Štev. 221. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. ^SftSn Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 (vhod čez dvarliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu Iter. 74. ■v V Ljubljani, v sredo, 28. septembra 1904. ' Izhaja viak dan, ixvxemši nedelje in prainike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema« • sa cela leto 56 K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20 h. Vupravništva prejeman: xa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, xa četrt leta 5 K, ia 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stcv^j^^j Vspre|ema naročnino, Inserate in reklamacije. — I a • e r a 11 ae računajo enostopna pelilvrsta (dolilna TI milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, za trikrat 9 b, za več kol trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrila M h. — Pri večkratnem objavl|en|a primeren pspnil. UprRvnlAkega telefona iter. iS8. Bolni deželni zbor. Mirno se je izvršila prva seja deželnega zbora kranjskega. Dve dejstvi sta včeraj značilni: Da je odklonila liberalna večina nujnost predloga za. pomoč proti uimam in da so katoliško-naroohi^ poslanci odklonili volitev v odseke. Prvo dejstvo kaže v kričeči luči mišljenje vladajoče večine proti ljudstvu. Odklonitev podpor bednemu prebivalstvu je nekaj nečuvenega. Sedem let divja obatruk-cija v državnem zboru. Obstruirali so zdaj ti, zdaj oni, a kadar je prišlo na dnevni red vprašanje ljudske bede, tedaj so vselej nasprotniki odstopili in pustili nujno rešiti dotifna vprašanja. Ljudska beda je ona točka, pri kateri se je vedno ustavil naj-strastnejši boj. V drugih deželnih zborih bo se Btavili ravnokar enaki predlogi, na primer v štajerskem, koroškem in moravskem. Vsi ti nujni predlogi so se odkazali takoj finančnemu odseku. Katoliško n&rcdni poslanci eo torej predlagali nekaj, kar je v drugih deželnih zborih takoj brez debate sprejeto. Upati je bilo torej, da kranjski deželni zbor ne bo delal težav takemu nujnemu predlogu. A kranjski liberalci bo tudi tukaj naredili izjemo. Dr. T a v č a r , ki je vedno pridigal, da je obstrukcija kriva, da ne daje dežela podpor, je sam govoril proti nujnosti, in zopet so se našli slovenski in nemški liberalci v bratski zvezi in so glasovali proti nujnosti. Kdo je torej »požrl« podporo bednemu ljudstvu? Tonečuveno dejanje se ne more dovolj ostro obsoditi, in stranka, ki je to zakrivila, zasluži, da jo preganja vihar ljudske nevolje po vseh njenih potih. — To dejstvo nam kaže zopet, da je prvain najnujnejša potreba, poskrbeti, da volilna reforma pri' pomore kranjski deželi do za- stopstva, ki bo imelo več smisla in srca za ljudstvo! giffffk Koliko hinavstvo je torej, tiSjff^fii. šnji »Narod« zopet in zopet napada katrf-J liško narodno stranko, na oni sirovi način, kateri je postal že »salonski ton« te privilegirane družbe, katera se je znala vriniti kranjski deželi za gospodarja in vladarja! Ti ljudje zopet govora o »hudodelstvu« obstrukcija, ko se vendar sami bahajo, da bodo delali obBtrukcijo, ko bodo le mogli, in ki so sami že začeli obBtrukcijo v odsekih! Razmere v odsekih so prisilile našo poslance, da so se odpovedali nečastni nalogi, da bi kot zastopniki ogromne večine našega ljudstva služili liberalcem za norce. — Ce so si liberalci v finančnem odseku razdelili poročila, a zraven izjavili, da nočejo poročati o njih — ali ni to obstrukcija, ali ni to frivolna igra z dež. gospodarstvom ? Ako so onemogočili delovanje ustavnega odseka s tem, da niso hoteli priti k sejam — ali ni to dokaz, da liberalci nočejo rednega delovanja deželne zbornice? Ni preostajalo drugega, nego da so ka-toliško-narodni poslanci z eno potezo naredili konec takemu norčevanju iz deželnega zbora in izjavili, da nočejo biti več oholi gospodi v posmeh in zaničevanje. Vrgli so jim nazaj mandate v odseke, češ, naj se norčujejo liberalci sami s seboj. Zastopniki ljudstva ne bodo služili za norce onim, ki tako brezobzirno zaničujejo potrebe naše dežele. Liberalna stranka je torej zopet poostrila položaj. S tem, da je odbila podporo bednemu ljudstvu in s svojo trmoglavo pri-stranostjo onemogočila katoliško - narodnim poslancem delovanje v odsekih, je zopet vrgla v deželni zbor seme prepira. Naj nesi vso odgovornost! Pisma iz Srbije. (Po kraljevem kronanju.) Belgrad, 24. sept. Drugi dan po kronanju si je kralj Peter ogledal belgrajsko vojaško posadko. Na Ba- njiškem brdu je bilo zbranih 5 polkov pešcev, 4 polki konjenikov, polk topnifiarstva rin kraljeva garda. Kralja so spremljali črno-Igorski princ Danilo, srbski prestolonaslednik 'Jurij, kraljevič Aleksander, do 100 častnikov in na tisoče ljudstva. Posebno pozornost so vzbujali konjeniki; vnanji vojaški atašeji so čestitali kralju na odličnem defilovanju armade. Popoldne je bil otvorjen novi vojaški muzej, ki je poln redkih znamenitosti iz krvavih bojev srbskega naroda za svoje osvobojenje. Muzei je otvoril kralj sam v prisotnosti princa Danila in mnogobrojne množice. Muzej je v belgrajski trdnjavi, cd koder je krasen razgled na Savo in Donavo, na divno banaško ravnino in ffuškogorske bregove. Tu je najstarejši srbski častnik, general Dragoševid, predaval o srbskih vstan kih od 1. 1804. do 1876. Predavanja sa je udeležil tudi kralj, ki je generala odlikoval z zvezdo Kara-Djordjevega reda. Na večer je bil na dvoru velik ples; kralj je bil na plesu de 1. ure po polnoči. Na čast bolgarskemu odposlanstvu je bil včeraj prirejen na dvoru slavnosten obed. Kralj je v napitnici Bolgarom izrazil svojo radost, da so navzoči zastopniki naroda, ki ,o bil Srbom drug v trpljenju, a je sedaj drug tudi v veselju. Zahvalil ae je knezu Ferdinandu in izrazil željo, da bi mogel na enak način Bolgarom povrniti prijateljstvo. Kralju se je na napitnici zahvalil knežev ad-julant, general Nikolajev. Zvečer se je Bol garsko odposlanstvo vrnilo; kralj je vsem podaril svoje f jtografije in srbske rede. Zvečer je kralj priredil narodnim zastopnikom slavnostno večerjo, katere sa je udeležil kralj sam in princ Danilo. Kralj je v napitnici izrazil radost, da more kot gest* pozdravljati črnogorskega princa Danila. Tudi Črnogorci morejo biti ponosni na srbsko kraljevsko krono, ki je uspeh skupnega dela. Pos!anci so izpili čaše na zdravje Črnogorskega kneza in napredek Črnogcre. Kralj je to takoj brzojavno sporočil knezu Nikoli, ki Be je še isti večer zahvalil. Nato je kralj napil poslancem in narodu, ki je navdušeno praznoval ta zgodovinski dan. Kcradjordje-viči bodo hvaležni narodu in kralj hoče skrbeti, da krona dobi tudi zgodovinski sijaj. Te dni so se vrstili banketi. Ilustrovani list »Iskra« je priredil banket na čast jugoslovanskim umetnikom, sinoči pa »Srpski književni Glasnik«. Na obeh banketih so bili jugoslovanski gosti srčno pozdravljanj, osobito Slovenci. Za vn nje časnikar|e, katerih je bilo 50—60, je šef tiskovnega urada B a -1 u g d ž i č priredil banket v »Grand hotelu«. Zbranih je bilo nad 40 časnikarjev, med njimi Nemci, Angleži, Danci, Švedi, Norvežani, Američani, pa tudi več Mažarov. V svojih nagovorih so priznavali, da so grešili, ker so doslej napadali Srbijo, in so se prepričali, da je srbski narod vreden spoštovanja. Včeraj dopoldne ai je princ Danilo c gledal Belgrad, popoldne pa s kraljem prisostvoval konjskim dirkam. Nato so vojaki priredili karuselj. Dane« zjutraj sta se princ Danilo in kneginja Milica vrnila na Catinje. Na kolodvor ju je spremljal kralj v velikem spremstvu. Vojaška godba je igrala črnogorsko himno. Princ Danilo se je županu zahvalil za sijajni sprejem. Mestni načelnik profasor Glavinic je prosil princa, naj ponese v Črnogoro pozdrave in najboljše želje knezu in narodu. Med burnimi pozdravi sta se odpeljala črnogorska odlična gosta. Za danes naj se pripomnim, da se je pojavila ministrska kriza, ki je sicar že več časa, a je potihnila mod slavnostmi. Vzrok krize je nesoglasje med ministri. Govori se, da odstopi Sava G r u j i o in pride na njegovo mosto minister P a š i č ali Stojan P r o t i c Kakor pa se mi zagotavlja, da sedanje ministrstvo ostane še do sestanka narodne skupščine, ki se snide sredi novembra. Obisk Vegovega doma v Z a g o r i c i, 25. t. m., se je prav dobro obnesel. Celi dan je bilo še dosti ugodno vreme, zato se je le čuditi, da je to pot vojaka Vego slavilo preprosto ljudstvo, skoraj nič pa niso bili zastopani vojaški sloji. Ob 10. uri je pri Sv. Križu daroval sv. mašo vIč. msgr. Tomo Zupan. V cerkvenem govoru je v znesenih pesniških besedah poudarjal Vegovo hrabrost, učenost in svetovno slavo ter njegovo domoljubnost in hvaležnost. Po cerkvenem opravilu se je nešteta množica ljudstva, na čelu jim slavna domžalska gedba, podala na slavljenčev dom v prijazni Zagorici, kjer ae je vršilo odkritje LISTEK. Pastirica. Spisal Sorin. (Dalje.) II. Vedno bolj enolično je postajalo njeno življenjo. 