im im številka 100.
V LjuMjcnf, v torek S. mala mi
Um Din 1*50
Izhaja tMk dan popoldne, U vxo:»« i sedeli« in prasaike. — inserati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, vcCj! fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „51ovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravnlatvos Knallova tst-oa $Sev. S, pritličje. — Telefon Stev. 304. Uredništvo: Snaflova nllea st, 5, I. nadstropje. —- Telefon sier. 34.
IC      Poitnina pSačana v gotovini.
Za dualizem plemenskih strank ?
Tako nekako bi lahko imenovali pri« zadevanja nove HSS, ki se v zadnjem času preobrača k državnemu, k nacijo* nalnemu edinstvu in k pozitivnemu zakonodajnemu delu in ki bi tudi rada vstopila v vladno koalicijo. Isto sporaz* umevanje brez vsebine zagovarjajo na* dalje tisti zagrebški in beogradski listi, ki deloma iz gmotnih interesov, deloma iz naivnosti, deloma iz kaprice propo* vedujejo koalicijo radikalne stranke z Radičevo HSS.
S krilatico sporazuma brez vsebine pa smo tudi označili bistvo vseh teh prizadevanj. Zq za časa sporazumevanja bivše vlade g. Davidoviča smo vsak dan doživljali, kako so stranke «sporaz* uma>, za čemer se je skrivala samo že« -Ija po vladi, mnogo, premnogo, oglu* šujoče govorili o «narodnem sporazumu in sel jaški demokraciji*, pri tem pa zamolčale vse vsebinske, bistvene toč* Ire tega baje prepotrebnega akta jugo* slovenske notranje politike.
Tudi sedaj doživljamo perijodo kle* petavega govoričenja o narodnem spo* razumu. SHS je z besedami in govori priznala vse temelje našega državnega in nacijonalnega življenja. Res je! Ko pa je to storila, ji je bila prva misel koalicija z radikali!
Z vseh strani se je začelo dokazo« vati potrebo take koalicije. Pravijo, da pomeni taka koalicija perfektnost na* rodnega sporazuma, končno stabilizacijo naše narodne države in kaj še vse. Govorilo se je, kakor rečeno, v teh splošnih frazah prav mnogo, premnogo. Končno smo zaznali, za kaj gre pri vsem tem sporazumevanju in kaj se skriva za koalicijo med radikali in HSS! Vprašanje Radičevega procesa, vprašanje Radičeve oprostitve! — To csebno vprašanje zaprtega moža in po* litičnega grešnika naj tvori bistvo na* rodnega »sporazumevanja«. Za pamet* no politiko je jasno, da izpostavlja tako pojmovanje narodnega sporazuma za* smehu vse tiste, ki so prejšnja leta pi* šarili in govoričili o velikih idejah, ki tiče za narodnim »sporazumom« .,.
Nihče pa se ni vprašal v zadnjem mesecu, kam vede pravzaprav koalicija med radikali in radičevci! In vendar je to vprašanje bistvo in raison d* etre event. parlamentarne in vladne zajed« n&e med Pašičevo in Radičevo stranko! Kaj bi pomenila taka koalicija za bo* dočnost?
Zaenkrat bi pomenila parlamentarno sodelovanje ter reševanje tekočih zakonodajnih načrtov ter precej koncesij upravnega značaja na Hrvatskem. Te koncesije bi ne služile vtrdirvi državnega in nacijonalnega edinstva, ker je evidentnc, da bi obratno Radi-čeva stranka poizkušala iz nove koalicije z Pašičem iztisniti čim največ koncesij in ugodnosti za lasten razmah, za utrditev lastnih pozicij. Stranki gre namreč za biti ali nebiti. Programatič-r.o je že propadla in kapitulirala. Sedaj naj reši v zadnji uri svoje organizacije, svojo politično ekzistenco! Če ostane še dalje v opoziciji, razpade xsled nujnosti aktivnih hrvatskih interesov, mislimo interesov hrvatskega gospodarstva in kulture, ki zahtevajo neodložljivo priključitev k resni pozitivno ustvarjajoči državni stranki.
S koalicijo med Paš;čevo in Rdi-čcvo stranko bi se torej utrdila Radi-čeva stranka in bi se za našo državo ustvaril poguben, plemensko orijenti-ran dualizem, medtem ko mora naš političen razvoj zasledovati vse druge cilje, na pr. razvoj dvostranskega sistema neplemenskega značaja itd.
Od Radikalne stranke bi zato bilo mnogo doslednejše, da favorizira tak notranjepolitičen razvoj, ki omogoča ustanovitev, odnosno razŠ:ritcv, skupno grupacijo vseh državna tvornh strank v eno veliko, vse državno ozemlje objemajočo, moderno sestavljeno in programatično napredno državno stranko.
