10. Fuchs Alojzija za gradnjo enonndstropne vile ob Glinški ulici, na nekdanjem gozdarskem vrtu. 20. Inž. Killer za napravo avto-garažnegn poslopja v Nunski ulici.
Upornbnn dovoljenjn se bodo izdala: 1. Bur-niku Ignacu zn enonndstropno hišo ob Aljaževi ulici. 2. Palčarju Frnncetu zn novo hišo v Škrabčevi ulici. 3. Nnberniku Frnncetu zn enonndstropno hišo ob Dunajski cesti. 4. Dr. Peterlinu Viktorju za enonndstropno vilo v Groharjevi ulici. 5. Inž. Ahlfeldu zn pritlično hišo v Streliški ulici. 6. Humarju Ivnnu zn visokopritlično hišo ob Goriški ulici. 7. Ferencu Ferd. zn enonndstropno hišo v Levčevi ulici. 8. S. K. Iliriji zn novo kopališče v tivolskem drevoredu. S. Zormanu Vinkotu za pritlično hišo v Knsoskega ulici. 10. Mencej Mnrijl zn visokopritlično hišo na Galjevici.
Sklenilo se je tudi, da se novo letno mestno kopališče v Modnem otvori v nedeljo 23. t. m., ker bodo v prihodnjem tednu glavna dela dokončana.
T/*
Jva
/ /
aj/e novega
Temeljni kamen
jeseniškega doma!
Na proslavo blagoslovitve temeljnega kamna novega društvenega doma in imenovanja trga Jesenice za mesto z zgodovinskim sprevodom »Jesenice nekdaj in sedaj« v nedeljo, dne 23. junija t. 1. vabijo Katoliško delavsko prosvetno društvo, orlovski odsek in orliški krožek na Jesenicah. Proslava se bo vršila po sledečem redu: Dopoldne: Ob pol 10 slavnostni	\ zgodovinski sprevod
I.	Fanfara. 2. Triglavska bajka. 3. Krst pri Savici. 4. Fužinarji. 5. Tržani. 6. Grajska gospoda in tla-čani. 7. »Ilirija vstan'1« 8. Na tabore. 9. Krek in društvo. 10. Jesenice, zibelka orlovstva. 11, »Združite ...«
Sprevod bo korakal izpred župnišča na slavnostni prireditveni prostor. Ob 10 bo sv. maša in blagoslovitev temeljnega kamna na društvenem prostoru. Ob 11 slavnostno zborovanje, na katerem bodo govorili oblastni komisar g. dr. Marko Natlačen in drugi govorniki.
Popoldne: Ob 15 javna telovadba jeseniške orlovske družine s sodelovanjem godbe Katoliškega delavskega prosvetnega društva, pri kateri nastopijo praški tekmovalci.
Po nastopu prosta zabava s srečolovom in godbo Kat. del. prosv. društva. Vstopnina k popoldanski prireditvi je za sedeže I. vršte 6 Din,
II.	vrste 4 Din in za stojišč 2 Din. Polovična vožnja je dovoljena.
23. junija vsi na Jesenice!
Armada brez kruha
Številke brezposelnih. — Stanje brezposelnosti v Sloveniji.
Ljubljana, 14. jun.
Osrednji odbor za posredovanje dela v Belgradu objavlja naslednjo statistiko brezposelnosti v naši državi. V mesecu aprilu je ostalo od prejšnjega meseca prijavljenih brezposelnih delavcev: 10.324 moških in 1629 žensk. Prijavilo se je novih prosilcev za delo 17.433 moških in 2489 žensk. Delo je bilo ponudeno 5792 moškim in 1580 ženskam. Posredovanj je bilo izvršenih za 3725 moških delavcev in 732 ženskih. Odpotovalo je 10.276 moških in 753 ženskih delavcev. H koncu meseca je ostalo 7764 moških in 2151 ženskih prijavljenih delavcev brez dela. Odstotek med prijavljenimi brezposelnimi delavci in ponudenim delom je bil 37%, odstotek med prijavljenimi brezposelnimi delavci in izvršenimi posredovanji 21%, odstotek med ponude-nimi službami in izvršenimi posredovanji pa 57%.
V tem času je bilo izdano redne pomoči brezposelnim 129.581 Din, izredne pomoči 23.708.50 Din, potne pomoči 22.898 Din, pomoči v naravi 5183.50 Din. Vozovnic za znižano vožnjo je bilo izdanih za 13.743 Din, vse pomoči skupaj 844.458 dinarjev.
Te številke se nam zde dokaj nizke. Ce pa so resnične, o čemur nimamo vzroka dvomiti, potem pričajo, da je v Sloveniji gospodarsko stanje najbolj katastrofalno, kajti številke, ki jih navaja ljubljanska borza dela za mesec april, dosegajo skoro dve tretjini gornjih številk. Tako je iskalo meseca aprila delo v Ljubljani 1453 moških in 380 žensk, v Mariboru 1113 moških in 406 žensk, v Celju 994 moških in 332 žensk, v Murski Soboti 1299 moških in 957 žensk. Skupaj je iskalo dela samo v Sloveniji meseca aprila 6894 brezposelnih, od teh 4819 moških in 2075 žensk.
Ponujeno je bilo delo v Sloveniji 2176 moškim in 1269 ženskam, skupaj je bilo ponujenih 3445 prostih mest. Izvršenih posredovanj je bilo 1143 in sicer za 842 moških in 301 žensko. Odpadlo je in ker so si sami poiskali službo 1143 brezposelnih in sicer 842 moških in 146 žensk, odpotovalo pa je 580 brezposelnih in sicer 495 moških in 85 žensk. V evidenci je ostalo: v Ljubljani 986 moških in 266 žensk, skupno 1252 brezposelnih, v Mariboru 676 moških in 208 žensk, skupno 884, v Celju 490 moških in 168 žensk, skupno 658, v Murski Soboti 978 moških in 901 ženska, skupno 1879 brezposelnih. V Sloveniji je skupaj ostalo 3130 moških in 1543 žensk brezposelnih, skupno 4673.
Skupno je bilo izplačanih podpor v mesecu aprilu 38.410.50 Din. (v Murski Soboti ni bilo izplačanih nobenih podpor). Izdanih objav za polovične vožnje je bilo 2557 v skupni vrednosti 179 tisoč 417.50 Din (od teh samo v Murski Soboti 1867 osebam v skupni vrednosti 138.856 Din).
K tem številkam nam je dal vodja ljubljanske borze dela g. žužek naslednja pojasnila: Številke borze dela nikakor niso merodajne za splošno stanje brezposelnosti. Povprečno se računa, da je brezposelnih vedno trikrat več, kot pa jih išče delo na borzi dela. Torej je bilo skupno v Sloveniji meseca aprila okrog 18 do 20 tisoč ljudi brez dela. Pri po-nudenem delu je treba povdariti, da delodajalci navadno okrog 50% ponudb prekličejo, ker so že dobili delavce in sicer računamo, da jc med temi več kot polovica takih, ki jih imamo mi v seznamih. Zato je tudi točka »odpadli delavci«, namreč oni, ki jih mi črtamo v seznamu brezposelnih, dokaj visoka. Prav za prav bi morala tudi točka: »odpotovali delavci« navedena med »izvršenimi posredovanji«.
Dejansko je v Sloveniji okrog 12.000 brezposelnih, to je trikrat več, kot pa je ostalo po naši evidenci delavcev brez dela. Število brezposelnih jc zato tako visoko, ker se največ brezposelnih javlja v Prekitturju. To so večinoma sezonski delavci, ki imajo doma male hišice in nekaj zemljišča krog nje, potrebujejo pa še nekaj zaslužka, da prežive sebe in svoje družine. Zato tudi prekmurski delavci največ potujejo za zaslužkom.
Prava statistika brezposelnih pa bi se dala ugotoviti, ako bi bilo pri nas uvedeno delavsko zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Tega pa pri nas še nimamo, dasi jc zelo potrebno.
Konec zavoda za odrasle slepce v Kočevju
Kočevje, 13. junija.
Ljubljanski oblastni komisar je poslal tukajšnjemu upravitelju zavoda za slepe gosp. Metliki dekret, da naj tekom tegu meseca, t. j. do 1. julija izvede likvidacija zavoda za od-rastle slepce. Odlok je prišel nepričakovano in je presenetil tako slepce same kakor tudi meščane. Ker je bil zavod dosedaj najlepše ure-jevan in upravljan v zadovoljstvo vseh gojencev zavoda, se je obrnil vaš dopisnik na g. upravitelja, da pojasnita odlok.
G. upravitelj je izjavil vašemu dopisniku tole: »Kakor je znano, je prevzel ljubljanski oblastni odbor skrbstvo nad našim zavodom za slepce, ki je edini v Sloveniji. Iz svojega oblastnega proračuna je oblast vzdrževala zavod in mladostne slepce. Odrasle slepce pa je iz svojih centraliziranih kreditov v tem zavodu vzdrževala država. V letošnjem državnem proračunu na so bili vsi ti krediti črtani. Oblast že od aprila dalje od države ni prejela za odrasle slepce nobenega prispevka. Dokler je bilo kaj upanja, da bo država vendarle nakazala svoje prispevke za odrasle slepce, je oblastni odbor iz svojih sicer pičlih sredstev kril stroške tudi za odrasle slepce. Koncem maja sem dobil odlok, da izvedem odpustitev vseh odraslih slepcev tekom meseca junija. Slepce bomo prepustili domačim občinam, ki jih bodo potem eventuelno predale kaki hiralnici iu odslej skrbele zanje, kar se doslej ui izvajalo. Nekaj slepcev smo že odpustili, tako vse tri vojne invalide, katere je g. veliki župan dal oddati v invalidski dom v Celje. Za vojne invalide-slepce mora skrbeti država ne podlagi invalidskega zakona. Z njimi je bil na izrecno dovoljenje prideljen še en slepec, ki skrbi in neguje nnjbednejšega izmed njih. Upam, da bodo vsi slepci dobro preskrbljeni tudi naprej, da nc bo treba nobenemu vzeti popotne palice in bisnge in hoditi od praga do pragu.
Trorazredna osnovna šola ostane še nadalje. Ravnotnko bodo ostali še nekateri mlajši, kateri še niso izučeni v nobeni obrti. Za vse to je na razpolago kredit iz oblastnega proračuna. Zato se tu ne bo nič izpremenilo.
Kar se tiče oblastnega odbora ljubljanske samouprave, je tn vse storil, da bi slepci ostali v zavodu. G. oblastni komisar dr. Natlačen se je ponovno obrnil na g. ministra za socialno politiko, da bi dobil od njega kredite še za nadaljni obstoj odraslih slcpcev v zavodu. Akcija je bila brezuspešna, vendar je s tem oblastni komisar napravil vse, kar je mogel. Državni proračun enostavno teh kreditov nima in se ne da nič storiti.
Upam pa, da ni ta razpust absolutno zlo niti za slepe. Prizadete občine bodo spoznale, koliko truda je treba posvetiti takim sirotam, in sem trdno uverjen, da se bodo zedinile vse v tem, da bodo poslale slepce nazaj v zavod in jih same tudi s primernimi dotacijami oskrbele, tako, do bi bili prihodnjič odvisni oskrbovani le od občin.
Toliko v vednost vsem občinam in občinstvu. kateremu je skrb za najbednejše pri srcu.
Železničarjem l
Prometna zveza obvešča svoje člane, uradnike 1. in II. kategorije, da jc zadeva glede izplačila razlike stanarine za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 ugodno rešena. Na merodajnem mestu je prejela zagotovilo, da se bo razlika stanarine čimprej izplačala.
Strela v ljubljanski okolici
Ljubljana, 14. jun.
Nad Ljubljano in okolico je bilo v noči od četrtka na petek hudo. Malo pred polnočjo se je pričelo oblačiti, opolnoči so pričele padati prve, redko posejane težke deževne kaplje, take, ki jih je možno spoznati kot predznanilke velike nevihte. Z ljubljanskih ulic so izginili zadnji ponočnjaki. Okrog pol 2 ponoči je pričelo treskati. Bliski so si sledili skoraj v pravilnih presledkih. Oni, ki so bili še budni, so ugotavljali s štetjem, kako daleč so oblaki, iz katerih treska. Blisk — eden, dva, tri, štiri — do pet-, šest- sedemidvajset... nato je šele sledilo strahovito grmenje. Treskalo je torej kakih 8 do 9 kilometrov od Ljubljane. Je prav priprosta stvar to ugotoviti in kdor še ne ve, naj se nauči sedaj: svetlobo bliska opazimo že v prvi tisočinki sekunde, naj bo oblak še tako daleč. Orom pa sledi blisku trikrat toliko sekund pozneje, kolikor kilometrov je oblak oddaljen od nas. V Ljubljani je ponoči sledil grom 24 do 27 sekund pozneje kot blisk, torej osem do devet kilometrov daleč so morali biti oblaki.
Resnično: najhujša ura je vladala nad Grosupeljsko okolico. Ob približno en četrt na 4 jc udarila strela v velik in košat star oreh pred hišo Janeza Moharja, po domače »Medveda« v Predolah št. 3 pri Grosupljah. Strela je oreh razklala od vrha do tal in so od mogočnega drevesa ostale satno trske, nc ena debelejša veja ni ostala cela. Gospodar je spal v hiši. Grmenje in treskanje ga ni toliko motilo v spanju, pač pa se je takoj zbudil, ko je slišal v hlevu vola obupno tuliti: »Kar zdelo se mi je, da nekam po človeško stoče!« je pravil gospodar pozneje. Res je vstal in se podal v hlev: notri je našel obe kravi mrtvi in enega vola, živ je ostal le en vol, ta pa je strahovito mukal, kot da bi žaloval za mrtvimi tovariši, ali pa iz groze. Ne oreh in ne mrtva živina ni imela nobenih sledov po ognju in ni bila prav nič osmojena. Sklepati bi se dalo, da je udarila v oreh takozvana vodena strela, ki se jc z oreha preselila nato v hlev, kjer je j5omo-rila troje živinčet.
Strela je treščila tudi v stolp cerkvice Sv. Trojice na I lovi gori, podružnice župnije Kopanj. Stolp je strela porušila. V grosupeljski občini pa je divjala strela nad vasico Gatino, ki je od požara že itak težko preizkušena. Tu je treščilo v neki kozolec, kjer je uničilo tri line kozolca. Puh strele je pri več hišah pobil okna.
Prvi v Ameriki rojeni slov. duhovnik - 50 lešnik
Prvi v Ameriki rojeni slovenski duhovnik je Rev. J. J Oman, ki je 20. maja praznoval svojo 50 letnico. Ameriški slovenski listi so ob tej priliki posvetili Rev. Omanu dolge članke. »Olasilo K. S. K. Jednote« piše:
Rev. J. J. Oman, prvi slovenski duhovnik ro-jen v Ameriki, je zagledal luč sveta dne 20. maja 1879 v najstarejši slovenski naselbini naše Unije v Brockway, Minn. Klasične študije je dokončal v St. John's kolegiju v Collegevilie, Minn., modroslovne in bogoslovske pa v znanem St. Paul semenišču, St. Paul, Minn. V mašnika je bil posvečen od škofa Trobca v rojstni vasi dne 26 .decembra 1911, kjer je prihodnji dan pel slovesno novo mašo. Zatem je nekaj let služboval za kaplana pri fari Sv. Vida v Clevelandu, od leta 1915 je pa župuik fare Sv. Lovrenca v Nevvburgu. Rev. Oman je velik prijatelj in ljubimec K. S. K. Jednote. Po odstopu svoječasnega duhovnega vodje Rev. Gladeka je bil on imenovan za duhovnega vodjo te organizacije.
O svoji 50 letnici piše Rev. Oman v »Ameriški Domovini« sledeče:
»Otroci, šolarji, so me obkrožili in povedali, da je danes (20. maja) moj 50. rojstni dan in da se spodobi, da ima cela šola prosto. Izgovarjal sem se, da je šolsko delo nujno, obljubil sem jim ob 100 letnici cel teden prosto, če odnehajo, pa ni nič pomagalo. Imeli so torej prost dan.
50 let! Spominjam se, ko nani je mati povedala, da je 50 let stara. Mislili smo, da je to 1000 let! Sedaj sem pa že sam pri onem kamnu. Kako hitro poteka to človeško življenje, le priprava za večnost, je na svetu dobro biti, v nebesih pa, kamor mislimo priti, bo pa še bolje!