17 let je bila že stara, pa še vedno je morala goniti svojo čredico na pašo. Človek se nekaterim delom privadi, a vsakemu tudi ne. Ona se ni mogla popolnoma. Druščine ni imela niti najmanjše ves teden, le v nedeljo je mogla govoriti tupatam s kako to-varišico. Doma tudi ni imela nobenega, da bi mu mogla potožiti svoje bridkosti in težave. Z Janezom je še najraje govorila, ker je bil prijazen ž njo in jo je miloval, naj potrpi, da bo ie boljše. Včasih sta sedela ob ne deljah v lopi na koncu mlina in govorila. Iz vsake besede, ki je bila namenjena njej, sijalo je toliko prijateljstva in zaupanja, da sta poBtala popolnoma zaupna. Vez prija- teljstva, ki ju je vezala že v mladih, otroških letih, se je tu šele povečala. Kako, zakaj je to prišlo, se sama nista zavedala. To je bilo prav zadnje čase. Janez je šel v mesto k vojaškemu naboru. Tisto jutro, ko je odšel, je smuknila nenadoma Francika mimo njega, nesoča ravno škaf vode. On pa je šel sa njo v kuhinjo, jo prijel za roko ter rekel: »Zdaj pa grem, Francika, da me obsodijo, če sem kaj vreden .. . Vsak ima šopek za klobukom, samo jaz ga še nimam. Ali mi daš ti enega? Koliko ti dam zanj ?. ..« Moško bo je razko-račil pred njo, kot še nikdar, da mu je smeje odgovorila : »Kaj bi dajal zanj ... saj lahko dobiš nebroj lepših zastonj!« »Lahko! A danes vzamem samo tvojega, drugega ne maram!« In dala ga mu je. Takoj nato je odšel za bišo in krepko zavriskal, da ga je čul oče, ki se je ravno odpravljal v mlin in si mislil: »Ej, fant je vesel, da vriska, a črez par mesccsv že lahko stoče pod puško.« Tako se je tudi zgodilo. Janeza so vzeli v vojake in črez nekaj mesecev je že jemal slovo za tri dolga leta. Nekaj čudnega js leglo takrat Francki na Brce. Kolikokrat ji je priaegal, da je ne pozabi nikdar, da se je bo vedno spominjal v tujini. Pri Blovesu mu je dala roko, a v očeh ji je zablestelo nebroj biserov. Bil je večer, in nihče ni videl tah nemih prič srčne boli. Le Janez je šutil, kaj čuti ubogo dekle in zasmililo se mu je. In odšel je v daljni, neznani svet-- III. Večkrat je potem pisal domov, da mu ni na tujem nič hudega. Sprva se seveda ni mogel privaditi strogemu vojaškemu redu, a nazadnje se je moral. Oče mu je poslal vedno toliko, da se mu ni moglo nikakor slabo goditi. Kadar je pa prišel o praznikih domov, je vbo gledalo za Strnenovim Janezom, tako Be je izpremenil. Lepa vojaška oprava je bila kot nalašč zanj. In tega se je tudi savedal. Kajti v tej obleki je hodil vse drugače kot nekdaj doma. . . Ni se mu moglo sicer očitati, da je ošaben, a ponosen je bil vendarle sam naae. Da ni ravno prazne glave, je pričalo tudi to, ker so mu kmalu prišili na vsako stran ovratnika po eno zvezdo, kateri se je pridružila zadnje leto še druga. Od tedaj je prihajal pogosteje na dan, posebno odkar je začel oče malo bolehati. . . Najbolj vesela ga je pa bila vselej Francika. Njej se je zdel tako dober in domač, dasiravno so ga v mestu odlikovali nad vsemi drugimi fanti. Odkar je odšel od doma, se ji je zdela cela večnost, vendar je bila vesela, da je šel, ker je dosegel čast - kakor bo pravili ljudje — ki ni običajna pri drugih kmečkih fantih. A on vsled tega ni bil prav nič ošaben. Vedno jo bil prijazen z njo, kadar jo prišel, in govoril ji je on najbolj povšeči izmed vseh ljudi. Le neka malenkost ji ni ugajala na njem. ... A to je bila samo malenkost. . . Včasih se je namreč rad napil, posebno zadnje loto. Te napake prej ni imel. In takrat se tudi ni vedel tako kot običajno, a to so je zgodilo le redkokdaj. (Konec prih » lepe mramornata plošfie z napisom: Rojstni dom Jurija barona Vege 23. marca 1754, f 26. sept. 1802. Poleg domžalske godbe sia pcčastila slavnost moravško pevsko društvo in slov. katol. akademično društvo »Zarj*« v Gradcu. Č. g. Martin bkerjanec je v daljšem slavnostnem govoru podal nekaj potez iz življenja in delovanja barona Vege. Ljuditvo je pozorno poslušalo in koncem govora navduSeno klicalo »živio" spominu slavij enčevemu in njega vnetemu častivcu g. bkerjanou. Nato je v jedrnatem govoru član »Zarje«, gosp. stud. phil. Egidij Rožič, slavil svoje ožje slavne rojake. Spominjal se je jazikoslovca Mama, pesnika Keseskega, pes nika in pisatelja Jakoba Zupana, pisateljev Kersnika in Andrejčkovega Jožeta ter slavnega slavljenca barona Vege. Gosp. Škerjanec je nato nazdravil habsburški dinastiji in sedanjemu presv. vla darju. Navzoča množica se je navdušeno odzvala s trikratnim „živio" na ljubljenega cesarja. Slavnostni govornik je ljudem še pojasnil, da bo odslej na Vegovem domu spominska knjiga, ki jo je slavljenčevemu spominu poklonil vneti častivec g. stotnik F r i -d o l.i n Kavčič. V prostornem svetokriškem župnisču je bila improvizirana izvrstna kuhinja, kjer so vrle moravške gospico gostom prav dobro postregle. Ljudska veselica v Dolskem je bila zelo animirana. Čtat in hvala za požrtvovalni trud zlasti gospicam Ivanki Gegnarjevi ter Fanici in Ivanki R o g 1 i č e v i, ki so veB čas z vzgledno pridnostjo prodajale Vegove razglednice! Političen shod v Štebnu. »Katoliško politično in gospodarsko dra štvo za Slovence na Koroškem" je priredilo v nedeljo, dne 25. septembra, shod v Stebnu, ki je bil jako dobro obiskan. Zi predsednika je bil izvoljen g. župan J e k 1 it Globasnice. Kot prvi govornik nastopi g. deželni poslanec F r. G r a f e n a u e r , ki je bil burno pozdravljen. — Gcspodar se spoštuje po svojem gospodarstvu, vojak po svoji srčnosti. In obojega je nam treba. Zdrava država sloni na zdravih občinah, torej že v občinski odbor morajo priti zdravi možje ; če je preja, ki se prede v občini, slaba, potem tudi platno, ki se dela na Dunaju, ne bo dobro. — L. 1897. je potrebovala koroška dežela nekaj čez 800 000 gld., lansko leto pa 3 768.757 kron; manjkalo je 32 593 kron. Vrh tega imeli smo še 65% doklad. Predlanskim smo imeli 8.804 826 kron izdatkov; manjkalo nam je 52.558 K. Letos pa nam manjka vsega skupaj 181.000 kron. Nemški naononalc-i bodo vam zvišali doklade od 65 na 78%, vi pa boste tarnali. Krivo temu pa je veliko ljudstvo samo. Zatorej idite vsakikrat volit in volite le zanesljive slovenske može ! Nato govori o naših koroških šolah, ki so krona neumnosti na svetu. — Naslednje je še navduševal slovenske matere k narodnemu delu. Phil. Kotnik je govoril o prihodnjih občinskih volitvah v Globasnici, navduševal je navzoče, naj povsodi zahtevajo le v slo venskem jeziku bcdisi v uradu ali na železo ci. Govoril je tudi o mlad. gibanju. — G. Grafenauer pravi: Delo s pogu motu začeto, je že na pol dovršeno. Mi, koroški Slovenci, smo že več reči z ognjem začeli, potem pa v vodo vrgli. To ne sme biti. Vsak kmet naj svoje izkušnje na podlagi bukev izpopolni in postane potemtakem učitelj tistega, ki manj ve. Na tak način se geslo „8voji k svojim" da na najprimitiv-nejši način izvesti. Brez srčnosti pa ne bomo razumeli tega gesla. Vsak stan naj podpira tistega, ki je naš ! Dolžnost našincev, bodisi trgovca ali obrtnika, pa je, da nam pošteno postreže. — Mi imamo sicer slabe šole, a vendar eno imenitno šolo imamo, in to je Mohorjeva družba. Oklenimo se je torej! Ime mo smisla za celokupnost, da postanemo enotna družina na Koroškem, katere nobena sila premagala ne bo. Burno odobravanje. G. F r. M r a n š e k , prnvizor v Moh-ličab, k&ie na razmere v Djberlivasi in Sinčivasi in opominja zborovalce, naj kupujejo pri svojih trgovcih. G provizor Jernej Pšeničnik iz Kazaz je v izbornem govoru navduševal navzoče za mladeniško gibanje. Mladina je naša nada in naš up — naše zdravo zrno. Kdor ima mladino — ima prihodnjost. Dobrih šol nam manjka, zato treba samoiz-obrazbe. Glejte, da se ne ukrade v čredo volk v obleki slabih časnikov! G- Albin Novak, trgovec v zadrugi v Sinčivasi, pravi, da se trgovina v zadrugi vedno boljSa. Le kmetje naj bodo složni in naj vsi pristopijo. Zadruga je že veliko storila, obdržala ali povišala je žitne cene v Velikovcu. Delajmo složno in ne po-slušajmo komplimentov nasprotnih! Naprej, kakor ste sedaj začeli! G. kaplan P. S e r s j n i k opominja : »Pridno berite." Nato opominja predsednik na složnost pri volitvah, zahvaljuje vse govornike in za- ključi lepi shod b trikratnim „Živiol« na presvetlega cesarja. Za zabavo je skrbelo pevsko društvo „Gerotan« in nai razveseljevalo s prekrasnim petjem. Ljudstvo je večkrat napravilo g. dež. poslancu burne ovacije, posebno gin-ljivo pa je bilo slovo g. poslanca od nas. S solinimi očmi je nas zapuitil in zatrjeval, da bo vse svoje moči zastavil za svoje volivce. Dal Bog, da bi dobila Koroška več takih Grsfenauerjev 1 Rusko -Japonska vojska. Položaj na mandiurijskem bojiiiu. London, 27. septembra. „Daily Telegraph" poroča iz Ljaojana: Japonci so si osvojili premogovne rudnike pri Jantaju. (Še-le sedaj ?! Iz tega razvidimo, da Japonci vendar ne prodirajo tako hitro). Rusi so se le malo vstavljali. Umikanje Rusov proti Tjelinu se je po japonskih virih ustavilo. Poročajo tudi, da Francozi preskrbujejo Ruse iz Tjencina in Hsinmuntuna. Peterburg, 27. septembra. Gen. poročnik S a h a r o v brzojavlja generalnemu štabu od včeraj: Čete sovražne predstraže, močne 1 bataljon in 2 eskadrona, so 25. t. m. najbrže na rekognosciranju, prodirale na prostoru med mandarinsko cesto in med višinami pri vasi Tumince. Prodiranje so naše čete ustavile ter vrgle sovražnika na celi črti nazaj, nakar ga je zasledovala naša konjiča. Severno od Da-vana sovražnik na levem bregu reke Ljao ne prodira, pač pa je opaziti pojačenje njegovih čet v okolici Čjantav; opaziti je bilo tudi sovražno konjico v dolini reke Hunho. Berolin, 27. septembra. Iz Mukdena poroča „Lok. Anzeiger": Japonci so prekoračili Hunho 75 vrst od Mukdena. Poizvedovanje Miščenkovo proti Tentaru je dognalo, da ima sovražnik ondi le slabe sile. Vedno je jasnejše, da sovražnik prestavlja svojo glavno moč proti vzhodu. Zdravnik, ki je došel iz Hajčena, poroča, da ondotna garnizija dela priprave za zimski tabor. Berolin, 27. septembra. „Berliner Tageblatt" poroča iz Peterburga: Med japonsko armado pred Mukdenom je opaziti živahno gibanje. Čete so odšle proti prednjim četam. Pričakovati je bitke, ki ne bo nič manj krvava in trdovratna kot pri Ljaojanu. Berolin, 27. septembra. Iz Mukdena ima „Lokal Anzeiger" sledeče poročilo: V smeri proti prelazu Talin vojaški položaj še ni jasen, akoravno so začasno (?) zasedli prelaz Japonci. Verjetna poročila javljajo, da Japonci zelo trpe vsled bolezni, zato tudi tako počasi prodirajo. Tudi ako Port Artur kmalu pade, bodo prešli še meseci, predno bodo mogli Japonci od ondot dobiti zadostne pomoči. Zatorej je morda po bližnjih bojih okrog Mukdena pričakovati večmesečnega premirja v vseh operacijah. Boj za Port Artur. London, 27. septembra. V Šangaju smatrajo položaj ruskega brodovja kot ža losten, ker so baje ladje poškodovane od japonskih projektilov. Tudi govore, da so Japonci zasedli zopet dve utrdbi. Poročila, ki jih je včeraj dobilo italijansko mornariško ministrstvo iz Čifua, zagotavljajo, da je bil japonski glavni naskok, ki bi se imel vršiti preteklo soboto, odgoden vsled viharnega vremena. Japonci še nadalje bombardirajo utrdbe. Med pasom notranjih utrdb so odkrili Japonci nove utrdbe, ki so bile postavljene že po začetku obleganja. Italijansko ministrstvo je izvedelo, da so vojne ladje v Port Arturju še nepoSkodovane ter da je Š3 dovolj ži.il v Port Arturju, pač pa manjka vode. Japonska blokada trdnjavo tako tesno oklepa, da o zadniih napadih ni došlo v javnost nič poročil. Niti običajna pripovedovanja beguacev in Kitajcev niso došla v Č fu. Navezano je torej vse le na japonska poro čila. h gromenja topov, ki se sliši daleč okoli, je sklepati, da se vrše živahni boji. V Č fu jako nestrpno čakajo na izid; ker pa rusko brodovje še ni udrlo iz luke, so mnenja, da je položaj za Ruse ša ugoden. Vsa zaupanje atavijo v novega ruskega admirala Virena, ki ima nalogo, v danem momentu prodreti v Vladivcstok ali poginiti. Pariz, 27. septembra. „Matin" je izvedel iz Peterburga, da so Rusi zadnji napad Japoncev na Port Artur odbili. Japonoi imajo velikanske i ■ g u b e. Kje je rusko irnomorsko brodovje? Carigrad, 27. septembra. Angleško poslaništvo je dobilo senzacionelno poročilo, da je odjadralo rusko črnomorsko brodovje ponoči iz Sevaitopolja, neznano kam. Poslanik je o tem takoj obvestil porto. Sultan je sklical včeraj min. svet, da se posvetuje o tem dogodku. Poslali so brzojavke na vsa strani, v vsa pristanišča turškega črnomor-skega brodovja z naročilom, naj takoj po- ročajo, ako bo kje videti rusko brodovje. Z ozirom na to, da med Turčijo in Rusijo nt posebnih težkoč, vibuja skrivnostni odhod ruskega brodovja presenečenje. Črnomorsko brodovje obstoji iz osmih oklopnic, treh kri-žaric 1. razreda, treh torpednih križario, ilestih topničark, desetih torpednih lovcev in 27 torpedovk. V delu sta še dve vojni ladji, dve križarici 1. razreda in trije torpedni lovci; poleg tega je ruska vlada zadnje dni kupila od ruske parebrodne družbe tri par* nike za prevoz premoga. Nova morika bitka? Peterburg, 27. sept. Ruska brio-avna agentura poroča iz Harbina: Kakor poročajo is Sahalina, je bilo v noči od 25. na 26. sept. slišati od nosa Aniva gromenje topov, ki izvira najbrže od morske bitke. Torpedovke aa Rusijo. Frankobrod ob Meni 27. sept. »Frankf Ztg « poroča iz New Torka: Ladjedelnica Niron dela 10 torpedovk, ki so do-očene najbrže za Rusijo. Odposlali jih bodo tosoma. Zimska vojska. Mukden, 27. sept. Dvomi se, da bi bilo mogoče vojskovati se tudi pozimi. Ki tajci niso mogli žeti. Za Kitajsko bo jako težavno pripravljati za prebivalstvo dovolj zalog. Plen Japoncev. London, 27. sept. Renterjevemu uradu poročajo iz glavnega tabor,šia gene rala Oku, da Japonci niso zaplenili niti ene lokomotive ter so morali želecnične vozove vleči. Železnica med Dtljnijem in Kajpinom je že dogotovljena. Promet na sibirski želesnici. Odesa, 27. sept Pronut za privatno blago, ki je ležalo tu ža od 29. julija ter je bilo nameajeno v Sibirijo, se |e začel danes. Promet obstoji večinoma iz jestvin. Nova armada. Peterburg, 26 septembra. Tukaj jako malo govore o novi armadi. »Svjet« pravi, da je bil doslej le Kuropatkin odgovoren za vojsko, akoravno je bil le podrejen Aleksejevu; sedaj bo odgovornost delil tudi Grippenberg, oba bosta pa pod vo-diteljstvom namestnika Aleksejeva. Berolin, 26. septembra. Ii Peterburga poročajo: K novi armadi bosta najbrže pripadala 4. in 8. voj ter vse strelske brigade. Tako bo nova armada močna pet vojev in skupno bosta obe armadi znašali pol milijona vojakov. Isspremembe v ruski armadi. Peterburg, 25. sept. Tu je napravilo imenovanje Grippenbergovo veliko presenečenje vkljub prejšnjim govoricam, posebno, ker so zadnji čas listi pisali za enot-ncst v poveljništvu. Gineral Grippenberg je star 66 let, lu-teranske veie, veteran iz krimske vojske, poljske vstaje ter iz vojsk v srednji Aziji in proti Turkom. Tudi ie vitez sv. Jurija. Berolin, 26 sept. Iz Peterburga poročajo: Tukaj so mnenja, da se mora Ku-ropatkinova armada razdeliti v tri armadne kore, ker skušnje iz ljaojaneka bitke to nujno zahtevajo. — Kot armadni poveljniki so bili imenovani: baron pl. Meyendorif kot poveljnik I. armadnega kora, baron pl. Bil d e r 1 i n g , kot poveljnik 17. armadnega kora in S u r o b a j e v , kot poveljnik 4. sibirskega kora. Druga verzija pa poroča, da so imenovani general K a u 1 b a r s , general S u h o m 1 i n o v in general L i n j e -v i č kot armadni voditelji. Kdo bo ruski vrhovni poveljnik? Petrograd, 28. septembra. Tu se čuje, da bo za vrhovnega poveljnika imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Ob žaluje se, da potem Kuropatkin ne bo mogel izvršiti svojega lastnega mčrta, ker bo potem poveljnik ene same armade. Drugi armadi bo poveljeval general Grippenberg, tretji pa Linjevič. Vendar pa še v nekaterih krcgih verujejo, da bo Kuropatkin ostal vrhovni poveljnik, prvo armado pa da prevzame ge neral Zsrubajev. Kuropatkin podlegel dvornim intrigam ? London, 27. septembra. V Ameriki smatrajo imenovanje generala Grippenberga kot dokaz popolne zmage Aleksejeva v nje govih dolgoletnih intrigah za ohranjenje vrhovnega poveljništva. Nikogar ne bs pre senetilo, ako bo Kuropatkin v kratkem odpoklican. Naie vojne ladje. Dunaj, 25 sept. Brzojavno poročilo trdi, da sta vojni ladji „C3sarica Elizabeta" in »Aspern« došla v Cinvantao ; prva ostane ondi šest dni. Na krovu je vse zdravo. Posl. Klofač. Ameriški listi so poročali, da je poslanec Klofač izginil ter da so ga vjeli Japonci v bitki pri Ljaojanu. »Plz. L;sty« pa trdijo, da je Klofač prišel sploh le do Irkut- ska ter da je sedaj na potu v domovino. —-17. t. m. je brzojavil domov, da se vrača v domovino. Nemiki prino na Japonskem. London, 27. sept Princa K a r o I a Antona Hohenzollern je včeraj sprejel« cesarska dvojioa japonska. Prino je sajtrkoval v navzočnosti cesarskih princev, najstarejših državnikov in ministrov. C star je princu vrnil obisk. London, 27. sept. „Dai!y Telegr." piše: Na obisk hohenzollerskega princa na dvoru japonskega cesarja moramo polagati veliko važnost, ker doksznje njegovo ime, da je hotel cesar Viljem z izvolitvijo tega atašeja narediti mikadu poklon. Obisk naj nadalje pokaže, da želi cesar Viljem dobrih razmer napram japonskemu oesarju. Nemčija je res prijazna Rusom, kakor je Angleška Japoncem, toda prijateljstvo s to silo ni sve zano s pomanjkanjem dobre volje napram drugim državam. Tokio, 27. sept. Cesar je šel danes iz cesarskega grada v palačo Sbiba, da vrne obisk hohenzolierakemu princu. Nocoj bo v nemškem poslaništvu na čast princu diner, ki se ga bodo udeležili člani kabineta, generali in admirali ter najstarejši državniki. Japonci izkazujejo princu veliko spoštovanje. Princ gre poprei na 141nevno potovanje, predno gre na bojišče. Koliko stane vojska? Peterburg, 27. sept. Rusijo velja vojska vsak dan 2'/, milijona rubljev (1 ru-belj velja 3 81 K avstr. veljave) torej stane vojska vsak dan 9'/« milijonov kron. Zasedanje deželnih zborov. V štajerskem deželnem zboru je bil predložen načrt o ustanovitvi kmetijskih zadrug. Razna poročila so bila odka-zana dotičnim odsekom. V odseke so bili izvoljeni in sicer v finančni odsek: Grof Kottulinsky, Walz, baron Rokitansky, Ein-spinner, Fiirst, Hauttman, dr. pl. Hoffman, grof Lamberg, Reitter, grof Stiirgkh, dr. Ploj, z, i č k a r , Wagner, Huber, Ressel; v naučni odsek: Fiirst, grof Stiirgkh, Ein-spinner, pl. Mayr, dr. pl. Hoffmann, Roki-tansky, dr. Dečko, Jožef Holzer, dr Ko-koschinegg; v peticijski odsek: baron Moscon, Gerlitz, Dietrich, Schmidt, Branal, Kern, R o š k a r ; v odsek za deželne kulturne zadeve: Sutter, Grozswang, Lenko, Dehne, Fiirst, Zedlacher, vitez Zahony, Stocker, Berger, Jurtela, Roš, Ornig; v odsek za občinske zadeve: Peng, baron Kellersperg, Dietrich. Lepp, Erber, pl. Mayr, Burger, Krenn, Hrašovec; v železniški odsek: grof Kottulinsky, Sutter, Daniel, dr. Graf, baron Kellersberg, dr. Kokoschinegg, Krebs, grof Lamberg, pl. Pengv, Pfrimer, Hager-hofer, V o š n j a k. Poslanec S c h w e i g e r je interpeliral namestnika zaradi postopanja pri ogledu mesa v Eibisvaldu. Dva živino-zdravnika sta izrekla, da je meso neke krave neužitno. Ker je pa več strokovnjakov izreklo, da je meso krave bilo dobro, zahtevajo interpelantje povračilo škode, ki jo je