50 let! Veliko se je spremenilo v teh letih. Samo glede potovanja. Pred 45. leti smo potovali z voli, dve milji na uro. Pozneje je šlo s konji po pet milj na uro. Prišli so biciklji, šlo je deset milj na uro. Končno smo zagledali na cesti voz, brez konja, brez živali, in šlo je s hitrico 15 do 25 milj na uro. Zdelo se nam je to višek hitrosti, da je avtomobil samo za milijonarje. In danes — da, svet gre naprej!
50 let! Kakšna so bila? No, nebes ravno nisem imel na zemlji. Kaj izredno hudega pa tudi ni bilo. Delati sem moral od mladega trdo, a to ne škoduje. Moli in delaj, je bilo geslo starišev, tega sem se držal. Bogu bodi hvala za vse, kar sem doživel in kar še bom.«
Rev. Omanu za njegov jubilej tudi »Slovenec« pošilja iskrene častitke. Ce so malo pozne, so pa bolj prisrčne!
Dvanajst starcev 1000 let
Sv. Miklavž pri Ormožu. 13. jun.
Daleč naokrog ni kraja, ki bi imel tako lepo okolico, kakor jo ima Sv. Miklavž. Največji ponos njegov je Jeruzalem, domovina slavnega »jeruza-leinca«. Znamenit pa je tudi radi starcev, ki dosegajo visoko starost. Preteklo zimo so drug za drugim umirali ljudje 75—85 let. Živi pa še sedaj cela vrsta starcev, ki so deloma že dosegli, deloma pa že prekoračili osemdeseto leto. Odlikuje se v tem oziru dvanajstorica starčkov in stark, ki štejejo skupno 1000 let. Prednjači jim Eva Meško z 91 leti. Ostali so: Stelan Žnidarič (89 let), Liza Sever (86), Jakob Jurkovič (84), Marija Kolarič (84), Ana Vav-potič (82), Marija Praprotnik (82), Alojzija Velner (81), Matija Ščavnicar (81), V. Lebar (80), Jožef Kolarič (80), Belec (80). Razen treh so še vsi starci prav čili in lahko opravljajo vsa domača dela. Imenovani niso edini starci, ki so dosegli visoko starost, marveč jih je še mnogo, ki v kratkem vstopijo v osemdeseto leto. Miklavž je zdrav kraj in ravno zato domovina starih ljudi.
Brezuspešen vlom v cerkev
Vič, 13. junija.
V noči od srede na četrtek je skušal vlomiti neznan svedrovec v zbirko milodarov »kruhi sv. Antona«, ki se nahaja pred istoimenskim kipom pri glavnem vhodu cerkve sv. Antona na Viču. Vod do zbirke drži skozi zid v krstilno kapelo in je zato popolnoma nemogoče priti do denarja od zunaj. Tat, ki je moral to okolnost opaziti, je najbrž s svojim nečednim delom prej prenehal kakor je prvotno nameraval, ker je luknja, ki jo je v zidu skopal očividno premajhna, razen v slučaju, da bi segel v notranjost z dolgo palico. Škode torej r.i napravil druge kakor na zidu.
Ugiba se, kdo bi bil storilec. Da bi bil to kdo domačinov je skoro izključeno in to tembolj vspričo dejstva, da so istega dne, to je v sredo 12. jun. prirajžala proti poldne na dveh vozovih gruča ciganov, dočim je že dopoldne pasirala Vič manjša gruča omenjenih. — Ogorčenje vspričo te nesramne tatvine je tem večje, ker je bil v zbirko teh milodarov vlom že enkrat uspešno izvršen.
Prva žrtev Save
Ljubljana, 14. junija.
Utonil je v Savi dne 13. t. m. popoldan pri kopanju v Tomačevem 20-lctni Pavel černe, trgovski pomočnik v Ljubljani. Odstranil se je od svojih tovarišev ter ga je najbrže v globoki vodi prijel krč, da se ni inogel rešiti s plavanjem. Ko so so-kopalci opazili po par urah, da tovariša ni nazaj k obleki in kolesu, so postali pozorni in ga pričeli iskat. Sava ga je odnesla medtem naprej, da ga niso mogli zaslediti, posebno, ker ni nikakih čolnov tamkaj. Baje so imeli ribiči v Tomačevem svoječasno čolne, brezobzirni kopalci pa so jih pokvarili in uničili, tako da je sedaj v podobnih slučajih vsaka pomoč nemogoča. Ponesrečeni je bil 20 let star, 175 cm visok, temnih polnih las, ožgan od solnca, na prsih ima nekaj brazgotin, v ustih en zlat zob koč-nik, razvit je normalno. Bil je tih in miren fant in pri svojih tovariših prav priljubljen.
Ker bo nesrečnega mladeniča vrgla Sava v svojem toku kje na suho, se naprošajo dobri ljudje tamkaj, da sporoče to bratu ponesrečenega, Oskarju Cernetu, Gradišče 13, Ljubljana, ki bo rad povrnil stroške sporočila.
Najumetnejša metoda
za ohranitev zdravega in lepega zobovja je dosledna nega z Odol-om.
Koledar
Sobota, 15. junija. Vid, Germana. — Jutri: Frančišek Reg.
Nov strah Temeniške doline • 2 medveda
št. Lovrenc ob Temenici, 13. jun.
Včeraj sem vam sporočil, da se klati v naši okolici medved. Toda kakor se je izvedelo kasneje, se klatita že od začetka t. m. celo dva medveda: stara in mladič. Medveda je videlo več oseb, eni v liosti, drugi na polju, kjer sta naredila že precej škode na pšenici in krompirju, ker sta precej pohodila in poteptala. Dozdaj so ju opazili le proti Marčjem dolu in proti Žubni. Razume se, da je ta vest o dveh medvedih v našem koncu predmet živahnih razgovorov in ugibanj. Sedaj, ko smo se srečno iznebili Pumpra in njegovih pomagačev, je prišel medved delat k nam zgago in strah. Upamo pa, da bodo junaški lovci oba medveda kmalu panali.
Ostale vesti
ir Nadaljne prireditve ob 10 letnem jubileju univerze. Nogometna tekma med akademskimi reprezentancami Beograda in Zagreba se vrši danes. Začetek točno ob 18 na igrišču Ilirije. Končni zmagovalec se bo pomeril še z Ljubljano pa v nedeljo ob isti uri in na istem igrišču. Občinstvo opozarjamo na to tekmo, ker bo prvič akademska šport-ska mladina preizkusila svoje moči. Pridite! — Leonid Andrejev: Študentovska ljubezen, je eno izmed najlepših dramaiskih del slovitega ruskega pisatelja in dramatika. Danes jo vprizore akademiki v drami. Začetek po navadi. Komur je do umetnosti, naj pride!
•k Tečaj za duhovnikc-zadrugarje priredi Zadružna zveza v Ljubljani v dneh od 22. do 26. julija t. 1. v bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Kdor se želi udeležiti, naj se pismeno ali ustmeno priglasi pri Zadružni zvezi, kjer dobi tudi vsa potrebna pojasnila.
ir Prosvetni dom v Gorjah bo jutri slovesno blagoslovljen po pomožnem škofu dr. Rožmanu. Najstarejše društvo praznuje 60 letnico. Za to priliko se zbero jutri zjutraj na blejski postaji po dohodu turistovskega vlaka vsa društva radovljiške dekanije, ter gredo v slavnostnem sprevodu v Gorje, kjer bo sv. maša, nato posvetni tabor. Kot slavnostni govorniki nastopijo dr. M. Natlačen, obl. komisar, g. Fr. Kreinžar, urednik »Slovenca«. Pri popoldanskem orlovskem nastopu govori g. prof. Ovsenek, predsednik SOZ. Nn sporedu jo dalje okrožni koncert radovljiškega pevskega okrožja in koncert izborne jeseniške godbe. Vožnja za poset-nike te slovesnosti jo polovična. Izkaznice se dobe pri Bralnem društvu v Gorjah. Oni pa, ki pridejo in se vrnejo s turistovskim vlakom pa itak ne rabijo izkaznice. Vsi pevski zbori, vsa društva, vsi odseki in krožki obeh savskih dolin, iia veselo svidenje jutri v Gorjah.
■jfc- Izplačilo razlik upokojcnccin po čl. 6 a) prevedbene urdbe D. H. br. 88.808/27. Finančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno: Vsi oni upokojenci, ki so bili pri prevedbi iz kronskih penzij oškodovani ter prejemajo po prevedbi manjše pre-| jemke, se opozarjajo na dopolnilno uredbo o pre-: vedbi državnih upokojencev s kronskimi pokojni-| nami na dinarske pokojnine. (»Uradni list« 244 str. 462 št. 59 z dne 7. junija 1929) po kateri imajo pravico do te razlike. Vsi ti upokojenci naj vložijo pri finančni direkciji nekolkovane prošnje, katerim naj prilože overjen prepis svojega preved-benega rešenja Vse te prošnje bo finančna direkcija poslala v odločitev finančnemu ministrstvu, odo-lenju za drž. računovodstvo in proračun, ki je edino kompetentno reševati tc prošnjo v smislu citirane uredbe.
ir Smrtna kosa. Umrla je v Krškem gdč. Ivanka G e i g e r , zasebnica, v 69 letu starosti. Bila je blaga in dobra gospodinja celi generaciji dijaštva v Ljubljani Po dveletnem hudem trpljenju je odšla, previdena večkrat s sv. zakramenti po plačilo k Večnemu. — V Novem mestu je umrl g. Matej Prašni k ar, polkovnik v pokoju, star 81 let. N. v m. p.!
ir Razpisana ustanova za inženerje. Komisar oblastne samoupravo oblasti ljubljanske razpisuje dve ustanovi in sicer eno za strojnega inženerja in eno za inženerja kemije v svrho strokovne izobrazbe v tekstilni stroki. Ustanova se podeli za dobo enega leta, da se morejo prosilci strokovno izvež-bati nn tekstilni šoli in prevzeti učna mesta na nameravani tekstilni šoli v Kranju. Prošnje naj se vložo pri komisarju oblastne samouprave oblasti ljubljanske in sicer najdalje do konca junija t. 1. Prošnjam naj se prilože: krstni in domovinski list, inaturitetno spričevalo, spričevalo o državnih izpitih, potrdilo o dosedanji zaposlenosti, zdravniško spričevnlo ter dokaz o izvršenih vojaških obveznostih.
ir Novi predpisi o prepovedanem lovskem času. V uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti »Samouprava« št. 5 od 13. junija je objavljena med drugim tudi »Uredba, s katero se spreminjajo dosedanji predpisi o prepovedanem lovskem času (lovopust)«. Na to uredbo se opozarjajo zlasti lovski krogi.
ir Vreme. Od četrtka na petek je padlo v Ljubljani 8.2 mm dežja, v Mariboru 3 mm, v Zagrebu in Sarajevu po 2 mm. Temperatura v Ljub-
ljani maksimum 28° C, istotoliko v Skoplju. V Zagrebu, Belgradu in Sarajevu je bilo 80° C, v Splitu celo 31" C. V Mariboru 27° C.
•^•0 boleznih in nogi zob predava v radio v ponedeljek, 17. t. m., ob pol 8 zvečer zobozdravnik dr. Jos. Tavčar
ir Privatne nameščence opozarjamo na radio-predavauje o zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki ga bo imel v soboto, dne 15. t. m. ob 20. uri, poddirektor Pokojninsega zavoda za nameščence dr. Vrančič.
ir Klic vsem plemenitim srcem! Bivši državni zavod za slepe v Kočevju je prevzela ljubljanska oblastna samouprava, ki ga je namenila samo za slepo deco. Vsled tega bo definitivno s 30 junijem zaenkrat odpuščenih 21 odraslih gojencev slepih, ki povečini nimajo svojcev in doma. Zato je dolžnost, da tem siromakom priskočimo na pomoč in jim vsaj delno olajšamo s podporami njih težki položaj. Podporno društvo slepih že podpira po vsej svoji inoči te svoje tovariše, kar jim daleč ne zadostuje in je prisiljeno prositi vsa usmiljena srca, da se ob raznih prilikah spominjajo najbednejših slepih in pošiljajo milodare Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Ključavničarska ulica 8/II. (Točno poročilo o tem, glej na 3 strani! Ured.)
* V »Uradnem listu« od 13. junij.i 1929 je objavljen »Zakon o konvenciji o trgovini in o plo-vitvi med kraljevino SHS in Francijo, sklenjeni dne 30. januarja 1929 v Parizu« in »Zakon o konvenciji konzularni in o nastanjevanju med kraljevino SHS in republiko Francijo dne 30. januarja 1929 v Parizu«.
ir Reja domačih zajcev. Spisal dr. Štefan Voszka. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o plemenitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodljivcih, kako je zajca zaklati in kako je njegovo meso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajčjerejce. Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo vsakogar gotovo zanimala. Navedenih je tudi 11 kuhinjskih receptov za pripravljanje raznih okusnih jedi. Zajčje meso ni nič slabše kot teletina
po redilnosti pa je še več vredno.
*
ir »Schulz Universal« tehtnica pomaga šte-dlti čas, blago in denar zato jo kupite prej ko prej! Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo SchuU d. x o. z. Ljubljana.
it Izšel je cenik novosti na polju kino in fotografije Maj 1929. Gratis vam je ua razpolago. Dro-gerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nočno službo bosta opravljali nocoj 1. Sušnikova lekarna na Marijinem trgu, 2. Ku-
raltova lekarna na Gosposvetski cesti. *
© Vipavci! Umrl je včeraj dopoldne po dolgi in rnukepolni bolezni v najlepši moški dobi gosp. Rafael Žvokelj, posestnik iz Vrhpolja pn Vipavi, brat odvetnika dr. Dominika in zdravnika dr. Stankota Žvoklja. Mož plemenitega srca, jeklenega značaja, poštenjak in neumoren boritelj za slovenski narod. Vipavci, poživljate se, da se udeležite njegovega pogreba, ki bo v nedeljo dne 16. t m ob pol 11 dopoldne iz mrtvašnice Stara pot štev. 3 na tukajšnje pokopališče k sv. Križu Naj mu bo lahka, žemljica jugoslovanska.	.
© Delavci! Nameščenci! Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi v soboto, dne 22. junija ob 8 zvečer Koncert v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina: sedeži 10 in 5 Din. stojišča 2 Din. — Predprodaja vstopnic je v knjižnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in pri delavskih organizacijah. Pridite vsi!
O Cene športnega kopališča S. K. Ilirije. Za nečlane: mladinska omarica za mladino do desetega leta 3 Din, za odrastle omarica 5 Din. kabina 8 Din, souporaba kabine 5 Din. Za člane popust in sicer mladinska omarica 2 Din, omarica za odrastle 4 Din. kabina 6 Din. za souporabo kabine 4 Din. Otroci do tretjega leta prosto._
ir Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigavanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz Josef« grenčica telo vseh nabranih gnjilobnih strupov. Ze stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz Josel« voda popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
© Gojenec dri. kons. baritonist gosp. Švigelj Cveto je pri slavnostnem večeru akademikov v dramskem gledališču sodelovanje odpovedal.
© Ravnateljstvo mestnega vodovoda naznanja ljubljanskemu občinstvu, da bo v noči od sobote na nedeljo popravljalo glavno vodovodno cev pri tivolskem drevoredu; vsled česar bo dotok vode v mesto zmanjšan in bodo višja ležeča stanovanja v mestu od 9. ure zvečer do nedelje zjutraj deloma brez vode. Kdor rabi vodo v tem času, naj si jo preje preskrbi. V splošnem naj pa občinstvo v tej noči skrbno zapre vse vodovodne iztoke, potem bodo tudi gori označena višja stanovanja imela vodo na razpolago.
© Mestna blagajna in mestno knjigovodstvo no uradujeta v ponedeljek dne 17. t. m. za stranke vsled snaženja uradnih prostorov.
© V zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da smejo avtomobilisti in pa motociklisti voziti s Karlovške ceste na Grad z brzino 6 km. Nikjer pa še ni nobene napisne deske z navodilom. Motociklisti iu avtomobilisti se zato upravičeno čudijo, ko jih ustavlja gozdni čuvaj in jim deli nauk. —■ Kolikor smo pa poučeni od strokovnjakov pa s sedaj predpisano brzino ne pride nihče na Grad.
© Klanec popravljajo. Na Maaarykovi cesti, od Martinove ceste do kolodvora sedaj nižajo delavci klanec, tako, da bodo mogla vozila lažje voziti po tej ceeti. Prometu bo s tem zelo ustreženo.