imela stranka, ker ni smela porabiti mesa. Poslanec Hagenhofer predlaga, da naj se do 1. julija 1907 zgradi železnica Fried-berg-Aspang. — Poslanci Berger, Huber, Schoiswohl in tovariši zahtevajo pospešitevMel za zgradbo ceste med Passailom in Frohnleitnom. Poslanca Ressel in dr. S c h a c h e r 1 predlagata spremembo štajerskega deželnozborskega volilnega reda po načelih splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Posl. Ressel in dr. Scha-cherl vprašata deželni odbor, zakaj še ni plačal ali vsaj obrestoval lastnik nekdanjega deželnega zemljišča v Tobelbadu, dr. Blu-mauer, kupnine. Poslanec S c h \v e i g e r s tovariši interpelira namestnika zaradi trgo vinske pogodbe z Italijo in zahteva pojasnil o določilih nove trgovinske pogodbe. Deželni glavar grof A11 e m s naznani, da je prestavljena slovenska interpelacija poslanca R o š k a r j a in pozove, naj jo poslanec Roškar prebere najprvo v slovenskem jeziku. Ko je Roškar čital slov. interpelacijo, je večina nemških poslancev zapustila zbornico; v nemškem prevodu je interpelacijo prečital zapisnikar pl. Ritter Zahony. Poslanca Burger in Frank sta zahtevala znižano ceno soli, poslanec Brandl ureditev struge reke Mure. Poslanci Pfrimer, Stiger, Reiter in tovariši so interpelirali vlado zaradi zgradbe mostu čez Dravo v Mariboru. Poslanci Ž i č k a r , Ploj in tovariši so vložili nujni predlog za pomoč po uimah poškodovanim posestnikom v občinah Sevnica in Kozje. Poslanci Roškar, Ploj in tovariši predlagajo dež. podporo po uimah oškodovanim posestnikom v političnem okraju Maribor. — Poslanca Wagner in Hagenhofer zahtevata ureditev reke Rabe. Poslanec S c h o i s \v oh 1 zahteva varstvo za domače delo pri oddaji javnih deželnih del. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora so poslanci vložili več samostojnih predlogov. Poslanec K i r c h -m a y e r je predlagal, da naj se deželnim poslancem povrnejo potni stroški iz onega Po konfiskaciji priloge druga izdaja. * kraja, kjer je glavni volilni okraj. Poslanec Weiss predlaga, da naj se proučuje vprašanje glede davka na premoženje. — Predlog dei. odbornika barona A i c h 1 ■ b u r g a , da sme pobirati mesti Beljak od vsake krone gostaščme občinsko dok'ado 6 h, so odobrili. Stavbenemu cdaeku bo odkazali predlog posl. P u n d e r j a , da naj ae izdela načrt za novo cesto med Grebinjem in krško dež lno cesto. Gospodarskemu odseku eo odkazali predlog dež. odbornika barona Aichlburga, da se dovoli 400 K letne podpore koroškemu društvu za prireditev dirk. Na predk g po-tlanca H u b e r i so dovolili trgu Feldkirchen 1000 K deželne podpore za razširjenje dežni ne ceste v trgu. Na predlog poslanca Mattersdor-ferja in grof« Lodronaso zvišali podporo na 1500 K, ako občina zgradi tudi kanal. Za ustanovitev vzorne kmetije na barju pri Sr. Jurju bo dovolili 400 K, ako tudi poliMelsko ministrstvo dovoli v to svrho znesfk 400 K. Moravski deželni zbor je včeraj razpravljal mnogo nujnih predlogov, ki se tičejo vremenskih nezgod. Predloge so nakazali finančnemu odseku. Posl. H r u b a n s tovariši je interpeliral vlado zaradi vzporednic na češki ljudski šoli v Olomucu. Mladočeški poslanci vložijo danes nujni predlog, v katerem zahtevajo preosnovo mo-ravskega deželnega volivnega reda pe načelih splošne, enake in tajne volivne pravice. Češki dež. zbor. Dne 5. oktobra ob 6. uri zvečer se v Pragi zbere obstruk-cijski odbor nemških dež. poslancev. Po seji obštrukcijskega odbora bodo vsi nemški poslanci sklepali o taktiki čeških poslancev v češkem deželnem zboru. Cesar je odobril zakon, katerega je sklenil predarelski deželni zber glede novega občinskega reda. Državni zbor bo, kakor trdijo krščansko socialni poslanci, sklican 16. novembra. Italijanske pravoslovne vzporednice v Inomostu. Rimska »Tribuna« priobčuje razgovor svojega dunajskega dopisnika z ministrskim predsednikom Kdrberjem o italijanskih p?a voslovnih vzporednicah v Inomostu. Dr. Kdr-ber je obžaloval, da nočejo Italijani čakati na uspeh začasnih itaijanskih vseučiliških vzporednic v Inomostu Vlada je zagotovil > popolno samoBtojn >st italijanske pravoslovne fakultete. Italijani naj ne zahtevajo tako trdovratno italijanskega vseučilišča v Trotu in naj rajši počakalo, kakšen bo uapeb začasoe pravoalovne fakultete v Inomostu Vlada bo, ko bo driavni zbor zopet delaven, skrbela, da dob* Italijani v Roveredi lastno pravo slovno fakulteto. V sedanjem šolskem tečaju ne bo prišlo med nemškimi in laškimi vseučiliščjiki v Inomcstu po K0*berjevetn mnenju do spopadov. Italijanom KSrber svetuje, da naj Be ne puBte zapeljati k nepremišljenim korakom Končno je rekel, da so zadnje izgrede v Inomostu povzročili Italijani. Tirolski cesarski namestnik baron Schwartzenau je pa rekel o italijanskih vsa učiliških vzporednicah; da po njegovem mnenju Iiomost ni pravi kraj za ital. vse učiliške vzporednice. Po njegovem mnen u bodr> ravno te vzporednice povzročile, da tirolski deželni zbor ne bo deloval. Nemško časopisje piša proti ital. vseuiiliškim vzpo rednicim v Inomostu Trgovinska pogodba z Italijo. O trgovinski pogodbi med Avstrijo in Italijo je izjavil Korber, da so priobčene posameznosti istinite, a vinogradniki so z določili o uvozu vina jako nezadovoljni. Zopet prusko nasilstvo proti Poljakom. Poljski listi poročajo, da nameravajo Prusi prepovedativ ljudskih šolah na Poznanjskem pouk v latinski abecedi, katero poučujejo v vseh šolah na celem svetu. To svojo nad vse modro, istinito pravo prusko korporal sko naredbo utemeljujejo s tem, da se polj ski otroci potem nauče sami čitati in pisati poljsko, ko poznajo črke latinske abecede. Razpor med Turčijo in Rusijo. Pied 14 dnevi je oddelek ruskih ko-sakov prekoračil turško mejo. Turški vojaki so mislili, da imajo opraviti z armenskimi vstaši in so napadli kozake. V spopadu je bilo ubitih 7 Rusov. Rusko poslaništvo zahteva, da turška vlada kaznuje krivce. Nadalje pa Rusija tudi tirja turško vlado, da naj izplača ostanek vojne odškodnine, kate rega ša Turčija dolguje Rusiji. Diplomatični krogi se boje, da nastopi Rusija proti Tur čiji tako, kakor je nastopila svoječasno Fran coska. Italija in Nemčija. Italijanski ministrski predsednik Giolitti je 27. t. m. došel v Homburg, kjer je obiskal nemškega državnega kancelarja B ti 1 o w a in se skoraj celo dopoldne posvetoval z njim. Prihodnji hrvaški sabor. Iz Zagreba, 20 sept. Misli se sploh, da se snide hrvaški sa bor okoli srede meseca oktobra. Gradiva za razprave mu ne hode zmanjkalo. Sedanja vlada je marljivejša ter bode pripravila go tovo nekoliko prepotrebnih zakonskih osnov. Tako se ravno te dni vodi vrlo važna raz prava pri deželni vladi radi premembe dosedanjega pomanjkljivega obrtnega zakona. Sicer pa bode imel sabor dosti dela, da bo posvetuje, kako bi se moglo narodu pomoči iz velike bede, v katero je padel letos radi slabe letine vsled prevelike suše. Upamo, da se bodo pri tej priložnosti sloiile vse stranke ter vsaj enkrat odločno zahtevale podporo tudi za Hrvaško. A predvsem bode imel sa bor razpravljati o n vi finančni nagodbi. Ni dvoma, da bode mažaronska večina v sa boru sprejela to nagodbo, kakor jo je skle nila regnikolarna deputacija Gotovo pa bode opozicija ostro grajala novo finančno na godbo. Predvsem je treba deželi pomagati v gmotnem pogledu, kar se pa po novi fi nančni nagodbi ne bode moglo v oni meri storiti, kakor bi se moralo. Z«to bi bilo neobhodno potrebno, da se predložena nagodba premeni tako, da b de imela Hrvaška cd nje zares korist, a ne isgube. Nam se zdi, da se hrvaško časopisje premalo bavi s tem vprašanjem. Koliko polemičnih člankov bo napiše po naših časopisih dan na dan; o gmotnih vprašanjih pišn se po navadi leta' krat, kad?r se zgodi kakšna očitna krivica narodu, dočim splošna krivica še nikdar ni prenehala. Ravno radi te slabe finančne nagodbe tudi ni gotova stvar, da bi hrvaški avto nomni uradniki dobili izboljšane plače že bodoče leto. Pravijo, da bo sicer že prihod nje leto tri milijone kron več dohodkov, toda kaj to pomaga, če pa od vseh strani zijajo prazne blagajne deie'nih zaklad, katere je potrošil bivši ban, vrhu tega se bode moralo že letoB plačati do 2 milijona kron za vojaške in žandarmerijske stroške prigo dom lanskih nemirov. Žito bi se morali letni dohodki zvišati v mnogo večji meri, nego je to storila regnikolarna deputacija. Hrvaški sabor je dolžan, da popravi to krivico. Madžarske šole. Iz Zagreba, 25. septembra. Moj zadnji dopis o madžarski naselbini v Zagrebu mi je popolniti še s kratkimi podatki o madžarskih šolah na HrvaŠkem. Po zadnjem popisu živi na Hrvaškem 90000 Madžarov, ki so večjidel tako raztreseni, da imajo dozdaj večino samo v treh občinah v Slavoniji. Potemtakem bi bilo pravično, da imajo samo tri državne ljudske šole; ali mtdžarska vlada je poskrbela, da je dobilo sedem občin državno madžarsko šolo, kar je celo proti postavi za ljudske šole na Hrvaškem, po kateri se smejo odpirati šole za nehrvaške prebivavce, če imajo za tako šolo dovolj sposobnih otrok. A pri Madžarih r^vno tega n>, pa zato sprejemajo v svoje šole tudi hrvaško deoo, kar je pa nepo sta\no. Tako je dobil pred nedavnim pro-testanški pastor v Diru »aru 12 podpisov za mažarsko šolo, in precej mu je bila dovoljena ne samo v Daruvaru, nego tudi v De žanovcu. Oblasti hrvaške so bile proti temu, ali so dobile migljaj iz Zagreba, da popuste, ker je prišel denar