© Starček padel z drevesa Janez Šteblaj je že stara kost, 70 let je starčku, ali kljub temu še vrši službo v botaničnem vrtu. Včeraj popoldne je splezal na drevo, toda gori je starček že prišel, težje mu je bilo doli. Revež je padel z drevesa, si polomil nekaj reber in dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico.
© Motorno kolo so iuu ukradli. Uradnik Iva-rodne banke Božidar Slepčevič si je šele prav pred kratkim kupil motorno kolo za lepo ceno 24 000 dinarjev. Motorno kolo je bilo znamke »Harley Davidson«. Pri vožnji na prašnih cestah človeka rado užeja in g. Slepčevič je bil toliko nepreviden, da je res zavil v gostilno pri »Kmetu«, motorno kolo pa je pustil zunaj. To je opazil neki tatič, ki se je vsedel na kolo in jo popihal, še predno je g. Slepčevič spil svoje vino. Motorno kolo je bilo svetlorjave barve in je imelo štev. 15.—777.
© Čigavo jc motorno kolo? Tako se je včeraj zjutraj izpraševal grajski -hotelir« L. Krašovec. Pred vrati gostilne je stalo dobro ohranjeno motorno kolo. lastnika pa nikjer Gostilničar je čakal in čakal, se vrnil že s trga, lastnika pa še ni bilo. Gostilničarju ni kazalo drugega, kot da je kolo spravil. Sedaj pa čaka. da se oglasi pravi lastnik, ker tisti, ki se ie pripeljal z njim na Grad nikakor ne more biti. Najbrž ie kolo nekje snel in z njim napravil nočno poskusno vožnjo.
© Tatvin je v Ljubljani dovolj. Ljubljanski tatovi ne mirujejo nikoli in naša policija mora vedno kaj preiskovati, kar je v zvezi z njimi. — Tatvine koles so nekoliko ponehale, čemur je pač vzrok poostrena pažnja lastnikov koles in pa to, da so razni uradi in razne večje trgovine uvedle r'osebne shrambe za kolesa. Ali to posebno prefri-ganih tatov ne moti in kradejo kolesa, kjer pač le morejo do njih. Ivanu Marklju je bilo izpred njegovega stanovanja na Dunajski cesti ukradeno 800 dinarjev vredno kolo — Iz veže Delavske zbornice pa je bilo ukradeno kolo kurjaču Iv. Kosu. Tudi to kolo je bilo vredno 800 Din — Gospej D. L. je neki uzmovič odnesel 3300 Din gotovine, gospej' Hermini Z. pa 400 Din vredno zlato verižico. — Policiji je prijavljenih še šest manjših tatvin v vrednosti od 20 do 200 Din,
Maribor
KAKO JE ČASNIKAR IZGUBIL STAVO ALI ZGODBA O MAČJEM KROTITELJU.
Pridrobnel je časnikar v neko oštarijo tam v bližini glavne postaje; že radi neutešene žeie je imel smolo. Potem pa se mu je še pripetilo, da je šel stavit da je stavo — zgubil. Radi mačeta, ki se je leno iztegoval tam za pečjo in o katerem je krčmar zatrjeval, da postavi vsak trenutek cel Štefan »pekrčana« na mizo. Časnikar je bulil v mače in mu krčmar jeva zatrjevanja kar niso šla v glavo. »Naj bo; za tri Štefane« je pristal po dolgem preudarku — proti zadnjemu je šlo ter je bilo treba preje vse dobro premisliti —. In se je poizkus z mačetom takoj pričel ob napetosti gostilniških »štamgastov«, ki so se bili v pravcati mrgoljavi pritrli iz sosednjih prostorov. Naj-preje je krčmar prikanil mače v bližino ter ga z vso silo držal; obenem je bil ovil okoli »Štefanovega« vratu na sosednji mizi servieto ter položil mače pred napolnjeno steklenico. Tedajci pa ie gospodar slisn.l mače s toliko silo za rep, da je turobno javknilo ter z bliskovito hitrico in krče-vitostjo zagrabilo s prednjima tacama za servieto; v naslednjem trenutku je gospodar dvignil rep, z repom mačka, z mačkom vred pa je tudi »Štefan« priromal srečno na sosednjo mizo. Krčmar se je zmagoslavno zasmejal, da je od homeričnega kro-
hota razlegnilo po vseh sobah; mače jo je brž ubrisalo skozi vrata, da se poizkus ne ponovi še enkrat, časnikar pa je segel v žep in dal za — tri »Štefane« — v zadnjih dneh meseca. »Stavit radi mačeta pa nikdar več«; takien je bil časnikarjev sklep, ko je zvečer drobne! domov. Kogar pa izmed Mariborčanov zanima omenjeni eksperiment z mačetom in steklenico, naj se ob priliki oglasi v dobro znani gostilni v bližini glavne žel. postaje.
□	Iz oblastnega komisarijata. Za regulacijo Savinje bo oblast najela posojilo v znesku 4 milijonov dinarjev, ki jih bo država pozneje vračala. Tudi se bo izvršila kanalizacija v tukajšnji javni bolnici in je gotova stvar, da se bo v Celju gradila porodnišnica. Tozadevne načrte je že izvršil tukajšnji oblastni gradbeni urad.
□	Koncert v mestnem parku se vrši jutri ob pol 11 dopoldne. S pestrim koncertnim programom nastopi »Drava«.
□	Študentje in primicije. Kakor nam sporočajo, bodo vnaprej imeli dostop na primicije samo vabljeni študentje. To pa radi raznih nered-nosti, ki so se dogajale na nekaterih primicijah.
□	Orlicami Jutri ob 10 dopoldne v prostorih Podzveze sestanek. Obvezno.
□	Nedopusten način poročevanja. »Jutro« je z 4ne 28. maja prineslo pod senzacionelnim naslovom »Rajske igre hčera in sinov Adamovih« neko fantastično poročilo o nageih, ki da so v obdravskem gozdu v Pobrežju igrali tenis. Sledili sta v brižnem registriranju senzacionelnih dnevnih dogodkov »Mariborer Zeitung« in »Volksstimca«. Sedaj pa sc je uradno izkazalo, da je omenjeno poročilo mastno zalita majska raca, ki jo je »Jutro« serviralo svojim zvedavim čitnteljem. Za zadevo se je zanimala tukajšnja policija, ki se je obrnila na sresko poglavarstvo za Maribor desni brez za pojasnilo glede resničnosti poročila. Orož-niška postaja v Studencih je na tozadeven nalog sreskega poglavarstva poizvedovala za »ljubitelji solnca«, ki jih pa pod milim mariborskim soln-poizvedb je sporočila orožniška postaja v Studen-poizvedb je sporočila orožniška postaaj v Studencih sreskemu poglavarstvu s posebnim dopisom z dne 7. junija t. 1., v katerem se pravi: ». . , da svoj čas v časopisih donešene notice glede igranja tenis popolnoma nagih oseb na Rojkovem travniku niso resnične (podčrtali mi). Gozdni čuvaj Vidmajer s Pobrežja je tukajšnji patroli izjavil, da je on dotične igralce na omenjenem travniku zatekel, kateri igralci pa so bili samo moški ter popolnoma dostojno oblečeni, le eden med njimi je bil v kopalnih hlačicah ter ni bilo radi tega nikakega zgražanja. Tozadevne časopisne vesti so bile torej neosnovane.« To je torej uradna ugotovitev dejanskega stanja. Odveč bi bilo poudarjati, da je tak način poročevanja nedopusten in tudi kaznjiv, ker gre za razburjanje iav-nosti po nepotrebnem. Kakor izvemo, bo pristojna oblast pozvala »Jutrovega« poročevalca radi tega na odgovor. Časopisne race so dopustne, toda ne take vrste in že v mesecu maju. Huda mora presti, če je pri »Jutru« nastopila doba kislih kumare že tako rano, »Jutrovim« čitateliem pa želimo obilo zabave pri čitanju takih časopisnih vesti in rac.
□	Stalna počitniška kolonija na Pohorju. Kakor že znano, si je »Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru« n^Jtupilo na južnem Pobočju Pohorja v bližini Sv. Martina ter v višini 700 do 800 m posestvo v izmeri nad 23 ha, obstoječe iz gozdičev, prijaznih livad in trat ter obkroženo s temnimi smrekovimi gozdovi. Na tem obširnem prostoru se bodo postavile zgradbe, ki bodo nudile mladini počitniško bivanje z vso preskrbo in primernim razvedrilom. Za tekoče leto se preureja na posestvu sedanje poslopje, kjer bo kuhinja, obednica ter nekaj prenočišč. Pet minut pod glavnim poslopjem se vije preko male liva-dice potoček, ki se bo zajezil tako, da se bo lahko uredilo malo kopališče. V večernih urah pa se bo deca zabavala z ruskim kegljiščem, igro na kroglje in seveda tudi z žago. Letos pojdeta na Pohorje dve skupini in sicer prva 2. julija, druga pa 30. julija,
□	Delovno občestvo za voditeljice gospo-dinjsko-nadaljevalnlh Sol se sestane prvega julija. Ob tej priliki bo podala vsaka voditeljica poročilo o uspehih in neuspehih ter eventualnih ne-dostatkih pri dosedanjem pouku na gospodinisko-nadaljevalnih šolah v mariborski oblasti. Na podlagi rezultatov debate se bodo določile le smernice za nadaljnje delovanje pri metodičnem spo-polnjevanju pouka na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah.
□	Viharje priznanja je žel vsepovsod vele-film »Volga — Volga«, ki se še danes in jutri predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu. Sodeluje ruski pevski zbor g. Nedzelnickyja z novim pevskim in glasbenim sporedom, enako nastopi g. So-rodkin z novimi ruskimi kozaškimi plesi. Pri predstavah sodeluje ludi ruski operni pevec Sergij Alin. Za deželane in take, ki sicer nimajo časa, se vrši jutri posebna predstava že ob pol 16.
□	Razpis sluib pri oblastni samoupravi.
Razpisuje se v tukajšnji splošni bolnici služba asistenta internega oddelka; asistenta ginekolo-ško-porodniškega oddelka, asistenta oddelka za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni ter magistra farmacije. Razen tega se razpisuje služba okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Spodnje Hoče in Studenci pri Mariboru. Pravilno kol-kovane prošnje je predložiti tekom štirih tednov.
□	Iz nezgodne beležnice. V Lajteršpergu je pred Wogererjevo tovarno povozil osebni avto A. U. 56letnega, Rogcrija Basina, direktorja katastra pri ljubljanski finančni direkciji. Dobil je težke poškodbe na obrazu in vratu. Nezavestnega so ga pripeljali v tukajšnjo bolnico. — Petletni posestniški sin Zorko Živko iz Šmartna na Pohorju pa se jc zastrupil z očetovo kislino, Dečka so odpremili v tukajšnjo bolnico. — 23letnemu Štefanu Grahu, uslužbencu v tuk. delavnici drž. žel., je priletel drobec žarečega železa v vrat ter ga občutno poškodoval. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
□	»Kampeljc« posebne vrste je 181etni šofer Henrik B. Tam na voglu Smoletove in Ruške ceste je s tovornim avtomobilom 16—38, hoteč se izogniti mestnemu avtobusu, zavozil v železno obcestno ograjo ter jo poškodoval v dolžini več metrov; tudi je priletel v brzojavni drog, ki se je radi močnega sunka spoševil. Na koncu se je izkazalo, da Henrik B. sploh nima predpisanega šoferskega izpita. Pa bo še imel »poslovnih« stikov z okrajnim zastopom in poštno brzojavno upravo.
□	Z žepnim zrcalom si je kanila prerezati žile, Prifrfotala je v Maribor nočna tica, 28Ietna Ana H. iz Gradca. Ker je stara znanka mariborske policije, so jo kaj hitro iztaknili, da jo izroče tukajšnjemu sodišču radi nekih skrivnostnih za-devščin. Pa jc v stražnici 1. privlekla iz žepa zrcalce in si pričela na desnici nekaj onegaviti z ostrino zrcala. Nakani obupane negodniee pa so kmalu prišli na sled ter ji preprečili račune z bolnico, ki za take branže grešnice še vedno dajejo prednost pred celicami v hotelu »Hohnjec«.
Celie
■& Ljudska knjižica Katol. prosvetnega društva v Celju, nastanjena na Cankarjevi cest' štev. 4. je poslednji čas nabavila mnogo doslej v tej knjižnici še ne uvrščenih slovenskih del ter izmed nemških zlasti pomembno skivstvj P. Kellerza. Ker je knjižnica odprta vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 10. ure, je omogočen poset prav vsakomur. Lepota poletja in njega narave naj bi ne bil razlog, da bi zgubili stik z lepo knjigo. Zato poset te knjižnice, ki jo odlikuje skrbna izbera knjig ter strokovnjaško vodstvo, najtopleje priporočamo — Obenem spominjamo one, ki so na svoječasno prošnjo knjižnice bili pripravljeni knjižnico podpreti z darili v knjigah, d« na to svojo namero ne pozabijo.
Jutri popoldne ob 3. se vrši na Dečkovem trgu velika tombola društva nižjih poštnih nameščencev. Sezite po tablicah in podprite to organizacijo!
& Nesreča pri reguliranju Savinje. Pri reguliranju Savinje, ki jo izvršuje celjska gradbena sekcija ob izlivu Voglajne v Savinjo, morajo razstreljevati štorovje starih dreves, kar izvršujejo z rastrelivom titanit. V sredo dopoldne bi bila kmalu težka nesreča upjhnila življenje tam zaposlenemu delavcu Mihi Rojen iz Petrove. Ko je pri razstreljevanju zaposleni delavec Otorepec nn vrtal štor, je opozoril blizu stoječe, da se pravočasno skrijejo. Vsi drugi so to tudi takoj storili, le delavca Lojze Pulir in Roje Miha sta racala bolj počasi po Sa-vinji, hoteč se skriti za kamenje ob njenem nabrežju. Ko sta bila oddaljena komaj kakih 10 m oa nevarnega štora in stala še v vodi kake "5 m od nabrežja, je strel eksplodiral in debel kos štora je priletel Rojcu v obraz s tako silo, da se je Roje takoj onesveščen zgrudil in bi ga bila povrh še voda odnesla, da ga ni naglo zgrabil poleg stoječi Palir. Ko se je Roje polagoma zavedel, so ga z avtom prepeljali v javno bolnico nato pa v domačo oskrbo.
& Nedovoljeno prevažanje oseb s tovornim avtom. Papež Franc iz Ljubna večkrat pelje skozi mesto s svojim tovornim avtom nabasano polno ljudi proti Ljubneniu. So to po večini flosarji, ki mu plačajo po Din 25, s čimer možakar čisto lepo zasluži. Sedaj je bil že drugič ovaden radi tega, ker za tako prevažanje nima nobenega dovoljenja in je tovorni avto za tako dolgo progo pač prenevarno vozilo. Sam Papež pa pravi, da je že zaprosil za tozadevno koncesijo pri gornjegra jskem sreskem poglavarju in da jo bo tudi dobil. Mnenja smo, da jc ne bo.
Hamza Humo*
Gunar
Večkrat sem prihajal k Hanari, človeku nad ljudmi, poslušal pripovedovanja njegova iu razgovore. Navadno je sedel pred kolibo ob reki Medžad, v senci vitke palme plel ribiške mreže in govoril:
»Res je, da so nekateri rekli — ne ubijaj! — ko da so ponavljali Njegove be6ede, vendar vsi živimo do smrti. Toda je ptica na svetu in Gunar jo imenujejo, ki večno živi, ker ne živi od smrti. Vedi namreč, da kdor ne ubija, tudi ubit ne bol«
V svoji prvi mladosti sem videl tico Gunar z gorečim repom in očmi, ki do srca prodirajo. A stari Kalfala me poboža po glavi in reče:
»Hanara, dano ti bo, da večnost občutiš in na pol poti boš zaostal ko vsi iz našega
redu.«	. ,, . .
A ko sem dorastel, so mi povedali to-le pripovedko o ptici Gunar:
»Zdavnaj, zdavnaj enkrat je v deželi Sama živela plesavka Gunar in poznali so jo daleč naokrog. In tako lepa je bila, da so rože ko človeška kri rastle, koder je šla; a matere in zaročenke so pretakale solze.
»Ali srce Gunarino je bilo mramorno in pogled poln ljubezenske groze.
>_ Devica z neba je — so mnogi govorili. ker njen ples je bil nadzemeljski.
• Sledeče črtice so iz zbirke »Sa ploča Močnih« (1925). Črtice tega Srba-mustimana so po motivih in okolju čisto arabske, stil je svojevrsten, po ljubki globini pa spominjajo na Tagoraja.
»In vsakega, ki se je je doteknil, se je smrt dotaknila.
»Gunar pa je od mesta do mesta hodila in nikjer ni nočevala, ker je šla na krilih.
»Čimbolj je plesala, tembolj je Sama gorela in gibi njeni so bili vse bolj vetru podobni.
»Pred krvavim satrapom Allako je plesala in on je drhtel ob njenem plesu in je ukazal, da jo v njegove dvorane zapro.
»In zaprli so jo.
»A ko je noč padla, je stopil Allaka v dvorane, jo v plesanju prekinil in ji gibe zadržal in opazil deviško grozo v njenih očeh.
»Drugega dne je bil Allaka nerazpoložen in ukazal je, naj jo z gladom mučijo, da bi njeno upornost stri.
»Vsi so se čudili, ko so videli, da Gunar ne rabi jedi in drugih potrebščin človeškega telesa.
»Ko je padel tretji mrak, je stopil Allaka v dvorane, jo v plesanju prekinil in zopet opazil deviško grozo v njenih očeh.
»Minevali so dnevi in minevale noči, a v Allakovih očeh je gorel bes in vsi so drgetali pred njim. Nekega jutra je ves nor prišel iz svojih dvoran in ukazal naložiti veliko grmado in sežgati plesavko Gunar in upornost v njej. Ker če se upor po mojih krajih razpase, nas bodo bogovi pozabili in bodo prišle slabe letine, je govoril.
»Grmado so naložili in vsi so se čudom čudili, ko je Gunar zaplesala na njej. A ko se je je piamen doteknil, so vsi, ki so bili tam, postali pijani od dišav in oči so jim za-plamenele od prehudega sija.
»Gunar, ptica z gorečim repom, pa je vzletela pod oblake in višave so jo požrle, c
PESEM ODHODU.
V bistrih rekah med velikimi skalami sem se kopal, v rekah juga, zvonkega smeha in dehtečih bregov. Njemu in ženam sem pel. Ali ko je še tako slabo letino sonce sežgalo in je zemlja zacvilila ko kača v precepu, so zajokali bradati možje in žene in otroci.
Nisem jim mogel pomoči in odšel sem iz lepe dežele. Hedžuda sem vprašal za svet, starca orlovskih let, in rekel mi je:
»Tudi ti, pesnik, spadaš med slabiče in tvoj jok bi objokane še bolj razžalostil. Pojdi in se kopiji v črnih rekah, ker črne reke teko skozi rodovitne dežele.«
»Hedžud, povej mi,« sem ga prosil, »kako naj reke veselja z reko žalosti zamenim in kako naj srce zadušim, da ne bo v obupu jokalo?«
»Le na žrtve svoje je mož ponosen, jok pa je sredstvo slabotnih žena, zato ker je tudi otroško veselje njihovo,« odgovori Hedžud.
ZAVIST ŽENE MERRHAM.
Ženina zavist je hujša ko kačji pik, ženina ljubezen je sočnejsa in bolj dehteča od vrta belih lilij.
Morske globine sem meril, pa jim nisem do dna prišel. Žena Merham me je ljubila in nisem videl dna njeni ljubezni.
Ob morju sva hodila in poslušala vpitje galebov nad gladino. A Lamaneh je na pečini jokala in čakala daljnega broda.
»Merham, zakaj drhtiš?« sem jo vprašal. Kaj se bojiš tekmice?«
»Ne, ne bojim se,« odgovori Merham in se zamisli.
»Vse je minilo; zato ti bom zaupala nekaj, česar bi ti ne smela:
Dekletova ljubezen je ko drevesce v vazi, ženina ljubezen pa je ko sad drevesa in spominja na bližajočo se jesen.
V HAREMU.
Njene korake sem začul in srce mi je za-drhtelo. Z očmi sva se srečala in kljubovalni ponos me je prevzel.
Saj to je bila samo šala I Tretje jutro se Sefima ni mogla vzdržati in mi je presekala pot. Grudi so ji valovile in oči je imela ko ognjene.
Niti besedice ji nisem rekel. Saj to je bila samo šalal Dnevi so minevali in druge žene sem ljubil, a mislil nanjo.
Ko sem ji nekega jutra v oči pogledal, ni bilo ne strasti ne ljubezni v njih.
Prav na dnu nekje je nekaj tlelo ko prezir radi nezvestobe.
IzSel ie cenik novosti na polju kino in fotografije Maj 1929.
Gratis Vam je na razpolago.
Droeerija Gregorifc, Ljubljana, Prešernova 5.
gospodarstvo
Dr. Fran Windischer:
Industrija in kmetijstvo
Slovenija z donosom svoje zemlje ne more hraniti prebivalstva. Manko v agrarni produkciji je treba nadomestiti z merkantilnim in indu-strijalnim delom. Na selu med kmetovalci je malo denarja. Življenje je trdo, za denar je pičla, delovnih prilik manjka. Prebivalstvo, ki ne najde doma dela, teži in beži v mesto za delom in zaslužkom. Pojava, kojo Italijani zovejo 1* urbanesi-mo, je dovolj izrazita že tudi v Sloveniji. Študira-nemu, obrtnemu in kmečkemu pomlndku moreš omogočiti življenje v domovini samo, ako ustvarjaš nove prilike za delo in zaslužek. Ljudi, ki žive od drugih, je pri nas odločno preveč, študiranih in neštudiranih. Potrebujemo podjetnikov in ljudi, koji prinašajo nova podjetja in s tem nove zaslužke.
Industrijalna in obrtna podjetja so pri nas vitalno potrebna. Pustinja, beda, siromaštvo, per-turbaoije, izseljevanje mora v našo pokrajinsko tako lepo deželo, ako bi nastale take premembe v naši gospodarski in carinski politiki, da bi moralo nehati industrijalno delo v Sloveniji. Pozabiti ni smeti, da smo visoko na severu in obkroženi od industrijalno mogočno razvitih držav, koje hočejo s fabrikati svoje nadprodukcije na naše trge za vsako ceno. Našo industrijo, koja je življenja zmožna, moramo držati v lastnem evidentnem interesu. Po svetu je danes očitna tendenca avtarkije in celo industrijalno dovršeno razvite države kažejo očividno stremljenje, in to uspešno stremljenje, da dvignejo svojo agrarno produkcijo do mere svoje lastne potrebe. Naši agrarni produkti nainerjajo na vedno večje težave na vnanjih tržiščih. Že na carinskih pragih so ovire. V takih prilikah je treba truditi se, da bo donos naše agrarne produkcije čimboljši in čim izdatnejši. (Privilegirana Agrarna banka bo izvestno izboljšala gospodarski položaj kmeta, pa je želja, da se industrijski in trgovski krogi živahno odzovejo pozivu na vpis delnic novega zavoda.) Vlada mora posvečati skrb kmetijski produkciji, koja je pri nas povzdige zmožna, pa bi priporočal uvedbo kreditne akcije v korist kmetovalcem od strani vlade po madžarskem uspelem zgledu, ki pospešuje v odlični meri vporabo umetnih gnojil. Na drugi strani pa moramo z vso silo delati na to, da krepimo in dvigamo konsum-no in porabno moč v naši deželi sami. Taka po-vzdiga je pri nas mogoča potom industrializacije, kajti ta prinaša novo delo in nove priliko za zaslužek ter je istočasno faktor, koji ustvarja ugoden notranji trg za naše agrarne produkte. V onih predelih, kjer je pri nas nastanjena Industrija, koja redno oploja celo gospodarsko življenje z visokimi vsotami za plače in dnine, jc cela gospodarska fi-guraciia vso druga, vse živahnejša, prijaznejša, čila in zdrava, ponekodi mladostno cvetoča. Ne glede na moment avtarkije in neodvisnosti od inozemstva zanaša industrija novo gospodarsko življenje in pripravlja prosperiteto kmetovalcu, trgovcu, obrtniku dotičnega okolja, pa nudi mladim delavnim rokam delo in zaslužek doma. V takih prilikah je treba gojiti in pospeševati idejo gospodarskega solidarizma, in se jo čuvati enostranske politike, ki vidi le posamezne gospodarske panoge in stanovske razrede. Mogočen faktor za oploditev našega gospodarstva je tujski promet, koji ima pri naš v mnogih krajih predpogoje za uspevnnje in procvit, pa je potrebno in hvalevredno, da ga tudi država neguje skrbno, kajti to je ekonomska panoga, ki se v zadnjem času po pravici zove notranji eksport.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 8. junija 1929. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 81. maja): Aktiva : kovinska podloga 836.4 (— 3.2), posojila: menična 1226.2. lombardna 234.6, skupaj 1460.8 (— 13.5), saldo raznih računov 466.2 (+ 12.7); pasiva: bankovci 5101.8 (+ 69.8). državne terjatve 219.4 (— 83.1), obveznosti: žiro 514.8, razni računi 215.9, skupaj 730.8 (— 16.1); ostale postavke neizpremenjene.
KONKURZ! IN LIKVIDACIJE
Bančni konkurz v Belgradu. Konkurz je razglašen o imovini Savezne banke. Belgrad, Kosovska 41 in njenimi podružnicami, ki so v Nišu, Ve-iesu, Soko Banji, Skoplju, Pirolu, Kuršumliji, Ka-vadarju in Svilanjeu. Banka je bila ustanovljena 1909 v Nišu pod firmo Niška kreditna banka, pa je 1913 prenesla sedež v Belgrad in spremenila firmo v Savezna kreditna banka, pozneje pa v sedanji naziv. Zadnjo bilanco je banka objavila za 1925. Kapital znaša 10 milj Din in že od 1924 ni delila dividende. Sedaj znašajo aktiva 15.85 milj. j Din. a pasiva 6.4 milj. Din Delnice banke noti-I rajo tudi na belgrajski borzi.
Konkurz je razglašen o imovini Jožeta Ku-! ralta, trgovca v Domžalah; prvi zbor upnikov 22. j jun., oglasiti do 31 jul., ugotov narok 24 avg.
Odprava konkurza Budltovič Ivan, trgovec v Cerknici (sklenjena prisilna poravnava); Kmetijsko konzumno društvo v Žireh. r. z. z o. z. v likvidaciji (pritrdili vsi upniki); S toki as Vinko, lesni trgovec v Leskovcu v Halozah (vsa masa razdeljena).
Potrjena poravnava. Javoršeb Ivan, trgovec na Gomilskem za 25% v treh obrokih.
Proslava desetletnico Skopljanske »Trgovač-ke oinladino«. Včeraj se je v Skoplju vršila proslava 10 letnice tamošnje »Trgovnfke omladinec, ki se je ustanovila 1. 1919 po vzgledu belgrajske. Njeno delovanje je izredne važnosti za južno Srbijo in je bilo zelo koristno. Predsednik te organizacije je g. Dimitrij Macura. Društvo izdaja tudi svoj list »Privrednik«. Ob priliki proslave desetletnice so Čestitale omladini tudi ljubljanske gospodarske organizacije, na čelu jim zbornica zn TOI, ki je poslala sledeč, brzojavni pozdrav: »Odlični prvo-boriteljici za smotreno, napredno in gospodarsko povzdigo naše junaške Južne Srbije in staroslav-nega Skopljn naše iskrene čestitke in prisrčne pozdrave.« Nadalje so pozdravili tudi Trg. društvo »Merkur*, Zveza trgovskih gremijev, ljubljanski gremij in gremij za ljubljansko okolico.
Borza
DENAR
14. junija 1929.
V deviznih tečajih je danes omejiti učvrstitev Berlina, dočim so drugo devize ostale neizpremenjene. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Tret, v ostalih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
Devizni tečaji na llubijanski borzi
14. junija 19»
	povpraš.	iion.	srednji j	sr. 13 VI.
Amsterdam	_	2287.S0		
ilerlin	1356.50	1359.50	1358.-	1357.-
Bruselj	—	790.90	_	
Budimpešta	—	993.10	—	
Curib	1094.40	1097.41)	1095.90	1C95.9C
Dunaj	798.50	801.50	8U0.—	800.—
London	275.79	276.59	276.19	j 276.19
Newyork	—	56.85	M,	56.S4
Pariz	—	222.63	_	—
Praga	168.13	lt.9.03	168.63	i 168.63
Trst	—	297.89	—	297.70
Zagreb. Amsterdam 2287.50—2293.50, Berlin 1356.50—1859.50, Budimpešta 989.80 -992.80, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.50-801.50, Newyork 56.75—56.95, London 275.79—276.59, Pariz 221 63 do 223.63, Praga 168.23-169.08, Tret 296.82 do 298.82.
Belgrad. Berlin 1356.50—1359.50, Curih 1094 40 do 1097.40, Dunaj 798.50—801.50, London 275.79 do 276.59, Ne\vyork 56.75—56.95, Pariz 221.63 do 223.63, Praga 168.23—169.03.
Curih. Belgrad 9.13, Atene 6.73, Berlin 128.98, Budimpešta 90.635, Bukarešt 3.085, Dunaj 78.—, London 25.20375, Ne\vyork 519.825, Pariz '20.3175 Praga 15.3875, Sofija 3.75, Trst 27.195, Varšava 58.25.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5020,
(valuta) 12.4925, v Londonu, Ncwyorku in Pragi neizpremonjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 165 den., Ljublj. krediten 123 den., Praštediona 850 den.. Kred. zav. 170 den Vevče 118 den., Kuše 275-285, Stavbna 50 den., Sešir 105 den.
Belgrad. Narodna banka 7720—7900, 7 odst. inv pos. 84.50—85.50, agrari 50.50, vojna škoda 392-395, 12. 414-416.
Zagreli. Drž. pap.: vojna Skoda ar. 392 do 392.50 (393), kasa 392—392.50 (392), termini: 6. 392-393, 8. 399-400 (400), 12. 412-418 (412, 413, 412.50), 7 odst. inv. pos. 84 bi., agrari 49.50—50 Bančni pap.: Union 202-203 (202), Poljo 15.50 do 16, Kred »3 den., .lugo 83—84 (83), Ljublj. Kred. 123 den., Medjun. 55.50 den., Prašted. 855—862.f>() (855), Srpska 150—151, Zom. 129—131 (127, 129, 130), Obrtna 30 den., Etno 164 don. Ind. papli1 Guttmann 205—207. Slavonia 180—195, Slavel«1 100—110, Danica 135 bi., Drava 410 hI., Šečerana 435-440 (435), Osj. Ijev. 175-185, Brod. vag. 160 den., Union 170—180, Isis 22 bi., Trbovlje 476 do 490, Vevče 121 den., Nar. Sum. 25—35, Piv. Sar. 215 bi., Nihag 10 bi., Nar. ml. 20 den., Oceaniu 195-205 (200),
Dunaj. Don. sav. jadr. 81.60, VViener Bank-verein 22.15, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 53, Esc.ompteges. 21.30, Zivuo 107.9, Union 24.80, Aus-siger Chemische 249.75, Alpine 40.30, Trboveljska 61.20. Kranj. ind. 33, Leykam 6.92, Rima Mura-ny 109.75.
Žito
Danes na naših žilnih tržiščih ni bilo znatnejših izprememb; v pšenici je ostal položaj isti kakor včeraj in blago so nudi po 210 Din, tudi po 212.50 gornjebafka nakladalna postaja. Koruza je neznatno nazadovala v ceni ter se dobi že tudi po 227.50 bačka nakladalna postaja, dočim velja v Sremu še vedno 230—235. — Oves se nudi po 190 do 195 bačka, »romska in bosanka nakladalna postaja, v ostalih predmetih ni izprememb, enako tudi ne v pšeničnih mlevskih izdelkih, kajti pše-nična moka še vedno notira 317.50—320 za srednjo bačko znamko. 1'romet je splošno slabši, vendar je še vedno dovolj kupčije.
V Ljubljani notirajo:
Dež pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač 30 dni, dob. prompt): pšenica bč. promptna 255.50—257 50, bč. junij 260.50—262,50, julij, av-gust, september 300—302.50. Koruza ml. tar. 372.50 do 285. nav. vozn 280—285, ječmen bar. piv. 68 do 60 kg 315—317.50, bč. 68—68 kg 290—292.50, oves bč. 275—277.50, moka Og raz. bi. fko Ljubljana 370—375.
Novi Sad. Pšenica: bč. 207.50—212.50, pot. 210-212.50. Koruza: 227.50—230. Moka: Og 307 do 315, št. 2 287.50—290, št. 5 277.50—280, št. 6 272.50—275, št. 7 257.50—265, št. 8 172.50—180. Otrobi: bč. sr. in bn. 135—145. Tendenca stalna. Promet: 37 vagonov pšenice, 12 ovna 26, koruze, 6 moke; skupaj 81 vagonov.