za šole iz Budimpešte. Tako ?e cdpro pr.h.dnje leto zopet štiri nove šole. Tudi v Molvah imajo madžarsko šolo, kjer je samo 89 madžarskih oseb večji del brez otrok. V Nikeiacib se je odprla kalvinska šola madžarska radi enega samega kalvi na, a v Daruvaru celo dve za 12 kal vinov; v Suhempolju pa za 6 kalvinov. Prišli smo že tako daleč, da prosijo za madžarske šole sami hrvaški graščaki v Sla voniji, kjer se letos odpro tri madžarske šole pri treh graščine h. bploh se je letos na Hrvaškem odprlo 15 madžarskih šol, hrvaška pa nobena, dasi ne pohaja ljudske šole bb% za šolo sposobnih hrvaških otrok. Letos ne more 120 otrok v bližini Zagreba v šolo, ker niso sprejeti v zagrebške šole, svoje pa nimajo, v olavoniji pa se od pre za 10 otrok preoej madžarska šola ; seveda prihaja denar iz početka ?a take šole iz Odrske, kasneje bodo stroške zvrnili pa na občino, ki bo morala vzdržavati hrvaško in madžarsko šolo. In to \be dopušča hrvaška vlada, češ, da je to vse postavno, in celo uradni list brani osnutek teh madžar skih šol, ker so Hrvstje od nekdaj bili tole rantni proti tujcem. Bili so zares tolerantni, zato pa zdaj dobivajo za to nagrado od svojih eoBedov. Na Ogrskem živi 250.000 Hrvatov ter imajo večino v 242 občinah, a nimajo nobene državne šole ; še pred desetimi leti je bilo tamkaj do 100 hrvaških šol, zduj jih je samo še pet. V celem Medmurju, kjer žive s»mi Hrvati, ni niti ene hrvaško šole. Tako povračujejo Madžari hrvaško to lerantnost nasproti njihovemu življu na Hr- vaškem. Ta naval je postal za Hrvate že prav nevaren, posebno v Slavoniji, zato zahtevajo opozicionalni časopisi, da se hrvaški šolski zakon glede tujih šol mora premeniti še to jesen, da se zapreči napredovanje Nemcem in Madžarom na Hrvaškem. Če so Madžari zatrli toliko ootrebnih hrvaških šol na Ogrskem, imajo Hrvatje prav, da zatro nepotrebne madžarske šole na Hrvaškem. Mi so le bojimo, da bode ostalo vse pri starem, ker madiaroni ne bodo hoteli zapreti potov svojim zaveznikom na Hrvaško. Češka obstrukcija bo nadaljevala! Praški »Narodni I i s t y« napovedujejo nadaljevanje češke obstrukoije. — Ali ost izvajanj praškega lista je obrnjena tudi proti Poljakom. Pravi namreč, da je mogel ministrski predsednik, ne da bi bili protestirali oni, katere so Čehi Bmatrali za svoje prijatelje, javno iijaviti, da je vlada odločena za vsako ceno. da bo čuvala na> rodno pesest Nemcev. Sedaj da je postopanje Čehov postalo enostavno in je izključeno vsako razmerje do predstavite lj a sedanje vlade, a. ne le razmerje poslancev, ampak vseh onih, ki resno smatrajo boj za najvažnejše interese češkega naroda. »Narodni listy« izjavljajo sicer, da ne vedo, ka-kovi bedo sklepi državnih poslancev, in da tudi niso pooblaščeni, da bi kaj poročali o tem. Vendar pa moremo — pravijo — smelo trditi, da češki poslanci ne mislijo spremeniti svoje dosedanje taktike, dokler bo sedanja vlada na krmilu. Sedanja situaoija je taka, da niti misliti ni na kako umikanje. Oine hanje od obstrukoije ne bi pomenjalo samo spremembe taktike, ampak ponižanje pred nemškim posestnim Btanjem. »Narodni listy. izjavljajo, da ne napovedujejo obsrukoije morda s kako nado na pomoč Mažarov, češ, da bodo isti zahtevali parlamentarno rešenje ca rinskih in trgovinskih zvez. Praško gliBilo je marveč uverjeno, da se vse reši s § 14. Cehi moraja nadaljevati z obstruksijo, ker narcdoa čast to zahteva, pa naj bo nje uspeh ka kršen si bodi. Shod svobodomislecev v Rimu je bil tak, da je ž njim nezadovoljna celo „Neue Freie Presse", ki piše o tridnevnih razpravah, da se bile zmedene. Vodstva so se namreč polastili najhujši socialni demokrati in anarhisti, ki so terorizirali svobodne besedo. Španci in Francozi so napadli italijansko monarhijo in papeštvo. Nadalje so sprejeli predlog, s katerim so „odpravili Boga". Priporočali so tudi splošno ljudovlado in obsojali socialno politiko italijanskega ministrstva. Shod so sklenili z živio - klici splošni ljudovladi in socialni revoluciji. Papežev ugovor proti shodu svobodomiselcev. »Ojservatore Romano« priobčuje pismo papeža Pija X kardinalu Respighiju. Pismo slove: »Z veliko žalostjo je izvedel papež, da bodo tako imenovani svobodomiselci zborovali v Rimu. Odmev njihovih govorov je potrdil njihove nizke namene, katere so ozna čili že v svojih naznanilih o shodu. Olikanci, kateri trdijo, da so neodvisni od Boga, žalijo Boga, in to tembolj, ker se je to bogo-kletstvo izvršilo na slavnosten način v Rimu. Dasi peklenske moči ne morejo uničiti cer kve, je vendar mednarodni shod teh moči imel značaj grdenja in izzivanja ter je vzel R mu ime mirn.ga in spoštovanega sedeža namestnika Kristusovega. Mi smatramo božje razžaljenje tako, kakor da se je hotelo nas žaliti in smo zaraditega nad vse žalostni.« Končno poživlja papež, da naj se više v Rimu zaradi tega božjega razialjenja spravne molitve. Napad na generala Neidhardta. Napadalec na generala Neidhardta, Po Ijakov, je izjavil, da mu general ni osebno znan in nima nič zoper njega, b svojim napadom je hotel izvršiti političen umor. Angleži v Tibetu. Kakor poroča Reuterjev urad iz Pekina, je kitajska vlada poslala taotaja v Tjenc cijev je bilo tu le malo, številno pa je bilo zastopano kršč. delavstvo, na čelu mu g. župan P r i s t o u , ki je jedernato odgovarial na prazne fraze soc. demokrata Aicha. Ta mož c je klatil take bedastoče, da ga je bilo končno sram in je odkuril na kolodvor, kjer je še dolgo uro premišljal, da za njegove konluzne naukn in sanje v Prevaljih niso rodovitna tla. Upamo, da ee bodo tudi na L«fi»h posumilo pekovo žerolja Dnevne novice« V Ljubljani, 28. septembra. Driavni poslanec, ki ne ve, kaj se godi v driavnem zboru. Središče .slovenske inteligence", bela Ljubljana, se ponaša s tem, da ima za poslanca moža, ki dogodke v državnem zboru prespi v raznih ljubljanskih kotih. Včeraj so je ta mol bla-miral pred vso slovensko javnostjo. Nahru-lil jo v deželnem zboru dr. Susteršiča, zakaj v državnem zboru ne obstruira proti osrednji vladi. To imenitno hrulacijo je par liberalcev na galeriji glasno odobravalo. S svojim modrim poslancem pa so gledali debelo, kosooddr. Suateršiča izvedeli, do so naši poslanciv driavnem zboru skupno s češkimi v najhujši opoziciji proti vladi. Mož, ki se je v deželnem zboru tako blamiral, je dr. Ivan Tavčar, vodja narodno napredne stranke! Ko je začul dr. busteršičev prijazni pouk, obrnil je tolsto svojo glavo pro\ tja proti baronu Schvvegiu, kakor bi hotel reči: „Ljubica moja, kaj si iz mene storila." Tisti ki so prej svojemu vodji zaploskali, misleč, bogve kako imenitnost je povedal, so stali na ga leriji osramočeni nad pomanjkljivosti svojo „inteligcnce\ »Zavednim" Ljub Ijandanom je pa 1 e C e a t i t a tri, da imajo državnega poslanca, ki niti ne ve, kaj Be vdržav-nem zboru godi. Kaj je vse »Slov. Narodi . »Deutsche Stimmen" pravijo, da je »Slovenski Narod« »Leibblatt« nekaterih Nemcev. Tako »Deutsche Stimmen«. Mi pa zadnje časa celo opažamo, da .Slov. Narod" pcataja uradni list dež. predsedstva, ki v »Narodu« taji to, kar si drugcd tajili ne upa. Pritoiba na napačno adreao. Naca Mrhar, katerega »žegon« je bil pri svinje rejski zadrugi v Ribnici podoben motfi;U, je čutil potrebo pokazati tudi širšemu svetu svojo nevednost. Vložil je na deželni zbor peticijo dolenjevaškega obč. cdbora, v kateri se pritožuje proti krošnjarakim dokla-dam. Ker cel svet ve, da je Bamo liberalna večina kranjskega dežolnega zbora zakrivila take doklade, bi človek mislil, d«, se bo Nace zadri v liberalne stranko, ki ima dež. odbor v rokah, a Nace se zadira v kato liško narcdno stranko, oziroma v obstruk-cijo. To je pač smešen župan, ki je, kakor se vidi, tudi obžalovanja vredno — n e • v e d e n. Nemika narodna nestrpne it. „ViIlacher Zeitung" je uprizorila veliko gon;o proti slovenskim dijakom na beljaški gimna siji. To glasilo nemške kulture kliče vaem beljaškim družinam, naj odreko slovenskim dijakom vse podpore. Odreko naj kosila, in-strakoije itd. »nehvaleinežem«. In zakaj? Zato, ker slovenski dijaki govore med seboj v maternem jeziku slovenskem in ker doma ljudstvo izobražujejo, ? kolikor jim je to se veda mogoče. Ia zato so »nehvaležni«, zato se jim mora odreči vsaka podpora. Da, te rorizem teh ijudij sega že predaleč. Najbolje bi bilo za te preganjane slov. dijake, da za puste .gostoljubno nemško mesto Bgljak" ter pridejo študirat na kranjsko gimnazijo, kjer Be jim ne bo treba bati govoriti slovensko. Kulturi pa, ki poganja take cvetove narodne nestrpnosti, naše najglobokejša pomilovanje! — Sadna razstava v Radovljici postaja od dne do dne lepša in zanimivejša. Vsak dan namreč dohaja veliko krasnega sadja iz cele Kranjske in celo iz sosednih krenovin. Obiskovalci razstave se kar na-čuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v sadjereji. Sadjerejci! Pohitite torej v Radovljico in oglejte si razstavo, dokler je še čas! — Zlato poroko sta dne 19. t. m. na Vrhpolju fare moravške ebhajala Anten in Marjeta Fajdiga. Družina je zelo revna, zato so jima premožnejši iz doline napravili malo pojedino; po radodarnosti se je najbolj odlikovala gospa graščakinja Pirnat. Čast ji! — Zahvala hrvatske in slovenske omladine Slovenska in hrvatska omladina je priobčila to-le zahvalo: Slovenska in hrvatska omladina smatra za svojo dolžnost, da se najtopleje zahvali na bratskem dočeku in vsprejemu srbske omladine in beograjskega meščanstva. Dnevi bivanja v Belem-gradu ©stanejo jej v neizbrisnem spominu; ona se pa potrudi, da povrne ljubav z lju-bavjo in z delovanjem za velike jugoslovanske ideale. — Odlikovanje. Cesar je podelil voditelju namestniške predsedniške pisarne, okrajnemu komisarju v Trstu, Edmundu F a b i j a n i j u , zlati križec za zasluge s krono. — Is Novega mesta se nam piše: Naša nova mtstna hiša je dozidana do vrha, vendar pa ne še povsem gotova, kakor je menda dolečeno v pogojih. Domače obrtnike ao prezrli, kskor je to spl.