Sombor. Pšenica bačka, sremska ln slavonska 205-210, potiska šlep 207 50—212.50, banat železnica in Begej šlep 202.50—207.50. — Ječmen bački 64-65 kg 2015—210, pomladni 67-68 kg 220 do 225, baranjski 69-70 kg 285-240'. — Oves bački prompt 180—190, sremski in slavonski 185—105. — Rž bačka 200—205. — Pšenična moka št. 0 305 do 315. št. 2 285-295, št. 5 270—280, št. 6 250 do 260, št. 7 240—250, št. 8 180—190. — Otrobi bački, sremski 150—160. Tendenca stalna. Promet 265 in pol vagonov.
Budimpešta. Tendenca brez kupčije. Pšenica: oktober 22.58—22.39, zaklj. 22.29—22.30, marec 24.32-24.19. zaklj. 24.18—24.19. Rž: oktober 18.50 do 18.45, zaklj. 18.43-18.45, mnrec 20.15-19.90, zaklj. 19.88—19.90. Koruza: julij 24.60-24.50, zaključek 24.50-24.52, maj 18.90-18.67, zaključek 18.65—18.67.
Les
Na ljubljanski borzi je bflo zaključeno 8 vagonov drv. Tendenc« neizpremenjena.
Dopisi
KOROŠKA.
Pred kratkim je koroški slovenski duhov- i nik, gredoč po cesti, srečal avto, na katerem bo sc peljali kot je bilo soditi iz obnašanja in slovenskega petja, izletniki iz Slovenije, najbrže dijaki. Ko se je duhovnik umaknil na stran, tedaj je nekaj izletnikov vzdignilo nasproti du-liovnlku pravcati indijanski krik in hrušč. Pripomniti imamo, naj se taki izletniki na cesti spodobno obnašajo in naj ne iusultirajo mirnih ljudi. Tako prostaško in neolikano vedenje je zavednim Slovencem v sramoto, nasprotnikom pa daje povod, da govorijo o balkanski kulturi. Z neotesanostjo in surovim kričanjem pač ne bo nihče rešil slov. Korotana.
Laško
Tukajšnje Olepševalno društvo si je ffla-som svojih novih pravil zastavilo novih nalog, nanašajočih se osobito na podvig tujskega prometa v našem lepem kraju. Toplo pri srcu mu je tudi briga, da dobi Laško sčasoma tem lepše zunanje lice in tem večjo privlačnost za leto-viščarje. Sem spada sklep, prirediti propagandno predavanje za nego cvetic po oknin, balkonih, vrtovih itd. Posrečilo se mu je, pridobiti za predavatelja veščaka, t. j. strokovnega pisatelja inž. Cirila Jegliča iz Ljubljane. Predavanje se vrši v soboto dne 15. t. m. ob pol devetih zvečer v dvorani hotela »Savinja«. Vstop vsakomur prost in brezplačen — ter so vabljeni vsi ljubitelji cvetic — predvsem sp. ženski svet. Ne zamudite prilike, ko lahko osebno spoznate avtorja odlične knjige »Cvetice — naše prijateljice« — ki bi naj ne manjkala v prav nobeni hiši. Počastimo njegov prihod s prav številno udeležbo pri sobotnem predavanju.
Novo mesto
Na realni gimnaziji se vrši od preteklega ponedeljka 10. t. m. matura pod predsedstvom g. vseučiliškega profesorja Rujka Nuchtigala. Matura se vrši cel ta teden pismena, prihodnji teden pn ustmeno. Maturantov je letos 28.
Smrtna kosa. V Šmihelu je umrl posestnik Ilrastar. Ležal je 8 let na bolniški postelji Bolezen — kostno jetiko — je prinesel s seboj iz vojne. Dolgo vrsto let je bogu-vdano prenašal težko bolezen, katere ga je rešila smrt.
Na mestnem kopališču se je otvorila kopalna sezona.
Koncert ge. Lovšetove. Znana koncertna pevka ga. Lovšetova priredi v soboto, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu koncert ainerikanskih pesmi.
Kočevje
Stavbna akcija. Lesni podjetnik g. Zurl bo vzdignil svojo hišo (kavarna »Zurl«) za eno nadstropje višje. Hišo med Romovo in Petsehe-tovo je podrl in bo ravnotam pozidal lepo klet, tako da bo seda j" prostor, ki je prej kazil lice mesta, prav lepo izpopolnjen. — Tekom tega meseca bodo že popolnoma gotove hiše g. Roma v Gnadendorfu, vila odvetnika dr. Arkota. ondonadstropna hiša kovača g.' Bachmaverja in novi gusilski dom.
Zborovanje krošnjarjev se vrši letos v soboto 15. junija ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela »Trst«.
Pastoralnn konferenca. Prva letošnja pastoralna konferenca kočevske dekanije se vrši v sredo 19. junija v mestnem župnišču.
Trbovlje
Divji lovec. V nedeljo, dne 16. junija, ob 4 popoldne priredi dramatični odsek kat. izobraževalnega društva v Trbovljah v Društvenemu domu narodno igro v 4 dejanjih »Divji lovec«. Nastopijo zopet večinoma stari igralci. Predprodaja vstopnic je v obeh konzumih. Vstopnina zelo nizka.
SK Jadran, Ljubljana in SK Amater, Trbovlje. V nedeljo, 16. junija se vrši nogometna tekma med imenovanima kluboma. SK Jadran gostuje prvič v Trbovljah in je dosegel že v raznih nastopih lepe uspehe. Ker hoče tudi Amater proti svojemu jačjemu športnemu nasprotniku pokazati vso svojo zmožnost, bo športna publika zadovoljna.
Nova člana obč. odbora: Namesto odsto-pivših članov občinskega odbora gg. dr. Jen-šterla in Frana Sušnika, sta imenovana na njih mesto gg. Jože Žmavc, katehet in Franc Ku-nej, vpok. poštar.
Olepšanje kraja Vode. Gospa Pravdičeva podira na Vodah hlev in postavi na njega mesto moderno enonadstropno stanovanjsko hišo. Tudi v ozadju hleva ležeča ledenica je adaptirana v stanovanjske svrhe. S prezidavo teh dveh objektih dobe Vode, centrum industrije, popolnoma drugo lice in se bo kraj zelo olepšal. ker se sme šteti v zaslugo gospe Pravdi-čeve.
Vič
Poročajo nam. da bo dne 16. t. in. na Viču prireditev R. K. Ob 11 dopoldan bode priredila društ. godba Gradašca promenadni koncert pred novim šolskim poslopjem in prodajali se bodo ob tej priliki znaki R. K. Plemenita srca vabimo, da radevolje kupujejo znake in tako podpro po svojih močeh lepe in blage smotre človekoljubne organizacije.
Kranj
Naznanilo! Velccenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 15. junija 1929 gostilno v hiši ggdč. Prevčevili »Na podrtini« v Kranju štev. 170. Priporočam se za obilni obisk z zagotovilom dobre in solidne postrežbe, s pristno kapljico, vsakdanjim svežim pivom, mrzlimi in gorkimi jedili. — Sprejemajo se tudi abonenti. — Cene zmerne. — Marincclj
Peter, gostilničar. ♦♦♦»♦♦♦♦«««»««♦«»»»♦«♦♦•«♦•«♦♦»«♦«♦«♦«»»««*«♦♦»*
Izmed sodobnih književnih izdaj so
dr. Ivan Prešlievi izbrani spisi
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 46'— elegantno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knllgarna v L|ubl|anl.
Spori
RAZNE ŠPORTNE VESTL
Dan°® in !utri Ke vrše povodom proslave lOIetnega obstoja ljubljanske univerze zanimive nogometne tekme. Nastopijo reprezentance univerz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Team ljubljanske univerze tvorijo sledeči: Burja, Erman I in II, Bauer, Svetič, Zupančič, Marinko, Jenko, Oman, Dramičanin. Belgrajsko univerzo zastopa kompleten BUSK, ojačen z državnim reprezentan-tom Calnagom. Moštvo Zagreba obstoji iz igralcev Haška in Hajduka. Vsekakor bo srečanje teh reprezentanc nadvse zanimiv. Tudi drugi protest sarajevske Slavije je JNS zavrnil kot neutemeljen. Slaviji preostane samo še pritožba na glavno skupščino JNS. Tekme za državno prvenstvo so izžrebane Kot prvi nasprotniki so Hašk : Grad-janski in BSK : Jugoslavija. Hajduk je prost. Igra se v 10 kolih, tekmovanje se zaključi 22. septembra. Letošnje tekme končajo izredno pozno. V eni naslednjih številk objavimo tabelo, kako se igra.
Bolgarska je odpovedala sodelovanje na proslavi JNS, V istih dneh igra Bolgarska z Grško. Južno nemška zveza je ponudila za sodelovanje reprezentanc Južne Bavarske, kar je pa JNS odklonil. Stavil je pa Južno nemški zvezi zelo povoljne pogoje.
S. K. Grafika. Danes v soboto ob 4 pop, na igrišču Ilirije strogo obvezen trening za vse člane nog. sekcije.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani vabi člane in članice ter prijatelje kolesarskega športa, da se udeleže izleta v nedeljo, dne 16. t. m., k bratskemu kolesarskemu društvu »Triglav« Zadobrova — Sneberje. Imenovano društvo ima dirko s startom in ciljem v Sne-berjah ter se vrši po končani dirki na prostoru g. Val. Černeta vrtna veselica. Odhod točno ob pol 14 izpred društvene pisarne Karlovska c. 4.
Konferenca Srednjeevropskega pokala v Budimpešti.
Vršila se je 9. t. m. Sprejeta je bila Italija kot ustanovna članica z vsemi pravicami in dolžnostmi. Važna je bila ustanovitev apelacijskega odbora, v katerem bo zastopana vsaka država. Važno je tudi določilo, da se smejo tekem udeleževati samo oni igravci, ki imajo igravno pravico za svojo zvezo Med tekmami prestop igrav-cev ni dovoljen. Glede finančnih določb so se tako domenili, da dobi od dohodkov šest odstotkov odbor, 40 odstotkov klub, ki tekmo priredi (za kritje stroškov), ostanek pa v enakih delih oba kluba, ki takrat igrata.
Čeprav se konkurenca še pričela ni, so se že javile težkoče glede rokov. Upajo pa, da se bodo kmalu zedinili. Za drugo rundo so bili izžrebani sledeči klubi: Zmagovalec iz Hungaria : Vienna proti zmagovalcu iz Slavija : Iuventus, zmagovalec iz Rapid — še nedoločen italijanski klub proti zmagovalcu iz Ujpest proti češkoslov. klubu, ki ga bodo še nominirali. Italijanski klub Juventus gre z veliko samozavestjo v boj proti praški Slaviji; to samozavest je senzacionalni poraz Slavije proti dunajskemu Wackeru 0 : 3 seveda zelo pokrepil.
Največja športna organizacija sveta.
Fifa, mednarodna nogometna zveza, je praznovala pred kratkim 251etnico svojega obstoja. 21. maja 1904 so se sestali ustanovitelji v uradu Francoske športne zveze v Parizu, zastopanih je bilo šest držav. Takoj so iskali stika z Anglijo, ki je bila v začetku zelo rezervirana, a je leta 1906. vseeno pristopila.
Prvi korak do bodoče veljave in moči je napravila Fifa, ko je bila sprejeta v mogočno angleško nogometno organizacijo, leta 1914. Vojska je bila za Fifo težek čas; pa so se kljub temu pri-glašale nove države, zlasti južnoameriške. Konec vojske je prinesel nove razmere; zlasti je bila potrebna nova ureditev amaterskega vprašanja. Kljub vsem viharjem je Fifa obstala in je postala največja športna organizacija sveta. Po lO letih obstoja je imela že 22 držav za članice, danes jih ima 40. V Barceloni se je to število pomnožilo še za pet, s pristopom Japonske, Islandije, Mehike, Kube in Holandske Zahodne Indije. Obenem praznuje tudi Hirschmann 25letnico, odkar vodi to svetovno športno organizacijo. On je edini, ki se je v teh 25 letih udeležil vseh kongresov Fife.
Ljubljansko jf!edaičšče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 15. junija: DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA Igrajo akademiki ljubljanske univerze.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 15. junija: EVGENIJ ONJEGIN. Red B. Nedelja, 16. junija: CIGAN BARON. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenan. Izven,
Študentovska ljubezen (dnevi našega življenja). Ob priliki lOletnice obstoja univerze kralja Aleksandra I. prirede akademiki ljubljanske univerze danes v soboto 15. junija ob 20 v dramskem gledališču slavnostno predstava »Študentovska ljubezen« štiridejansko dramo ruskega pisatelja Leo-nida Andrejeva. Vsebina igre je sledeča: Med mladim študentom Nikolajem Gluhovcem in kur-zistko Olgo Nikolajevno se razvije ljubavno razmerje. Kolja smatra svojo izvoljenko za nedolžno dekletce, v resnici pa je Olga po krivdi svoje matere Evdokije Antonovne, ki prodaja svojo hčerko in išče zanjo pripravne kavalirje — pokvarjeno dekle. Olgo, ki vidi veliko ljubezen svojega Kolje, peče vest in razkrije vso svojo sramoto Kolji. Ko mu Olga obljubi, da se hoče s svojim delom pošteno preživljati, ji ta vse odpusti. Vsled grožnje svoje matere pa Olga vkljub temu nadaljuje prejšnje življenje. Kolja to vidi in zapusti svojo izvoljenko. Zvestega prijatelja in tolažnika najde v Onufriju. Mati Evdokija je našla medtem novega kavalirja v podporočniku Miro-novu. Pri Olgi Nikolajevni se snide Kolja z Mi-ronovom in vidi v njem tekmeca. Med njima nastane prepir, v katerem potegne Kolja za sabljo, Mironov pa revolver. Pretep prepreči preudarni Onufrij. S strtim srcem gleda Kolja v bodočnost, a Onufrij in Mironov prepevata »Bistri kak volni«. Olgo Nikolajevno igra gdč. Ervina Wrischer, mater Evdokijo Antonovno ga. Metka Bučar k. g., Kolje Gluhovceva Miran Petrovčič. Onufrija Fran Petre, podporočnika Mironovn Joža Čuk. V ostalih vlogah nastopijo: Ljuba Kozina, Slava Kozina, Marjana Kane, Josip Erman, Rudolf Lučovnik, Rajko Razpotnik in drugi. Režijo vodi vifiji režiser g. prof. Osip šest. Pri predstavi sodeluje orkester in pevski zbor. Predprodaja vstopnic pri vratarju univerze g. Jeranu. Ker vlada za predstavo izredno zanimanje, prosimo cenjeno občin-' sivo, da ii vstopnice nabavi v predprodaji.
»SALONIT"
cementno azbestni Skrili
je najboljši materijal za pokrivanje zgradb
Živina
Na mariborski svinjski sejem 14. t. m. je bilo pripeljanih 212 svinj. Cene so bile sledečo: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—150 Din, 7—9 tednov 175 -200, 3—4 mesece 825—400, 5—7 mesecev 450- 650, 8—10 mesecev 700—800, 1 leto pa 1000—1200 Din zn komad. 1 kg žive 10—12.50, 1 kg mrtve teže 16—17 Din — Prodanih je bilo 212 svinj (vse). Povprnševanje je bflo tako veliko, da bi se prodalo lahko še veliko več kakor je bilo prignanih.
Ruska sovjetska vlada ne ve, kaj bi napravila s palačami iz carske dobe, od katerih so bile nekatere zgrajene samo zato, da kažejo moč carizma. Nekatere palače so porabili za državne urade, seveda samo v tem slučaju, če je bila preureditev lahka in ne predraga. Druge palače so preuredili za muzeje, nekatere pa so določene za zasebna stanovanja. Razumljivo je, da zgradbe pri tem trpe veliko ikodo.
Težka usoda je zadela posebno palačo v Ljeningradu, v prvi vrsti zimski dvorec, to največjo vladarsko palačo na svetu, katero je zgradil najslavnejši arhitekt osemnajstega stoletja Rastrelli. Revolucija je že večkrat menjala usodo te palače. Prvič revolucija 1. 1905. Po znanem 22. januarju, ko so na trgu pred zimskim dvorcem streljali na množico, katero je vodil pop Gapon, se je zadnji car za vedno preselil iz Petrograda in se nastanil v palači blizu Carskega sela.