šrso navada, daii bodo troški preje večji, nego manjši. Občinski zastop pa bi opozorili na naše tržne cene. Povsem bi bilo umestno, da se napravi trg za zelenjavo in poljske pridelke. Ali ne bi bil pripraven za to trg sv. Flori' jana, kjer naj bi ee ntpravilo nekaj tržnih lop, ki naj bi bile vsak dan odprte ? Tu naj bi predajale branjevke. Kdor si sedaj ob po nedeljkih ne preskrbi krompirja, zelja, fižola in takih sadežev, mora pomanjkanje trpeti veB teden. Sploh je trgovina c jestvinami v mestu jako pomanjkljiva. — Naš mestni ia stop sedaj prav h.tro uravnava svet pri pošti. V regulačne namene so kupili več parcel. Tu bi bil, ako dokupijo še tri stavbene parcele, tudi najprimernejši prostor za gim nazijo, nikakor pa ne nad Krko poleg ju stičnega poslopja proti Ločni. Justično po slopje je vlažno, in tako bi bilo tudi gim nazijsko, ako se zgradi nad Krko. Da bi le pravo ukrenili, dokler je jas. Dekliške šole niso hoteli v mestu, s "daj pa morajo učenke hoditi tudi ob slabem vr*menu v Smibnl. Najslabše pa so jo pogodili za mesto, ko so določili kolodvor tako daleč zunaj mesta. Gotovo to napako dan«« obžalujejo iet', ki so jo zakrivili. Pri takih vprašanjih jo tesno-srčnost vedno škodljiva — Raapoliljanje poilvnio za vojaško službo se je let s nehote nekoliko za kaanilo. Naj se torej vsi oni, ki imajo priti na triletno službo anje, zg'a»e dne 1 0. o k t o b r a t. 1., in oni, kateri imajo le osemtedensko vežbnnje, dne 3. oktobra pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu (v Ljubljani: Ambrožev trg št. 7, I nadstropje). Zglasi naj se pa vsuk, ki je bil letos potrjen, bodisi, da je prejel poziv-nico ali pa ne, ker ta vrrok ne velja za opravičevanje pri zakasnelem prihodu. — Narodni dom v Podgradu V nedeljo, 18. t. m., so v Podgradu blagoslovili •Narodni dom". Čitalniua se je že preselila vanj, kmalu se tudi preseli posojilnica. V »Narodnem domu" bo tudi hotel, v katerem bo dobro preskrbljeno za jed in pijačo ; na razpolago bo tudi 15 večjih in manjših sob ter mrzla in topla kopelj v hiši. — Reforme v poučevanju klasičnih jeaikov na gimnasiji Naučno mi nistrstvo je odredilo vsled mnogih pritožb o načinu poučevanja klasičnih jezikov na gimnaziji, naj se nič več ne polaga tolike važnosti na slovnico, pič pa na branje kla Bičnih del. Doslej so rabili berilo klasičnih, rimskih in grških pisateljev le kot vajo k slovnici. V zadnjem odloku na šolske cblasti nastopa naučno ministrstvo posebno proti učenju slovnice kot zadnjemu namenu učenja. Z ozirom na to bodo učne knjige odslej bolj enostavne. V nanovo izdelani 29. izdaji Schenklnove knjige »Griech. Elementarbuch" je mnogo bistvenih olajšav v smislu odloka naučnega ministrstva. Da se bodo učenci pravilnih stvari bolje nau ili, je izločeno vse nepravilno in nenavadno ali vsaj odloženo do onega časa, ko učenec popolnoma že obvladuje vse pravilnosti. Poleg tega je od pravljena eela vrsta težkih besed; učenje besed na pamet je olajšano posebno na ta način, da se rabijo v prvih vajah skoraj le take besede, ki so učencu znane že iz nemščine ali latinščine; dotične nemške ali latinske besede so pristavljene zraven v okle pajih. Borila pripovedovane vsebine so jtko pomnožena, da se pomnoži zanimanje učen čevo že zaradi vsebine same. Zaradi te ome jitve tvarine je pridobljenega \e3 časa za branje klasikov. — Za rlbniiko dekani j o bode zbo* rovanje bratovščine presv. Srca Jezusovega dne 4 oktobra pri S?. Gregorju. Začne se cb pol 11. — Uradniki pri finančnem ministru. Državni uradniki so poslali k finanč nemu ministru odposlanstvo s prošnjo, d* bi so pri odmeri pokojnin uradnikom vštde tudi aktivitetne doklade. Finančni minister je na prošnjo odgovoril, da šolanja prora čuriske in razmere v državnem &boru niso take, da bi bila zadeva hitro reSena. A minister je končno rekel, da bo vlada skrbela za svoječasno rešitev te prošnje, toda vlada mera še temeljito preučiti prošnjo. Finančni minister bo zaradi te zadeve stopil v dotiko z ministrstvom za notranje zadeve. — Trikrat nogo alomil je v premogovniku v Trbovljah voziček za premog delavcu Ivanu S e v e r j u. — Zakupni rasglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovitve kruha in ovsa za leto 1905. vršile zakupne obravnave v c. in kr. preskrbovalnih skladiščih, in sicer: v Mariboru dne 13. oktobra, v Celovcu dne 14. oktobra, v Gorici dne 10. oktobra, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Bruku ob Muri dne 10. oktobra in pri županstvu v Trbižu dne 15. oktobra 1904. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoldne dotičnega dne vposlati dotičnim preskrbo-valnim skladiščem, oziroma okrajnemu glavarstvu, odnosno županstvu. Natančni ponudbeni pogoji so v gori navedenih preskrbovalnih skladiščih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč natančnejše pogoje, ponudbeni vzorec i. dr. je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Za druibo sv. Cirila in Metoda se je povodom odhoda čast. g. Ivana Zupana, kurita v St. Petru na Krasu, dne 21. t. m. nabralo 30 kron Hvala daro valcera 1 — Opeharjena tatova V neko tr govino svinjine in pijači' sta v Trstu prišla dva prijatelja. Naročila sta si za 22 novčičev svinjine in položila krono na mizo. Medtem je prišla v prodajalno neka gespa, ki je po tožila poleg krono svojo novdarko. Prijatelja sta porabila to priliko in sta odkurila iz pro dajalne z novČarko, pusthši svojo krono na miii. Za nekoliko časa je prisopel v prodajalno neki postreftček z novč&rko, češ, da jo ona prijatelja vrač»t«, ker je bilo v nov-čarki — le 15 novčiiov. To sta bila menda uzmoviča bolj »nobel« vrste, ki se ne za dovoljujejo z bagatelo 15 novčičev. — fcvlta dekla je Jera Pttornel doma iz Kranjske gore, katera je služila pri n^ki stranki. Ker so se ji dopadle strankine stvari, je začala svoje dolge prsta rasproatindfc po njih. KO je svojega- gospodarja okradle, je p.bagnila. Gospodar je seveda tatvino na znanil sodniji, ki je tako) poslala na vse strani tiralico za tatico. Čeprav se je omenjena tatvina zgodila žo pred nekaj časa, so Peternel iele sedaj zasačili v Trstu. — Amerfike aoviee. Gospod Fran S a k s e r se je vrnil s svojo soprogo zopet zdrav v New-York. — Vsled mrtvouda je umrl v Barbertonu O. Slovenec Pavel Strumbelj z Iga pri Ljubljani. — V dveh dneh preko oceana. Neki Knapp v Tronto Ont. je izjavil, da bode preplul širino Atlantike tekom dveh dni s svojim novim turbinskim parnikem. Ako se mu to posreči, dobi 250.000 dolarjev nagrade za najhitrejšo vožnjo preko oceana. — »Narodova« sadirljivost It Am brusa se nam piSe: Nismo mislili, da glasilo »inteligence« sploh vč, kje je Suha Kra jina. Zavohali bo jo v »Domoljubu«, ki je poročal o naših novih kapelicah. In hitro so namočili raakava peresa v žolj ter se norčevali iz našega dobrega ljudstva, ki se z največjim trudom preživlja na svoji skalo-viti zemlji. Res, imamo štiri nove kapelice, ki so jih zgradili značajni možje v zahvalo sa dobljeno zdravje. In zato naB „Narod" zaničuje, ker ga nismo vprašali. Sram bodi take Ludi, ki se norčujejo z revščino ubo gega kmeta. S.cer pa mora prebivalstvo v suhi Krajini ravno tako plačevati davke in priklade, kakor drugod, zato pa tudi opravičeno pričakujemo, da nas dežela ne bode prezirala — Z Unca se nam piše: Pred enim mesecem ie neznosna vročina, da smo se kuhali, zdaj pa že mraz, da je pred nekaj dnevi že snežilo in stara Slivnica dobila lepo belo kapico. Mogoče se bodo res izpolnile beseda moža stare korenine, da bomo imeli zime 13 mesecev! — Pretečeno nedeljo je priredila unška podružnica sv. Cirila in Metoda veselico pri gosp. Bsletu Uspela je po-voljno. Vzradostil pa je Unčane veseli po jav, ko so domača dekleta in fantje enkrat pokazali, da znajo tudi lepo ubrano zapeti. Vsa čast jim, ki so že pri prvem svojem na stopu častno rešili svojo nalogo in pokazali, kaj vzmore veselje za dobro stvar. Da Be je petje cbneslo s tako nepričakovanim uspe hom, zato Bi je pridobil največ zaslug g. L Strle, domači organist pevovodja, ki se kot samouk ni zbal truda, da je v 14 daeh svoj zbor, obstoječ večinoma iz pevcev novincev, piipravil za časten nastop. Splošna želja je: »Krepko in pogumno naprej". Ljubljanske novice Bivši urednik »Slov. Naroda" in »Rodoljuba", Zavadii, h.di po ljubljanskih gostilnah v duhevski obleki. Opozarjamo na to, da naj Ljubljančani njegovih besed in dejanj nikar ne pripisujejo na ruvaš duhov ščini, ampak liberalni stranki, ki ga je spravila svoj čas v Ljubljano, da izobrazuje s svojimi duševnimi izdelki »Inteligenco". Sp)zna se ga lahko po češkem naglasu Pclicija ga išče. Zaplenjeno. 3 Izvanrednl občni zbor okrajne bol blagajne ljubljanske se je vršil 25. t. m. do- poldne v vrtnem salonu pri »Levu". Udeležba je bila slaba. Iz skupine delodajavcev se je udeležil zbora samo en delegat. Že zadnjič smo poudarjali, da delodajavci ne zaupajo sedanji večini upravnega odbora okrajne bolniške blagajne ljubljanske, posebno ker je nemogoč stvaren razgovor z gg. socialnimi demokrati, ki sede v upravnem odboru. Ko je v seji upravnega odbora odbornik - delodajavec utemeljeval, da ni nujno potreben še en kontrolor, ga je zavrnil načelnik Breskvar: „Le govorite, kolikor hočete, mi pa bomo naredili, kakor bomo sami hoteli". Sploh pa že tudi več pristnih sodrugov uvideva kako se vodi sedaj okr. bolniška blagajna, in v nedeljo je načelnik Breskvar marsikatero trpko moral slišati in to iz svojega tabora. Soc. demokrati so obljubo vali delavcem, če dobe okrajno bolniško blagajno v roke, bode vse izboljšali, podpore podaljšali, da delavci ne bodo imeli nobenih sitnosti itd. Vendar iz vsega tega ni nič. Podpora se ni podaljšala, delavci-bolniki pa se veliko strožje nadzorujejo, kakor kedaj poprej. Nastavili so posebnega kontrolorja^ kateri kruto postopa z bolniki, vsaj tako je trdil na včerajšnjem shodu pristen sodrug, ter povdarjal, da kontrolorja ne potrebuje blagajna, pač pa naj določijo zdravniki, kdo je bolan ali ne. Glavna točka včerajšnjega izvanrednega občnega zbora, je bila preme mba pravil. Radovedni smo bili,, kako mislijo so-drugi urediti, oziroma podaljšati podporo in zlasti premeniti točko enajsto. Znano je, da je že kršč. soc. odbor poizkušal premeniti omenjeno točko tako, da bi bolniki namesto 20. dobivali 40 tednov bolniško podporo, pa vlada tega ni dovolila. Poročal je načelnik Breskvar, ter opetovano prosil in poživljal navzoče, naj ne govore veliko, ker bi „p r e d o l g o sedeli". Da sodrug i niso na občnem zboru pozabili tudi delodajalcev, se razume. Spominjali so se jih s tem, da so pri točki 10. uvedli nov odstavek, kateri določa, da mora vsak delodajalec, kateri ne plača blagajniških prispevkov v teku treh dni po vročitvi: blagajni* Sitega računa, plačati zamudne obreeti. Sklenilo se je nadalje, d« se bo bolniška podpora delila ravnotako eamo 20 tednov, kakor doaedaj, vendar se je dostavil nov odstavek, da sme načelništvo dovoliti v izvanrednem slučaju, ako je bolnik res sa delo nezmožen, podporo, vendar ne sme podpora presegati svete 50 kron. Odbor pa se sme ozirati samo na take bolnike, ki. so nBjmanj že tri leta člani okrajne bolniške blagajne. To določilo, da mora biti vsak najmanj tri leta član bolniške blagajne, predno more prositi za podporo, zdi se nam zelo neumestno. Mi smo na stališču, da imajo do te podpore pravico vsi člani. — Važno določilo v novih pravilih je tudi to, da bodo morali v bodoče vsi bolniki, kizu naj mesta stanujejo, prinašati potrdilo od občinskih uradov, da so res bolni. Dal|e bo vsak zavarovanec tudi lahko svojo družino zavaroval pri okrajni bolniški blagajni proti boleznim. Ako vlada ta pravila potrdi, bo upravni odbor pomnožen na 12 članov in 4 namestnike, nadzorovalni odbor na 9 članov in 3 namestnike, ravno tako raisodišče. Volilo se bo, kakor dosedaj, po okrajih, ven dar bodo mogli voliti s pooblastili oni.člani, ki bo oddaljeni deset kilometrov, in pa tisti ki ne morejo priti vsled bolezni. Upravni odbor se bo tudi volil vsako leto, ravnotako blagajniški načelnik. Odbornik, ki ne pride neopravičeno trikrat zapored k seji, bo brez usmiljenja izključen. Diuge nesreče ne bo. Najvažnejša premenah« pravil pa je, da bi si smelo načelništvo (upravni odbor) d o vol) j« v a t i rasna aa grade, posebno načelniku. (§ 26.) Breskvar ni nobene druge premembe bral s takim veseljem, kakor ravno to premembo pravil. Izdal ga je njegov sladki smeh. Pri tej priliki pa je Breskvar posedal, da je de želna vlada odbila rekurz sodrugov proti mestnem magistratu, kateri je razveljavil na zadnjem občnem zboru sklenjeni predlog, da se dd načelniku Breskvarju 300 K nagrade. Sodrugi bo se sedaj pritožili na ministrstvo, kjer pa bodo gotovo istega mnenja, kakor deželna vlada, kajti zakon pravi, da mora načelnik in ves odbor brezplačno delati. S to premembo pravil si hočejo sodrugi na vsak način osigurati, posebno načelnik, letne nagrada. Radovedni smo, kaj poreče deželna vlada k tej premembi. Ako ista ne odobri te premembe, bedo sodrugi morali delali za zavarovanca in blagajno — brezplačno. Pri raznoterostih je bilo zanimivo poslušati sodruge. B r o z o v i č je obžaloval \se, ki so bili izvoljeni ter kazal na Breaktarja, h »»lil pa je bta-gajnične zdravnike. Rebolj je govoril o dež. bolnici in o bolniški blagajn*, kjer ga niso hoteli poslušati. P o g 1 a j pa je srdito napadel aačelnika Breskvarja radi bolniške kontrole. Načelaik Breskvar pa ni odgovoril, uarveč kazal na navzočega komisarja, češ, »tukaj je gospod kom>isa>, ako kal hočete, obrnite se nanjl Čudno, kakor hitro je mož v zadregi, sklicuje se na komisarja, ko vendar vsakdo ve. da komisar nima nobenega vpliva na bolniško kontrolo, pač pa je to stvar načel-nikova, oziroma upravnega odbora. Spleh pa se je na občnem zboru načelnik 6 r e s k a r opetovano skliceval na »kon. Moi se prištava najradikalnejdemu krilu soc.-demokraške stranke, a pri vsaki priliki se skliouje na zakon, komisarja in magistrat Za tako delo je najprimernejša nagrada — »nič plače«. Slovensko gledališče v Ljubljani. Jatri, v četrtek, prične se vrsta letošnjih slovenskih predstav v deželnem gledališiu z zgodovinsko dramo »Domovina« francoskega pisatelja Viotorina Sardona v pre vodu Janka Pretnarja. Glavne uloge v drami so v rokah novoangažovane heroine gdč. Otilije Spurne, bivše prve igralke mestnega češkega gledališča v Plznu, gosp. režiserja Jaroslava Tišnova, dosedanjega večletnega režiserja češkega gleda lišča na Vinohradih v Pragi in našemu ob činstvu dobro znanega režiserja in igralca g. A d o 1 i a Dobrovolneg«, ki je tudi vpriioril to veliko dramo. Poleg ime-novanih sodeluje v tej igri ves dramski enseivble. Umrla je včeraj v Solkanu gdč. A 1 -binaBlasnik, hči pokojnega znanega ljubljanskega tiskarja Biesnika in svakinja pokojnega kranjskega deželnega glavarja Po-klukarja. Ponesrečeni trgovski pomočnik. V Ur-bančevi prodajalnici ca sv. Petra cesti je včeraj trgovski pomočnik Mihael Plevnik skladal blago. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel z lestve ter se na vratu nevarno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišiico. Preprečena velika nesreča. Sinoči je v Radeckega vasi posestnik Anton J e s i h z Iga pustil na eesti svojega konji. Konj se je splašil in dirjal po Dolenjski eesti proti železniškemu prela&u, ki je pa bil zaprt, ker je ravno prihajal poštni vlak. Konj se je zaletel v prečnieo, jo zlomil in padel z vozom na aredo tira. Vlak je bil že blizu. Čuv»j je dal hitro vlaku znamenje, ki se je usta vil. Vlak je imel desat minut zamude, da so spravili konja in voz raz tir. Ako bi čuvaj ne bil tega pravočasno zapazil, zgodila bi se bila velika nesreča. Planinski Piparji so zopet oživeli! Na občnem zboru dne 19. septembra t. 1. so izvolili za nadpiparja zopet g Jos. Hauptmana, za namestnika pa g. Ivana Korenčana. Sklenili so pravila prilagoditi sedanjim razmeram, napravljati mesečne skupne izlete, se skupno ali po odposlancih udeleževati izletov in priredb „Slovenskega planinskega društva" ter skrbeti za naraščaj. Slike članov slovenske drame in opere so izložene pri S c h w e n t n e r j u lu pri K o I 1 m a n n u. Nevaren človek. V garnizijskem zaporu v Ljubljani je že dolgo časa v preiskavi radi več deliktov, med temi tudi ropa in umora, neki mož, katerega identiteta se ne more dognati. Gotovo je dotičnik, imenom Prek, rojen v Prebačevem, a dostojen v Šmartno pod Šmarno goro, kar pa zanikuje in pa trdi, da se zove Puppo, in da je Lah. Govori tudi dobro laški, slovenski ter nemški in nekoliko tudi druge jezike ter trdi, da je bil večinoma v Braziliji. Veči noma vsi, s katerimi je bil konfrontiran, trdč da je Prek. Kdor bi ga slučajno utegnil poznati, naj bi se prijavil pri omenjenem sodišču. Zidane rute kradel ie v prodajalci g. Turka v Prešernovih ulicah Anton D z i m i k Prepeljali so iz Ridovljice v Ljubljano 1. 1880. v Hidovljici umrlega okrajnega sodnika g. Jožefa L^ha, ki je bil danes tu pokopan. V novo poslopje »Mestne hranilnice« se preselilo uracti šele mesera decembra. Našla je Ivana Potočnik zlato brožr, vred'" 60 kr">n. Radi telesne poškodbe je bil aretiran delavec Janez Dolinar z Viča. Pri Zakotni-kovem skladišču je v družbi več drugih lu-čal kamenje. Kamenje je zadelo na ustnico delavca J*n»7a Severja. U hotela. Zadeva z gdč. Marijo Cene v hotelu G-aižar sa sedaj pojasnjuje na ta način, da gdč. Cene ni hotela nobenega ogol|uf»ti, kakor ee je prehitro rasnaniio prstani oblasti, ampak, da je pustila svoje Btvari v hotelu in je obljubila, da plača, ko dobi pričakovani denar. Stavka železničarjev v Italiji? „Berolinski Tageblatt" poroča iz Milana, da pripravljajo italijanski železničarji splošno stavko, ako vlada ne bo ugodila zahtevam železniških uradnikov. Telefonska in brzojavna poročila. Ljutomer. Gosp. Albert Lasbacher bivši nadučitelj pri Svetinjah v torek umrl. Pogreb v četrtek ob 4. uri popoldne v Ljutomeru. Dunaj, 28. aept. Min. predsednik Korber je baje sklenil, da vzdrži Ilandla v Dalmaciji za vsako ceno. On je Handla poslal v Dalmacijo, čeS, da je njegov najboljši uradnik, a odpust Handlov bi bilo desavviranje nje govib besed. Brno, 28. sept. K današnji seji morav-skega dež. zbora je prišel na galerijo drž. poslanec Hybeš z večjo skupino socialistov. Ko je deželni glavar naznanil neki nujni predlog, zavpil je Hybeš z galerije: »Kdaj bodete dali na dnevni red splošno volivno pravico?