Revolucija v marcu leta 1917 je iz zimskega dvorca napravila sedež začasne vlade in njen glavni predstavnik Aleksander Ke-renski je stanoval v sobah bivšega carja Aleksandra III. Boljševiški vodniki, ki kažejo obiskovalcem te sobe, še danes pravijo, da je v njih stanoval Aleksander III. — V zimskem dvorcu je bilo konec tudi začasne vlade, ko je 7. novembra 1917 dvorec osvojila bolj-ševiška revolucijonarna vojska in aretirala vse ministre razen Kerenskega, ter jih odvedla v trdnjavo Petropavlovsk.
Velikanska palača, katero je še Nikolaj I. dal rdeče prebarvati, je tako padla revoluciji v roke. Niso pa vedeli, kaj bi ž njo napravili. Ljenin se ni hotel preseliti v palačo, odkoder so bili izgnani zadnji vladarji Rusije. Bal se je, da ne bi tudi njega zadela enaka usoda. Končno so sklenili, da se zimski dvorec preuredi v muzej. Sklepi so pač lahki, težko jih je pa izvesti. Zakaj že samo vzdrževanje tako velikanske palače stane letno ogromne vsote, ne glede na to, da je že sama preureditev v muzejske prostore bila združena z velikimi stroški. Poleg tega je dvorec tako ogromen, ima toliko prostorov, hodnikov in dvoran, da bi zadostoval za največji muzej. Zato so v dvorcu otvorili več muzejev.
Najprej so tja prenesli novo ustanovljeni muzej revolucije, ki je nameščen v neposredni bližini stanovanja zadnjega carja v prvem nadstropju in predstavlja razvoj revolucije v Rusiji in njen višek. Pozneje so prišli na to, da ta razvrstitev ni dobra in da bi se dvorane boljše izkoristile, če bi v njih razvrstili bogate zbirke muzeja Ermitaža. Muzej revolucije so nato preselili v pritličje in ga namestili okoli malih sobic carja Nikolaja I., kjer je še danes.
Stanovanje zadnjega carja in stanovanji obeh zadnjih Aleksandrov so preurejena v zgodovinske muzeje, ki naj bi širokim slojem revolucijonarne Rusije kazali, kako so živeli zadnji vladarji. Ta del palače je bil najbolj obiskan. Kmalu pa so te muzeje ukinili in takozvane zgodovinske sobe dali na razpolago zbirkam muzeja Ermitaža, ki zavzema v zimskem dvorcu vedno več prostora. Danes je muzej Ermitaž glavni stanovalec bivše carske prestol ice. Ima na razpolago celo prvo nadstropje vseh številnih kril palače. Za Ermitaž izdaja vlada velike vsote, pa je tudi obisk velik in prinaša dosti dohodkov. Leta 1927 je bil zimski dvorec preurejen tako, kakor je izgledal prvotno. Rdečo barvo so odstranili in nadomestili z belo-zeleno barvo. Vendar so tako slabo delali, da je barva na mnogih mestih odpadla in palača danes izgleda še slabše, kakor je bila.
V kavarni znorel
V neki kavarni v Bordeauxu je dijak Jean Bardin nenadoma znorel. Igral je s svojimi tovariši nad tri ure biljard. Naenkrat pa je začel vpiti in dolžiti soigralce, da ga goljufajo. Ko je prišel lastnik kavarne in ga skušal pomiriti, je Bardin s sosednje mize vzel steklenico in kavarnarja s tako silo udaril po glavi, da se je mrtev zgrudil na tla. Na krik je prihitel kavarnarjev sin in ko je videl, kaj je Bardin storil, je potegnil revolver in ga ustrelil. Jean Bardin je že par dni kazal znake blaznosti.
Švedski kapitan Ahrenberg in letalo, s katerim je nameraval čez Atlantski ocean v Ameriko. Na Islandu se je letalo moralo spustiti na tla, ker so se pokvarili kotli za bencin. Kakor poročajo zadnje vesti, je kapitan Ahrenberg opustil nadaljnji polet.
Filipinke in cigar c
Odkar so Američani podjarmili Filipinske otoke, so uvedli tam najmodernejše načine dela in primerne stroje. Avtomobili, električne cestne železnice, telefon in brzojav, sploh vse iznajdbe 20. stoletja so se v teku par let razširile po vsem Filipinskem otočju.
V tobačnih tovarnah so Amerikanci uvedli komplicirane stroje, ki naj bi nadomestili delo lepih Filipink, ki so že od starih časov sem z roko zavijale dišeče cigare. Stroji so pokazali najboljše uspehe, en sam stroj je zalegel za tucat delavk. Kar se pa tiče okusa cigar, se je pa v veliko presenečenje izkazalo, da so kadilci mnogo bolj segali po ročnih izdelkih kakor po strojnih.
Američani so temeljiti ljudje in so takoj uvedli natančno preiskavo, ki naj bi pojasnila to skrivnost. Tobačni listi so bili pri obeh izdelkih popolnoma enaki, pravtako tudi porabljena množina. Končno je nek Američan odkril, kaj da z roko zavitim cigaram tako priljubljeni aroma. Ta skrivnost je bila v tem,
dolga do 12 cm(l), tako da je podobna netopirju. Nekatere stenice imajo pravokotno obliko, druge so ovalne kakor češplje. Nekatere stenice ljubijo človeško kri, druge sc hranijo z listi od cvetlic; nekatere v vodi plavajo, druge utonejo. Srednja cena redke stenice znaša tri dinarje. Najlepšemu eksemplaru svoje zbirke je monakovski zbiralec stenic, ki mora imeti dober želodec, nadel imel — svoje žene.
Z opijem prepojene cigarete roparja
Na progi New-York—San Francisco jc že delj časa nevaren bandit vznemirjal potnike. Ta bandit je bil eleganten človek, ki je na postaji vstopil v brzovlak in si običajno izbral kupe, v katerem sta sedeli ena ali dve starejši dami. Ko je vstopil v kupe, je uljudno pozdravil in počakal, da je vlak krenil dalje. Nato je nenadoma zaprl vrata, potegnil revolver in zagrozil damam, da jih bo na mestu ustrelil, ako mu nc izroče svojega nakita.
Iz otroških ust
Francek se uči abecedo. Mati ga vpraša: »Kaj pride za A?«
»Vse ostale črke, mama!«
»v
»Janezek, povej mi, kaj je vdovec?«
»Nikar tako neumno ne vprašaj, Katica, to je mož vdove.«
Jelko se prav nič ne uči. Mama ga vpraša: »Kaj pa prav za prav delaš v šoli?«
»Čakam, da je konec pouka.«
Mala deklica je delj časa čakala na robu ceste. Nekdo jo vpraša; »Kaj pa čakaš tu. punčka?«
»Na voz; mama mi je rekla, da smem čez cesto šele, ko so vozovi odpeljali mimo.
sedaj pa ni nobenega voza.«
*
V drenju je mali Slavko zgubil svojo mamo. Stara gospa tolaži jokajočega in pravi: »Zakaj se pa nisi držal za krilo svoje mamice?«
Ihteč je dejal Slavko: »Ne dosežem tako visoko.«
vgič. iivlmkh vrvenjem
Usoda carskega zimskega dvorca
da so lepe Filipinke cigare, preden so jih ] zavile, omočile s svojim pljunkom, medtem ko so pri strojih to delali z gumirano vodo. Šli so še korak dalje in so kemično preiskali pljunke Filipink, da bi dognali, odkod prihaja > ta posebna dišava. Kakor poročajo zadnje ve- ! sti, so tobačne tovarne prišle na sled tej j skrivnosti in pričakovati je, da bodo v bodoče j izdelovali Manila-cigare na bolj higijeničen j način, ne da bi pri tem izgubile svoj poseben duh.
Palača je ogromna, zob časa kvari zidove, slike, okraske, popravljajo pa samo površno in še-le takrat, kadar že dež bije skozi I streho v dvorane. Palača še do danes ni bila vsa pregledana in tudi inventar ni bil popisan. Čeprav v njej za carske vlade ni bilo dosti umetnin, vendar pa je bilo mnogo predmetov, ki so predstavljali veliko vrednost. Revolu-cijonarji nosijo te predmete na kupe, zbirajo, kateri so dragocenejši in jih prodajajo tistemu, ki več da. Ostanek ponovno razvrste in prodajajo dalje. Sedaj se v zimskem dvorcu redno vrše javne dražbe ostankov carske slave in sramote. Tam lahko kupiš vse od kristalov do oblek, ki so jih na maškeradah nosile dvorne dame. Kupiš lahko stare igrače velikih knezov in velikih kneginj, darove podanikov carjem, carske jahalne hlače in c.a-ričino perilo. Američani kupujejo te predmete kot najzanimivejše posebnosti, vlada pa vedno dovoljuje izvoz. Polagoma se bodo vse starine preselile iz zimskega dvorca v dolarsko deželo. Cene so visoke in jih zmorejo samo Američani.
Ko bo palača izpraznjena, bo zopet na razpolago cela vrsta velikih sob. Še danes pa nihče ne ve, kaj bo s prizemljem zimskega dvorca. V njem ni mogoče stanovati, praktično se pa ne da vporabiti. Tukaj je revolucija tudi proti carizmu brez moči.
Tudi stenice zbirajo
V Monakovem živi človek, ki ima nenavadno strast, da zbira — stenice. Vtepel si ja v glavo, da hoče imeti največjo zbirko stenic na svetu. Sicer pa, kdo bi mogel našteti ljudske strasti! Znano je, da je milijonar Rot-schild velik del svojega življenja posvetil temu, da zbere veliko in zanimivo zbirko — bolh. Rotschild je zbirko teh posebnih ljubiteljic človeške krvi poklonil britanskemu muzeju, kjer se nahaja šc danes. Nek časnikar je obiskal ; monakovskega zbiralca stenic in pravi, da jc to človek inteligentne zunanjosti, ki pa živi čisto zase. Nerad govori o svoji zbirki, če opazi, da obiskovalec nima smisla in razumevanja za zbiranje stcnic. Zbiralec je časnikarja najprej sumljivo vprašal, če ga res zanimajo »njegove živalice« t. j. stenice. Časnikar je seveda odgovoril, da ga ta zbirka nenavadno zanima. Ko se je čudak o tem prepričal, je peljal časnikarja v drugo sobo in mu tam pokazal elegantne steklene omare, v katerih počiva 40 tisoč stcnic. Kralj stenic je opozoril časnikarja, da pozna zoologija doslej 20.000 različnih vrst stenic. V zbirki so rumene, črne, plave in zelene stenice najrazličnejših vrst. Stenica naj-ncrajc živi v visokih gorah. Domovina najbolj debele vrste je Južna Amerika. Ta stenica je
Zastopnik Angleške na zasedanju Društva narodov v Madridu je tamkajšnji angleški poslanik sir George Gragham,
Prestrašene žene so mu seveda takoj izročile nakit in denar. Ko jc opravil svoj posel, je zopet uljudno pozdravil, šel iz kupeja in nato skočil iz drvečega vlaka. Včasih je oropal svoje žrtve na še bolj rafiniran način. Ponudil je damam cigarete, ki so bile prepojene z omamljivim sredstvom. Že čez par minut so se dame onesvestile in bandit je lahko povsem mirno oropal svoje žrtve. Opisi tega bandita se niso ujemali, ker je bil vedno drugače maskiran. Včasih je bil gladko obrit, drugič je imel črno brado, nadel si je tudi žensko obleko. Še-le nedavno se je detektivom posrečilo, da so ga prijeli. Jc to 36 letni Francoz Jean Riveret. Priznal je, da je izvršil 28 roparskih napadov. Vrednost njegovega plena znaša okrog 30.000 dolarjev.
Serenada in bakljada na čast egiptovskemu kralju Fuadu na vrtu palače državnega predsednika	Zasedanje Sveta Društva narodov. Prihod Brianda v Madrid. Na kolodvoru sla ga pozdravila špan-
Hindenburga v Berlinn.	ski poslanik v Parizu Quinones de Leon (levo) in japonski poslanik v Parizu Adači (desno).

msvce

Psihoanaliza umetnosti
V založbi Alcan, Pariš, je izdal znameniti francoski psihoanalitik Charles Baudoin knjigo »Psichanalyse de l'art«. — Baudouin tolmači nastanek umetnine tako-le: Iz čustvenih nako-pičenj in premen sestavljen simbol se porodi iz organične skupine, stopnjevane v treh raznih vrstah elementov: najprej v primitivnih in nezavestnih, potem v osebnih in podzavestnih, naposled pa v zavestnih. Ta simbol, iz katerega nastane umetnina, je predstava nekega delujočega kompleksa, ki se časih razširi na vsa polja duhovnega življenja, mesto da bi ostal v svojem prvotnem položaju nagonskega življenja, kakor n. pr. v sanjah. Iz tega izvaja Baudouin, da so kompleksi, ki ženejo stvaritelja k ustvaritvi umetnine, zelo pored-koma enaki tistim, ki jih umetnina vzbuja pri gledavcu, to pa radi tega. ker so kompleksi navezani povsem na samobituo osebnost enega in drugega. V nobenem primeru ne nastopi prava zveza med stvariteljem in gledavcem naravnost na osnovi osebnih, podzavestnih kompleksov. Baudouin je mnenja, da obstoja vloga pod-zavesti edino v tem, da tvori zvezo med obema področjema vsemirja: med višjim in zavestnim krogom ter med podzemskim krogom duše, ki je kolektivna, primitivna nezavest, vsa človeku prirojena mitologija, na kateri je Jung tako trdovratno vztrajaj. Resnico pričakuje od globokega klasicizma, ki bo povsem drugačen kot tradicijonalni in ki se bo potapljal v iskanju luči razuma v brezumske in mitične globine človečanstva. — Vse stavke estetike po ari-stotelskem razčiščenju do Kantovih in Schiller-jevih teorij o aktivnosti igre, do Schellingovih teorij o združitvi zavesti in nezavesti, vse do Schopenliauerja, je Baudouin pokazal v tej svoji knjigi v novi luči. Toda nerazumljivo je, čemn pri vsem tem našteva konstelacije Ojdi-pa, Prometeja in Diane, ko pa je v miselnem svetu vendar še vse več konstelacij kot jih moremo našteti v mitologijil — Dasi so nekatera autorjeva izvajanja prisiljena in malo utemeljena, nam vendar v marsičem odkriva nove poglede ter nam osvetljuje zanimivi pro-
pk-m s posebno zanimivega vidika.	g. š.
*
29. zvezek Cirilove knjižnice jc izšel te
dni. Znamenita povest »Planinski krnlj«, ki jo jo spisal nemški pisatelj Artur Achleitner, znan ljubitelj naših gora, posebno zelenega Pohorja, je ponesla slavo lepe slovenske zemlje daleč po Evropi. Mi sami pa nismo še imeli te povesti v svojem jeziku. Sedaj nam jo je oskrbela tiskarna sv. Cirila v Mariboru in jo je izdala kot 29. zvezek Cirilove knjižnice. Prevod je oskrbel prof. Ivan Dornik. Knjiga stane broš. Din 26. vez. Din 35. — Povest je pisana tu ko, da mora zanimati vsakogar, kmeta, delavca in intcligenta. Kajti o življenju vseh teh, posebno pa kmeta Kasjuka, »planinskega kra-1 iAi, piše pisatelj zelo zanimivo in živahno 'Posebno pa naj bi jo brali vsi oni, ki hodijo v naše hribe, da bodo videli, kako je tujec v/.ljubil njih lepoto in kako jo je užival. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah.
•
Nova revija, glasilo dalmatinskih frančiškanov, St. 2, ima sledečo vsebino: Svečenik u školi (Cikojevič). — Naša književna nnstojanja (Grgeč).
—	Zivotna snaga krščanske čistoče (Ivanov). — Sv. Pavao u borbi protiv zakonskog formalizma Ži-dova (Šimunovid). — Civilizacija i nadnaravni život (Bajifi). — Zelo bogat kulturni in književni pregled ter religiozna kronika Jugoslavije.
»Meistersingeri« Riharda Wagnerja se upri-zore v soboto 15. t m. v zagrebški operi. To je prvič, da se to slovito delo, ki je v svoji svojevrst-nosti brez primere, proizvaja v Jugoslaviji. Prvič so se »Die Meistersinger von NUrnberg< dali v ilonakovem L 1868.
*
Nemška literatura o Vzhodu zaznamuje sledeče novitete: Dreistig neue Erznhler des neuen Russland. (Romanov, Šolohov, Ivanov, Sominski, Savič, Nevjerov. Tynjanov, Sosulja in drugi), Malik-Verlag, Berlin, 621 strani. 5.50 M. Kdor ne zna rusko, mu bo ta sijajni izbor tiodernih ruskih pisateljev zelo prav prišel.
—	Kalevala, das Nntionalepos der Finnen. Ver-lag Lambert Schneider, Berlin, 355 strani, 8.50 M Najboljši nemški prevajalec Buber nam tu nudi enega najveličastnejših narodnih epov človeštva v 50 spevih. — Das westeuropaische Geistesleben im Urteile russischer Religionsphi-losophie, Mohr, Tiibingen, 1.80 M. — Štefan Cankov: Das orthodoxc Christentum des

Ostens. Sein Wesen und seine gegenwiirtige Gestalt Furche-Verlag, Berlin 148 strani, 5 M. — ILnjiga profesorja bogoslovja v Sofiji ne bo zanimala samo strokovnjaka boffoslovca. — Nikolaj Arseniew: Die russische Literatur der Neuzeit, Mainz, Dioskurenverlug, 410 strani, 12 M. — Pokrovski: Gescliichte Russlands, Veriag Hirschfeld, Leipzig 1929, 629 strani, 20 M, je sicer pisana z materialističnega stališča, se pa hvali po mnogih globokih vpogledih v zgodovino ruskega samodržavja.
Nikolaj Ljeskov. Založba C. II. Beok v Mun-chenu je izdala v devetih krasno in vzorno opremljenih zvezkih nemški prevod del Nikolaja Ljesko-va. (Gesammelte Werke in neun Oktavbiinden, ttbersetzt von J. v. Guenther, H. von Heiseler, Arthur Luther und Erich Miiller.) Ljeskov je fa-bulist, čigar bogastvo domislekov je neizčrpno. Njegova psihologija doseza izvirno globino narodne pripovedke in legende, tedaj najvišji smoter umetniškega ustvarjanja, resničnost elementarnega bitja. Nikolaj Ljeskov, ki je živel v istem času kakor Dostojevskij, je pri nas skoro popolnoma neznan, pa tudi inače ga svet malo pozna, čeprav v mnogih pogledih še prekaša svojega znamenitega sodobnika Dostojevskega. Imenovana izdaja bo gotovo dobro služila, da postane ime Nikolaja Ljeskova širom kulturnega sveta tako znano, kakor zasluži.
s. š.
Nori Čaadajev. D. Šahovskoj je našel 175 novih rokopisov slovitega ruskega filozofa čaadejeva. Besedilo štirih že do sedaj znanih »Filozofskih pisem« Čaadajeva pa se bo odslej bralo brez cenzurnih lis, in se zato lahko govori o popolnoma novi vsebini. Razen tega se je našlo pet nadaljnjih, poprej nepoznanih filozofskih pisem. Nedvomno pa je. dokazano, da Čaadajev ni spisal »Mističnega dnevnika«. Šahovskoj je dokazal, da je njegov avtor Obleuhov. — Čaadajev je utemeljitelj zapadne orientacije v ruskem duhovnem življenju in mogoče sploh najgloblji ruski mislec.
Versko vzgojeslovne knjige. 0 vzrokih boja proti veroizpovednemu pouku krščanskega nauka v šolah je napisal temeljito razpravo Joseph Alin: I)er Kampf um den Religionsunterricht in dor Gegemvart (Apologetische Tagesfragen, 23. zv., M. Gladbach, Volksvereinsverlag). Drobna knjižica vsebuje vse, kar more in mora izobraženca zanimati glede tega vprašanja, ki je že čez dvesto let na dnevnem redu in katero je našlo v Alinu izvrstnega tolmača. — V tesni zvezi s tem vprašanjem je knjižica: Der Kampf um den katholisehen Lehrer, ki jo je spisal Ingbert Naab, O. Min. Cap. (Mttnchen, Veriag Zeieheiiring). Pater Naab razlaga jasno Ln nazorno katoliška načela o vzgoji in šoli, zlasti pa obravnava državne in cerkvene pravice v tem predmetu, posvečujoč svojo posebno pažnjo pojmovanjem nasprotnikov katoliških načel. — Za versko vzgojo pomembni sta še sledeči novi knjigi: 0. Etl: Gebethserziehung und Religionsuntcrrirht (založba Styria, Graz) ter delo znamenitega jezuitskega patra Stanislava Borkowskega: ttcilendes Leben. Ein Bm h der Selbstzucht fiir die Jugend. (Berlin, F Diinimlers Veriag.)
»
Bolgarska knjiga. V Varni je natisnil Dobrin Vasilev knjigo lepih pomorskih pripovedk »Po zaguboni p'tekk. V Burgasu so izšle pesmi Štefana Stančeva »Polomena strelka«, ki kažejo šolo novih poetov: Dalčova, Pantalejeva in drugih. Nasprotno oživlja Jordan Bogdar v »Zaranu-: (Slivno) neizčrpne zaklade ljudske pesmi.
Zgodovinska razstava. V Sofijski galeriji »Kre-mona« so bila ob osvobodilnih slavnostih razstavljena dela portretov junakov osvobodilne vojne ter sodobnih bolgarskih politikov. Umetnik je priž. m prepotoval vso Bolgarsko, da še ujame stare odlič-njake, kateri se itak ne bodo dolgo veselili življenja. S tem si je pridobil častno mesto v zgodovini bolgarskega preporoda. Zbirko je nakupil Narodni muzej.
*
Poljska kulturna zgodovina. Lvovski Ossoli-neum je natisnil več obsežnih zvezkov dragocenih kulturnih spominov. Pod uredništvom prof. Ptasz-nika so izšli Monumenta Poloniae typographica XV-XV1 saeculorum, 1, zanimiva slika srednjeveške tiskarske in sorodnih obrti. Prof. Bedecki je objavil Poljsko meščansko književnost XVII veka s predgovorom prof. A. Briicknerja: pestre komedijo. smešniee, pesmi, plesi, pregovori in puščice izredno približajo čitatelju to dobo. Ravnatelj Osso-lineja L. Bernacki je objavil veliko delo o poljski drami in glasbi v času kralja Stanislava-Avgusta. Vsebuje med drugim popolni seznam v lotih 1705. do 1794. na Poljskem izvajanih gledaliških iger.
Radio
To m ono o radiu
Radio je kulturonosec prve vrste, to stoji. Dokaz temu je razviden tudi iz jioročila zveze angleških knjižnic. Promet v javnih knjižnicah je mnogo večji kot pa pred leti. Povpraševanje je po knjigah, o katerih so čuli predavanja ali oceno potom radia.
Kakor znano se nn Angleškem največ čita v knjižnicah, posamezniki pa pokupijo knjig razmeroma zelo malo.
V Nemčiji vsak mesec zalotijo približno 500 »komarjev«. Tozadevne določbe so tam zelo stroge, denarne kazni, konfisciranjc aparata itd. V mnogih slučajih sledi celo zaporna kazen. Zanimivo je, da je kaznovan tudi oni, kateri pomaga »komarju« aparat prikrivati, ali na kak drug način skuša preprečiti prijavo.
Anglija ima vremensko poročevalsko službo na morjih jako dobro organizirano. Samo v severnem delu Atlantika je 32 parnikov, ki ob natančno določenem času potoni radia ]>oročajo o stanju vremena, kar je za morsko plovbo, kakor tudi letalstvo ogromnega pomena.
Programi Radro-JLijisMlema:
Sobota, 15. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 časovna napoved, Reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Polnariow: Ruska lovska koračnica, L6-■wenth.il: Opojnost ljubezni, Flotow: Uvertura k operi Marta, Blzet: Carmen, Leopoldini: Cyrano, Linoke: Kukokama Estapo, Leopld: Praha, T.ind-say J.: Aisha, Fall: Kjer male hišice stoje. 19 Nemščina, dr. Piskernik. 19.30 Gornjesavska dolina. Propagandno predavanje v nemškem, slov. in češkem jeziku, ravnatelj VI. Pintar. 20 O sedanjem zakonu o pokojninskem zavarovanju, ravnatelj dr. Janko Vrančič. 20.30 Prenos iz Zagreba: Romunski večer. (Sodelujejo: A. Koščevič-Radalič, sopran; Greta Zwieback, klavir; godalni kvartet Schdn (I. violina: prof. Marjana Schfin, IT. violina: dr. Milivoj Sehwarz, viola: Rikard Rosskamp, violončelo: dr. Ljudevit čulumovič) in dr. Dane Kne-ževič. Na klavirju spromljn Peter Dumičič. Dr. D. Kneževič: Današnja Romunska. Godalni kvartet SchSn in Greta Zwieback: M. G. Andrico: Quatre novellettes za godalni kvartet in klavir op. 4., Allegretto, Lento mn non troppo, Andante canta-bile, Vivo. Anka Koščevič-Badnlij poje romunske pesmi. Godalni kvartet Schfin: M. .Tora: Godalni kvartet E-mol, Allegro cornodo, Presto, Andanto espressivo, Allegrro deciso. 22.30 Časovna napoved in dnevna poročila.
Drugi programi i
Sobota, 15. junija.
Helgrad ■ 12.45 Radio-kvartet. 17 Ura za deco. 17.25 Radio-jazz-orkester. 18.25 Predavanje. 20 Za narodno zdravje: v sporazumu z min. za nar. zdravje predavanje: O početku in razširjenju nalezljivih _ j (jr g Milojevič: "
Milojevič: Barcelona (o
je predavan |e: U i>o'ezni. .20.25 Pro priliki svetovne razstave). 20.50 Radio-kvartet s sodelovanjem ge. Vrhunac. 21. 55 Dnevne vesti. 22.05 O. Wilde: »Fiorentinska tragedij«a. 22.40 Srbski cigani Grujiča. — Zagreb: 13.15 Plošče. 13.45 Dnevne vesti, gospodarska poročila. 19.30 Iz svetovne književnosti. 20 Knjižna ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Romunski večer. Prenos v Ljubljano. — Praga: 12.30 Prenos v Brno: Orkestr. koncert. 13.55 Borza. 16.30 Prenos v Bratislavo: Popoldanski koncert (jazz). 10.05 Godba. 20 Poljuden večer. 21 Prencs iz Brna: Prenos s Stadiona: Koncert zbora moravskih učiteljev. 22 25 Prenos v Brno in Bratislavo: Prenos iz joachimsthala: Jazzband. Stuttgart: 10.30 Plošče. 14 Alladinska ura. 15 Zabavna glasba. 16.30 »Fifofclock«. 19.15 Gospodarski pregledi Balkana. Predava dr. P. Brock. 20 Banket v Astona-klubu. 21.30 Gostovanje Claire Waldclf, Berlin. 22.45 do 0.30 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert. Soli: klavir, klarinet, harfa, oboa. 13 Pesmice. Petje. 13.15 Orkester. 13.30 Harmonika. 20.30 Koncert velikega simfon. orkestra. 21 Koncert. Priredi list »La Ddpeche«. Fragmenti iz komičnih oper. 21.15 Havajska gitara. 21.30 Pesmi. 21.15 Plesna godba. — Katovice: 16 Plošče. 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. 23 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Trio. 17.30 Popoldanski koncert. 21 Vojaška godba. Berlin: 16 O higijeni. Dr. Frank. 16.30 Pomen ženskega dela v drobni industriji. 20 Meslo brez spanja. Iz berlinskega življenja. Nato plesna glasba. 24 Skrivnost iz Aionfroiigca. Igra o polnoči. — Dunaj: 11 Koncert. 15 Oddajanje slik. 15.45 Popoldan-skikoncert: Moderna dunajska glasba 17.15 Pravljice. Nato klavir in violina. 19 Felix Braun. Iz lastnih del. 21 Koncert pevskih zborov Vzhodne pevske zveze »Gau \Vien«. Sodeluje 8000 pevcev. Nato večerna glasba in oddajanje slik. — Milan: 11.15 Plošče. 12.15 Kvartet. 13.35 Jazz. 16.30 Otroško petje. 19 Jazz. 20.30 Pester koncert. 23.15 Jazz. — Biidaoest: 9.15 Konccrt. 12.05 Koncert tria. 18 Koncert ciganskega orkestra. 19.15 Plošče. 19.45 Igra v študiju. 22.15 Vojaška godba. 23 Ciganski orkester.
Vera in kultura
VI. MEDNARODNI AKADEMIČNI MISIJONSKI
KONGRES
se bo vršil od 5. do K. avg. t. 1. na Dunaju. Govorili bodo: Dr. Innitzer, rektor dunajske univerze: Misijon in razodetje; nisgr. Seipel: Misijoo iu poli tični svet; prof. Stotfes, Milnster: Verske vrednote v socialnem življenju narodov; P. Viljem Schmidt, ravnatelj Lateranskegu muzeja: Misijon in plemensko vprašanje; dr. 11. C. Zacharias, znan katoliški indijski publicist: Kasta in družinsko življenje; dalje bodo predavali dr. Ludvik \Volkenberg, rektor dunajske univerze; p. dr. Avguštin Gomelli, rektoi kat. univerze v Milanu in mnogi drugi.
ZA ZDRUŽENJE KATOLIŠKIH INTELEKTUALCEV.
Zadnje dni meseca maja »e je vršil v Parizu letošnji »Teden katoliških pisateljev« pod geslom: Združitev katoliških umskih moči. Ali je to mogoče? V katerih mejah, [»d kakšnimi pogoji, s kakšnimi sredstvi? Poročevalec Archambault je opozarjal na težkoče take organizacije, ki bi jo marsikak pisatelj občutil kot verigo za svobodo svojega duha. — Prof. p. Calvet je naglašal, da mora vsaka delavnost, posebno pa umska, temeljiti nn globoko vernem duhu. Katoliški pisatelj mora premagati v sebi vsako nečimernost in vsako sebičnost in pisati samo zaradi razširjanja resnice. Bodoče združenje ne 9iue biti zgrajeno na človeških koristih, marveč mora biti predvsem zveza duš. Na ta način pisutelj ne bo omejen v svoji izvirnosti, marveč bo pridobil na sili in bo vršil vzvišeno poslanstvo v človeški družbi. Večina govornikov se je izrekla za organizacijo, ki naj bi nosila mednarodni značaj.
VERA V SOVJETSKI SOLI.
»Krasnaja Gazeta« od 28. aprila poroča o razgovoru svojega poročevalca z načelnikom Uprave socialne vzgoje (t. j. najvišjim uradnikom šolskega oddelka Prosvetnega komisarijala) Pistra-koni, katerega je vprašal, kaj stori vlada proti živahnemu pripravljanju popovskih krogov za ob-hajanje velike noči? Sodrug Pistrak je odgovoril; Velikonočnih šolskih praznikov sploh ne bo več, ne letos in tudi pozneje ne. Vlada je posegla po najedločnejših sredstvih, da kljubuje verski nevarnosti, katere preteči pomen ji je vedno bolj pred očmi. Med dijaki šole II. stopnje (srednje) je nad 40% krščanskih otrok. Verska propaganda postaja vedno bolj izdatna, in je torej neobhodno potrebne poglobiti protiversko šolsko delovanje. Prosvetni komisarijat razpošilja posebna metodična navodila za protiversko vzgojo v šolah I. stopnje (meščanskih) in strokovnih šolah. Ta teden je sprejeta nova delitev šolskega leta, ki tudi popolnoma od' pravlja dosedanje verske navade. V šolah ne bodo več praznovali Božiča, Velike noči in Vnebohoda. Vsako šolsko vodstvo ie obvezano prirediti »proti-velikonočni praznik«. Vse šolske knjige II .stopnje morajo dobiti protiversko ost. Dosedanji »anti-katekizeni« t. j. protiverski pouk je bil nezadosten. Zdaj se izrabijo v to svrho vsi učni predmeti. Največje težave prizadeva vladi, kakor je priznal Pistrak pomanjkanje zavednega protiverskega učitelj stva. Toda zdaj bodo vsi krščanski profesorji omejeni na pouk j>oniembiiih predmetov; fiziko, astro nomijo, državljanski nauk, književnost in si. bodo odvzeli starejšim nastavljencem in brezpogojno izročili mlajšim, zanesljivo protiverskim rnočfin. '
Orel
Orel »Krakovo Trnovo« priredi v nedeljo, na
Kresni večer, dne 23. junija 1929 ob pol 8 zvečer na letnem telovadišču, Karunova ulica 14 telovadno akademijo praške tekmovalne vrste združeno s ko merzom. Na sporedu so poleg izbranih telovadnih točk tudi koncert godbo I). M. v Polju, šaljiva pošta, tekma s cvetkami itd. Prireditev se vrši na prostem pri pogrnjenih mizah. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi od bor.