« Galerije so nav dušeno demonstrirale. V dvorano so letel! listki z napisi za splošno volivno pravico. Dež. glavar je prekinil sejo. Na galeriji navzoči galerije niso zapustili. Vztrajali so tako na galeriji štiri ure. Končno je glavar zopet otvoril sejo in izjavil, da noče rabiti proti galeriji pol cijske sile in zato zaključuje sejo. Odobravanje na galeriji. S c. demokratje so odkorakali pojoč Danes je še nočna seja. Kodanj, 28. sept Pri Rejkgaviku se je potopila nb ška ladia. Utonilo j^ 13 oseb. London 28 sapt Avstr. vojna uprava je pri tvrdni Yarrcw naročila 30 torpedovk in torpednib rušilcev. Dunaj, 28. sepfembra. Prihodnje dni se pričakuje, da objavi „Wiener Zaitung" imenovanje kneza Hjhenlohe za namestnika tržaškega. Dunaj, 28 saptembra. V tehničnih krogih se govori, da vlada zcpet misli na plovni prekop mad Dunajem in Trstom. Sangaj 28 septembra. S se vero-za-pada od Santuna prihajajo vest1, da so bok Sarji sklenili v prvi polovici oktobra prči^ti z vstankom proti tuicem, sličnim onemu v I. 1900 Bit' sp ie vplikecra klania Božja volja je bila, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta, gospodična Albina Blasnik solastnica tiskarne in posestnica dne 26. septembra ob 9. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v Solkanu pri Gorici umrla. Truplo pokojnice prepeljalo se bo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb z južnega kolodvora v četrtek, 29. septembra ob pol 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi. 1625 V L j u b 1 j a n i, dne 27. septembra 1904. Karolina Kumar, Aleksandra Poklukar, Pavla Honigschmid sestre. liti ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše preljube matere, oziroma stare matere in tete, gospe Cecilije K^šovie došlo nam je vsestransko toliko dokazov iskrenega sožalja, da nam je nemogoče vsakomur posebej se zahvaliti. Zatorej storimo to tem potom ter izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami žalovali ter izkazali dragi pokojnici zadnjo čast v tako mnogobrojnem številu. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem za ganljive žalostinke; sploh se zahvaljujemo vsem, ki so za časa bolezni preljubi materi stregli in tudi pripomogli, da se je sprevod izvršil tako veličastno. Sava-Jesenice, v septembru 1904. 1623 Žalujoči ostali. M Vdana v voljo božjo naznanjam mnogim prijateljem in znancem, posebno nekdanjim gorjanskim duhovnikom, da je po do'gi mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, dne 27. septembra ob 10. uri predpoldnevom mirno v Gospodu zaspala moja ljuba sestra Marija Strle v 68. letu njene starosti. Pogreb bo v četrtek, dne 29 t. m., v Gorjah, kjer se bodo brale tudi svete maše. Drago pokojnico priporočam v pobožni spomin. Gorje, 27. septembra 190t. Terezija Strle, učiteljica. Kemične barve sukaSe* temeljne barve bratT ebeS Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 524 41 11—7 Razpisana je služba organista in cerkvenika na Mirni, Dolenjsko. s plačo v gotovini 300 K, v beri 6!) msrnikov ajde > prosto stanovanje in nekaj zemljišča. Nastopi se lahko precej. 1619 2—1 Anton Kocijančič, žuonik Z gostilno na letovišču „Laverca" se s 1. oktobrom (lo spomladi preneha. 1620 3-1 Kovačnica z vsem kovaškim orodjem, dobro znan?, kateri ni še nikdar zmanjkalo de,a, se odda takoj v najem. Več se poiive pri lastniku Ivanu Bulz, mesarju na Mirni, Dolenjsko. 1024 4—1 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Norndila sprejema družbin založnik S H Skerl, Sv. Ivan pri Trstu. Mednarodna panorama, i_l Ljubljana, Pogačarjev trg. 1621 Ta teden seer Amerika. -22» Povodom prebridke, tako nenadne izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oz.roma sina, brata in svaka, gospoda Maksa Bruss nam je došlo od blizu in daleč toliko dokazov prisrčnega in tolažilnega sočutja, da se čutimo dolžne tem potom izreči zanje svojo najtoplejšo zahvalo, Posebej se še zahvaljujemo mil. g stolnemu proštu dr. I K u 1 a v i c u za udeležbo pri nogrebu, preč. gospodu župniku M. Malenšku za vodstvo pogreba, veleč. g. kanoniku dr. And. Karlinu za zadnje tolažilo prebla w gemu pokojniku, dalje gospodom članom trgov, bolniškega društva za častno udeležbo pogreba in končno darovateljem krasnih vencev. Slednjič izrekamo prav toplo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem dragega nam pokojnika, ki so boiisi z udeležbo pri pogrebu, bodisi na katerikoli dru; način izkazali zadnjo čast prerano umrlemu in nam lajšali veliko bolest. Bog bodi vsem obilen plačnik ! Ljubljana, 27. septembra 1904. Žalujoča rodbina. Oddati je službo cerkvenika in organista pri Sv. Ivanu na Notranjskem. Plača: v denarju 400 K, prosto stanovanje, zemljišča toliko, da je mogoče rediti eno kravo Oglasila za to službo naj se dopošljejo na župni urad v Slavini. i&io 3—3 Mizarski pomočniki dobe takoj trajno delo z dobro plačo pri M Maloviču v Novem mestu. Sprejme tudi dva učenca v poduk. 1590 6—d Suhe gobe in fižol kupuje po najvišjih cenah MATIJA KRIŽMAN v Ribnici, Dolenjsko 1614 2-1 M11M11111111 < 111111111111M1111111111 i I > 11111111 < 11111 i 11111 ■ 1111111111111111 i IM111111111111 > II Grenčica I| Florian" !| in liker 11 Flori an" II 11 I! " || najboljša oljica |! za želo j. 1938 g01 ............................................................................iiuiuiiuii <*OP|l€Mli<*1IC, katere ae želijo izobraziti v šivanju ia domačo pcrabo in v lci-ojiieui r i stili ju po najnovejšem sistemu epreiema JESIfl Ljubljana, Stari trg št. 12. Odlikovan z zlato medaljo na rasat&vi ▼ Parizu 1. 1904. Dragofinpuc fapefnlk In preprogar Dunajska cesta št. 18, zvršu e vsa tapetniška in dekoraoijska dela er ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 20 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. 479 104 56 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS se priporoča preč. duhovščlt v izdelovanje vsakovrstne duhovnlik* obletu Iz trpežnega In solidnega b!*|t po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izflotovljene obleki posebno na havelske v na) večji izberi po najnižjih cenab ItbtfltelJ onirora avstrijskega društva železniških uradnike. petero masnih pesmi za mešane glasove. — Uglasbil Ivan Ocvirk. — Ona partituri in 4 crlaeom 1 K 50 v — Zuložil skladatelj pri Sv. Juriju ob južni železnici, Štajersko. Dobe se še tudi »Nageljni". Svttae pesmi za mešani in moški afior. Cena par tituri 2 K. 1591 3-3 2 l ,IV' sprejema d Flcrijans^il} ulicah |t. 15, II. W////M Istrska vina lastnega pridelka, nova, muškateljec, belo, rdeče >n teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj. Istra. 1583 20-3 Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikoi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznlce, mlatilnioe, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje ia sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol. nloe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljave vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake, žage, kotle za klajo m žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. Mizarsko, tesarsko in ključavničarske orodje ter vse druge v železno stroko spada joče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-23 cerij skega blaga. .rt t- C3 <=n CD tSl 03 Hq prezreti! Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko __V Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti roto\ža. Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepne ure, dalje vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasno izrezanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledž izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega. )ie pretirane cenel Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohina srebru namizno opravo (Besteckj, garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz __china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna lnjporabljlva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 37 Obraz sv. Prokopa dle originalu Vikforč* poerstra, vyjde koncem zan t. r. v krasne barevnč reprodukci, v rozmčru 29'/, X 16 cm i s okrajem 44'/, X 28 cm. Subskripce na obraz ten pro-dlužuje se do konce zan t. r. V subskripci stoji list K 4'—, v ramu dubovem, ofechovdm, ume-lecky komponovanum a ručnč vyfezavanem pod sklem K 10-—. Zadejte tež vzorky (jež se pujčuji) nastennych nabož. obrazu, jež v ramech dobre kvality, barokovych, ofech«vych, dubovych, jakož i umčlecky komponovanveh a ručnč vyfezavanvch do všech stanic Ra-kousko-Uherska franko dodavam. Bedny se neiičtuji, takže se nakoupi' všechny možne obrazy bez zvyšem ceny. Všechny tyto včei dodilva na mirne mčsičm' splatky Karel Šimek nakladatelstvi religf. obrazku a obrazu v C. Budejovicich, Rudolf, tr. 42-1. lf 29 5—3 Velky sklad malych naboženskych obrazku, jichž vzorky j snu vždy k disposici. | 1122 100—26 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci Hanns Konrad tovarna ia nre ln Izvozna trgovini Most St. 955, CeSko. Prava »mer. nlk. remontolr-ura s sidro, ."«=[. "i» remonioi r■ ura n Muro, , J Itoskopf patent T trpežnem futralu fl" (1 OTfl lovega usnja r ele«. rerlžlco iz nlk- &lu* J"« sistem la Jelenovega _ ____j tja la priveskom, komad' foufZpitfbnJ&š 1 ht Pijte ? Kiauerjev Ijriglav" 2 najzdravejši vseh likerjev. b 544 150-79