3-Orek Dolenji Logatec ima svoj javni nastop
v nedeljo 10. junija ob jhjI 4 popoldne s pestrim sporedom. S sodelovanjem godbo Prosvetnega društva. Na vrtu Kmet. gospodarskega društva, ki je lično preurejen. Pridite vsi, ko zlasti sosedni odseki, da se zopet zberemo okrog duhteče lipe in razvedrimo ob zvokih godbe v poštenem veselju. Zveze vlakov ugodne. Na veselo zvidenje! Bog živi!
Prireditve in društvene vesti
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Ljubljani jiriredi v nedeljo 10. junija t. 1. izlet k Sv. Gregorju na Dolenjsko. Odhod z jutranjim vl» kom do Velikih Lašč, povratek zvečer s postaje Ortenek. K obilni udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo za kranjski okraj zboruje v ponedeljek dne 17. junija t. 1. ob jx>1 0 na me ščanski šoli v Tržiču.
Trgovsko bolniško in podporno društvo t Ljubljani naznanja, da so uraduje za strank o<t 17. t. m. dalje od 8 do 14.
mmm ■> i.........................--->- v-,-*—-
•is 1
N N N p— i m p »h fl
u.
.-i a ii
"o > ri-d - 2 ž-oSf
ž
I m a O * 4>UQ
gSjSgoo
NOcd . 2 oo _ 5
•S
igj » —> r", t/i a Z j ti
II lih
T. C. Bridges:
Na pomoč!
58
Roman.
*"> "3 H
k
— z os ■ 392'.
a Ji n :<•- o fi
2-z.u:^ > *
,n ^ ozQ
tž5
2<Ou'
,SkOJ
<CO c o>
.gu^-uos "cofi:« S i»so t»
5
n ar TJ ^J J? t— u oo
Jim ni odgovoril, saj kolikor je mogel videti, je i Gh-eg imel prav. Zdaj je Mrakovidce zadržavala le še profesorjeva lovska puška, in njeni mogočni streli so strašno mesarili. Vendar pa je divjakov bilo toliko, da je bilo le še vprašanje nekaj minut, kdaj bodo branilce zagrnili.
»Že prihajajo!« krikne Greg. »Zdaj bo glavni naskok!« in Jim zagleda kakih dobrih dvajset rumenih mož, ki so se z divjo besnostjo zagnali naprej. Vrže torej svojo prazno pištolo proč ter pobere dolg goreč kol ter se pripravi na zadnji boj. Sklenil je sam pri sebi, da se hoče do smrti boriti, ne pa se dati ujeti. Profesorjeva puška je bila prazna. Hlastno je sunil vanjo nove patrone, tu pa prileti kopje in ga zadene, da se zgrudi.
»Zdaj je končano,« reče Jim sam pri sebi. Prav ko to izreče, pa brizgne iz vej velikega drevesa nad njimi velik curek plamena ter se vlije kakor hudournik tekočega ognja med napadajoče divjake. Tuleč in cvileč se razbežijo na vse strani, pa zdelo se je, kakor da jih plameni lovijo, kajti tudi s tal so se divje vzpele plasti modrega ognja. Le nekaj trenutkov in vsa divja sovražna četa je pobegnila ter izginila v gozdnih globinah.
»Kaj pa je to bilo?« vpraša Greg presenečeno in kakor v odgovor na njegovo vprašanje zdrkne An-dre\v Milliken z drevesa na tla-
»Mislim, da sem porabil dve galoni prav dobrega bencina, no pa ni bil zavržen.«
»Vi ste nas vse rešili,« reče hitro Jim; »toda tvoj oče, Greg, je ranjen!«
Ves nesrečen plane Greg k očetu in se spusti poleg njega na tla.
»Oh, očka, pa vas menda vendar niso ubili?«
»Ne,« reče profesor hripavo, »samo sapo mi je zaprlo. K sreči me je kopje zadelo v usnjati pas in to me je rešilo.«
Vsa družba, ki je zdaj štela šest članov, pride skozi pas redkega grmičja ven na odprte travnike in zagleda pred seboj ogromno pobočje, poraslo s trdo travo, ob vznožju, kake tri ali štiri milje daleč, pa vijugasto progo modre vode; tam onstran nje pa so se dvigali hribi v neskončno daljavo proti zahodnemu obzorju.
»Ta reka je Xingii,« pripomni Milliken; »če pa ni Xingu, se pa vsaj vanj izliva. In jaz tudi mislim, da nismo tako slabo zadeli, kajti prav tukaj je tisti kraj, kjer sva jaz in Bert zapustila čoln.« Pri teli besedah pokaže na skupino visokega lesa, ne več ko nekaj milj ob reki navzdol.
Čelo minuto so kar stali in strmeli v očarljivi kos dežele pred seboj ter globoko vdihavali svežo, hladno sapico, ki je pihljala preko višin. Greg spregovori prvi.
»Andy, vi delate čudeže! Kako pa ste to stvar napravili, da ste nas rešili?«
»Mislim, da je bila bolj sreča nego spretnost,« odvrne Andy in obraz se mu počasi razleze v smehljaj.	~ \
»Kaj še!« reče profesor prisrčno. »Samo vam se imam zahvalili, da smo prišli iz tega strašnega gozda in ušli Mrakovidcem. Vsi smo vaši veliki dolžniki, Milliken.«
»Jaz pa vaš,« odgovori Andy. »Brez vaše puške in vašega bencina bi se stvar ne bila posrečila. Vendar pa mislim, da bo bolje, ako vse te poklone pustimo in jo mahnemo dol k reki. Seveda ne upam, da bi Bert še vedno name čakal, vendar pa si lahke stešemo balso ter se spustimo po reki. Šlo bo precej lažje kot peš.«
Prej ko v dveli urah je družba prišla do skupine visokih dreves. Andy je hitel naprej in videli so ga, kako je zdirjal dol po bregu. Ko se je vrnil, se mu je shujšani obraz kar svetil.
»Vedno sem mislil, da je Bert dober skavt (izvidnik), zdaj pa to vem. Pustil je čoln pa še živež in strelivo. Fantje, spet smo na konju!«
»Toda — kako pa je potem on odpotoval?« vpraša profesor urno.
On in njegov spremljevalec sta dobila indijanski čoln. Pustil mu jc tudi pisano obvestilo. Zdi se, da je čakal cel mesec, preden je odrinil. Bert je pač belec, saj vam pravim, da je belec!«
-In sicer gotovo eden najboljših! mu pritrdi profesor. »Upam, du prideva kdaj skupaj in se mi zahvalim. Torej nas boste vzeli seboj, Milliken?«
»Seveda,« odgovori Andy. »Prav vesel bom, da «e mi grba ohladi po tej kongli bencina.«
Fantje so prav tako mislili in vsi bili kar iz sebe od veselja, da bodo zopet na vodi, Sam pa še prav posebno.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par., Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
II
Službeiičejo
Službo išče
pošten 26 letni mladenič lsot sluga, najraje pri kakem zasebniku ali v graščini, zmožen tudi nekoliko serviranja. Gre v svrho poizkušnjc in da se malo izvežba 14 dni brezplačno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6419.
Knjigovodja
bilancist in korespondent v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem in italijanskem jeziku, strojepisec, išče primerne službe. Nastop takoj. Dopisi na upravo pod 3000.
Trgovska pomočnica
zmožna tudi vodstva male trgovine, bi rada pre-menila mesto najraje v Sav. dol., kjer je že vajena. — Ponudbe prosim vsaj do 15. avgusta upr. Slovenca v Mariboru pod »Res pridna moč«.
VI ui bo dobe
Pozor! Potniki!
Zastopniki!
Penzijonisti!
Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih artiklov (slike na platnu itd.), kavcijo 50 Din, nudi edinole samo tvrdka Spe-cialimport, Ljubljana — poštni predal 174.
2 mizar, pomočnika
zmožna v splošnem mizarstvu, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ant. Poženel, sploš. mizarstvo, Dol. Logatec.
Korespondent (inja)
perfekten v slovenskem in nemškem jeziku, stenografiji in strojepisju, se takoj sprejme pri svetovni družbi. Ponudbe pod »Bodočnost« upravi »Slovenca«.
Pomočnika in vajenca
sprejme mizarstvo v Smledniku. Hrana in stanovanje v hiši. — Anton Horvath-Markovič.
Izurjeno pletiljo
za nogavice takoj sprejmem. - Križman, Vodovodna cesta 4.
Večje plctilno podjetje na
Gorenjskem sprejme takoj v službo
kontoristinjo
prikrojevateljico več pletilk in šivilj.
Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6528.
Zastopnike
sprejme Realitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salen-drova 6, v vseh mestih in večjih krajih Slovenije. Istotam se sprejmejo zastopniki domače večje zavarovalnice po vsej Sloveniji. Upoštevali se bodo samo posestniki in državni vpokojenci,
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. tzkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Uica 82.
Mobilije
več vrst, se zaradi preselitve takoj prodajo. Maribor, Trubarjeva ul. št. 5/1, dvorišče vrata 5.
Kupimo
Bukova drva
1. vrste kupujem v malih in večjih količinah. Ponudbe na poštni predal 299, Zagreb.
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana. Kralja Petra trg 8.

Izjava.
Podpisani M. Gogala, mizar na Bledu, izjavlja, da ni plačnik za noben dolg, ki bi se napravil kjerkoli in od osebe, ki ni pooblaščena od njega! — M. Gogala, strojno mizarstvo na Bledu.
Proda se stabilna, vroče-parna
LANZ-LOKOMOBILA
100 PH, 210 obratov, in 1 generator za vrtilni tok, 500 volt, 100 KV amp., oba stroja sta v najboljšem stanju. Vprašali pri Elektrarni F a 1 i d. d., Maribor.
Šest stavbnih parcel
vsako po 600—700 m® ugodno proda ob Dunajski cesti blizu »Stadiona« Franc Jerko, Črnuče p. Ježica.
4 sedežni avto
skoraj nov, dobro ohranjen, malo rabljen, znam. Peugeot, prodam. Naslov v upravi pod štev. 6525.
HerIey-Davidson
s prikolico, skoraj nov, proda Žirovnik, Dalmatinova 11, pritličje, desno.
Kam pa kam?
V Rožno dolino v gostilno k »Franceljnu«, kjer se toči od danes naprej pristna kapljica ter vedno sveže pivo. Čez ulico vino 1 Din ceneje. Na razpolago vedno mrzla in topla jedila. - Sprejmejo se abonenti po zmernih cenah.
Zakup občin, lova!
Obč. Jurjevica odda na javni dražbi obč. lov v zakup dne 13. julija 1929 ob 'Ali dopoldne v obč. uradu v Ribnici. Zakupna doba traja od 1. avgusta 1929 do 31. marca 1935. Županstvo Jurjevica.
Javna dražba
prostovoljna, 3 stavbnih parcel circa 400 m3, se vrši v nedeljo ob 4 popoldne v Rožni dolini na križišču cest IX. in VIII.
EBBH
Poštenega mladeniča
preprostega, sprejmem na stanovanje. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 6498.
Opozorilo!
Samo kratek čas se bode zaradi preselitve trgovine prodajalo vse mannfakturno in modno blago po globoko znižanih cenah.
Posebej se opozarja ljubitelje pristnih pirotskih preprog, naj ne zamudijo te ugodne prilike.
J. Kosfeoc
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Rafael Žvokelj
posestnik v Vrhpolju pri Vipavi
v petek, dne 14. t. m., po dolgi, mučni bolezni, v 44. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 16. junija ob pol U dopoldne iz mrtvašnice Stari pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 14. junija 1929.
Francka Žvokelj roj. Stemberger, soproga. Minka, Ivanka, Ciril, Joško, otroci. Dr. Dominik Žvokelj, odvetnik, dr. Stane Žvokelj, zdravnik, Pepca poroč. Terčelj, brata in sestra, in vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Meblirano sobo
v mestu išče soliden državni uradnik takoj za dobo nekaj mesecev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 6547.
Pouk
Šoferska šola
oblastveno konces., I. Ga-berščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretičen pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni,
V najem se odda
tik glav. ceste na dobro-idočem mestu trgovina z meš. blagom gospodu ali gospodični. Potreben kapital 15.000 Din. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Trgovina«.
Letovičarji
vpokojenci, pozor! - Prodam lično hišo s sadnim in zelenjadnim vrtom ev. tudi z njivo, V\ ure od postaje Lesce, Gorenjsko. Hiša je vsa prenovljena, v kateri je tudi vodovod in elektrika. Ponudbe na upravo Slov. štev. 6526.

Kašo,
vedno svež oddaja nn debelo veletrgovina
A. VOLK. LJUDUANA
Itcsljcva cesta Jt
Vinski špirit za vlaganje sadia,
delikatesa.
Josip Uitek
Ljubljana, Sv Petra c. 13
Izborno koso za 20 Din
dobite samo pri tvrdki:
Franc Stupica
Ljubljana Gosposvetska cesta št. 1
Birete, šemisete
talarje in druge obleke za veleč, duhovščino izdeluje solidno in po zmernih cenah, ter se priporoča Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo št. 9, - Na željo sc pošlje tudi po pošti.
	
i	>11118
B	1 Čas je z/6 to
	1 pa tudi dobra j rek ta m č v
	\SLomcu-
......................	
f
Moj nadvse ljubljeni, predobri mož
Matei Prašnikar
polkovnik v pokoju
me je danes po kratki bolezni, v 84, letu, za vedno zapustil. — Pogreb predragega bo v nedeljo 16, junija ob VA. Novo mesto, 15. junija 1929 Žalujoča žena MARIJA PRAŠNIKAR roj. FLORE.
KOPI)! sc v peni .Pena
Idealna Kopeli za sliujSanle
je iznajdba nekega švedskega učenjaka. Milijoni ga uporabljajo ter je svetovno znan kot
blagodar na poltu telesne nege.
Uspeh preseneti že po prvi kopelji, zato jamčijo
mednarodne izjave slovitih zdravnikov. Po zdravniškem potrdilu popolnoma neškodljivo za srce, ledvice in splošno zdravje. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer bi ne bilo dobiti, tja pošlje en zavoj „Penga" proti predplačilu Din 42*— franko generalno zastopstvo:
Parfumeriia „LuxoR" Veliki Betkerek št. 41
Že nad 2,100.000 pisalnih strojev stoji danes v rabi svetovne znamke
UNDERINOOD
Lud. Baraga
Ljubljana - Šelenburgova 6 - Telet. 2980
RAZPIS
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje mesto
volonterja oziroma prahtihanta
(moško moč)
Zahteva se: Jugoslovansko državljanstvo, neoporečno življenje, dosluženi kat derski rok, dokazilo o zdravstvenem stanju, dokazilo o uspešno dovršeni srednji šoli odnosno trgovski akademiji z maturo.
Po zadovoljivem poskusnem službovanju postane volonter hran. praktikant, pozneje pa uradnik.
Strokovno boljše kvalificirani imajo prednost.
Nekolkovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno na Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske do 1. julija 1929.
RAVNATELJSTVO.
Kdor ljubi svojo živino
in jo hoče obvarovati nadležnih muh in obadov, mora uporabljati samo specijalno sredstvo proti obadom
2£ E jL
ki se je obneslo tekom 30 let z naj boljšim uspehom. Dobiva se povsod.
OR. A. KANSKT
kemična tovarna Ljubljane, Gledališka ul. S.
Proda se v Skoplju v neposredni bližini železniške postaje, pod zelo povoljnimi pogoji
kompleks zgradb iz trdega materijala
v katerem je dosedaj bila instalirana tvornica leda ter bi se isti zelo koristno mogel uporabiti za industrijo. Zraven zgradb je dovolj zemljišča za zidanje. Za podrobne podatke se je obrniti na
PARNO PI V A R O A. D., SKOPLJE.
Znoienje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3dneh
FEBRUUM APARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Ceno Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Stara Satvator apoteka, Osijek I.
kamor je treba ludi poslali naročila
Avtomobllistil
Motoclklistil
Šofer m somovozac
Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140'—
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Najboljše Najprijetneje Najzanesljivejše
sredstvo za čiščenje ŽELODCA in ČREV za OTROKE in ODRASLE je
PRAŠEN
ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfi-cira ŽELODEC in ČREV A in s tem preprečuje težja OBOLENJA.
Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čase vode prašek MAGNA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
Odstrantute
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, go-rečico.
Zdravi
katar ŽELODCA, katar ČREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: I zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LADUUATGl(ij „AL6A*. Sušah in priložite pismu 20 Din ali v znamkah za 5 zavojev.