Odločno pa moramo odklanjati narodni »sporazum«, ki ustvarja in ove-kovečuje dualizem dveh plemenskih strank v naši državi, koie notranji raz-
iia
Kraljevič ostane pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. — Postavitev varuhov. — Hišne preiskave pri republikancih«
— Beograd, -1 rrs:3. (T.-^v.) Po Beogradu se je včeraj bliskovito raznesla novica, da je bil kraljevič Gjorgjs v premstvu zdravnikov prepeljan na drrra-vno posestvo Belje. kjer ima v smislu sklepov vlade, storjenih sporazumno z Nj. Vel. Icraljem, ostati pod stalnim zdravni5kim nadzorstvom. Glede premestitve kraljevi^n Ojorsria na Beijs prihaja iz vladinih krogov tole pojasnilo:
V soboto zvečer izdani vladini komunike" javlja, da se je zdravstveno stanje kraljeviča GJorgja toliko poslabšalo, da so se morale storiti poseone odredbe glede določitve stalnega stanovanja In stalnega zdravniškega nadzorstva. Po tem komunikeju je bil včerai v nedeljo objavljen novi komunike, k! veli:
V snočnem komunikeju ;e bilo objavljeno, da je kraljevič Gjorgje radi poslabšanja bolezni stavljen pod zdravnšiko nadzorstvo. Ta odredba izvira že iz leta 1922. In je bilo določeno, da biva kraljevič Gjorgje v Nišu. Upanje je bilo, da se njegovo zdravstveno stanje zboljša. Med tem se je njegovo stanje še poslabšalo, o čemer so dokazi njegovi neprestani napadi na okolico, ki so zavzeli tak obseg, da ni mogel biti nikdo več pri njem v službi. Kraljevič Gjorgje je pri vsakem svojem koraku napadal Nj. Vel. kralja, kraljevsko vlado, uporabljajoč zelo žaljive izraze, ki se ne morejo ponoviti in ki so obenem jasen dokaz o njegovem psihičnem stanju. To stanje so potrdili tudi psihijatri, ki so imeli priliko pregledati kraljeviča in v podrobnosti proučiti njegovo duševno razpoloženje, tako zadnji čas zdravnik špecijalist dr. Rabinov i c h iz Pariza.
Nekateri politiki, veli dalje komunike, ki so zgubili na ter nu v javnem mnenju, so izkoriščali to psihično stanje kraljeviče-vo za svoje namene in jim je Šel k sreči vedno na roke.
Komunike dalje kratko navaja razloge za kraljevičevo premestitev na državno posestvo Belje. Med drugim naglasa: Da bi se odstranile eventualne nesreče, ker je postajalo kraljevičevo razpoloženje vedno mučnejše, je bila potrebna njegova izolacija
na ta način, da se podvrže staT^: zdravniški pažnji. Zato je bil kraljevič odpravljen na Belje.
Z ozirom rta premestitev kralvevica Gjorgja na Belje se doznavajo iz dobro poučenih krogov še nekatere druge podrobnosti k razlogom za njegovo odstranitev. Zadnji čas je bil kraljevič zelo nervoxen. Kazal je tudi znake halucinacij. Večkrat je trdil, da ga nekdo napada. Nikdar se ni mogel strpeti na stalnem mestu, ni imel stalnega stanovanja, niti ni imel nikjer stalne hrane. Zadnji čas je bil na hrani in stanovanju pri upokojenem polkovniku Angjel-koviču. Ker je postajal kraljevič vedno bolj nevaren, so bili odgovoril faktorji primora-nj preskrbeti kraljeviču Gjorgju primemo mesto, kjer bi našel v naravi razvedrila, da se njegovo živčevje umiri.
V nedeljo zjutraj je upravnik uprave Beograda Manojlo Lazarevič prispel v spremstvu stražnikov na kraljevičevo stanovanje ter mu sporočil sklep vlade, storjen sporazumno z dvorom, da se ima preseliti na veliko posestvo na Belju. Kraljeviča pregovoriti m' bilo tako lahko, vendar je po dolgem prigovarjanju in naporu v to privolil. Politična oblast je nato izvedla hišne preiskave v stanovanju upokojenega polkovnika Angjelkoviča, kjer je našla važne stvari. Med drugim dva zaboja kraljevl-čevih spominov in raznih pisem. Istočasno so bile hišne preiskave v stanovanju voditelja republikanske stranke Jase Prodano-vTča, profesorja dr. Mrhajla Petroviča, v stanovanju upokojenega kapetana Mišida in končno pri uredniku »Republike« Ikoniču. Kraljevič zadnji čas ni hotel poslušati nasvetov zdravnikov, ni &e hotel ravnati po zdravniških ukazih ter se je splošno tako zanemarjal, da je bil šef kraljevskega doma v velikih skrbeh za njegovo usodo. — Bolezen predsednika Pašiča je ovirala nujno sklicanie kronskega sveta. Končno se je vlada sporazumela s kraljem, da se kraljeviča stavi pod zdravniško nadzorstvo m sistematično lečenje.
Kakor zatrjujejo, se rmenujejo kraljeviču tudi posebni varuhi.
Pred voznimi političnimi dogodki
Združitev Narodnoradikalne in samostojnodemokratske stranke?
— Beograd, 4. maja (Izv.) Nedeljski >Balkan« javlja: »Kakor smo rsvedeli, sj vodijo med radikali in samostojnimi demo. krati preko posredovalcev pogajanja, da se ustvari iz Narodnega bloka močna parla. mentarna fronta na ta način, da bi samostojni demokrati vstopili v radikalno stranko. Za to misel ee zlasti ogrevajo bosanski radikali, ki se najbolj trudijo za to, da se ta načrt ožlvotvori.
Vihnrnn sein narodne skupščine
Plenarna seja odgodena do ponedeljka«— Konstituiranje parlamentarnih odborov« — Interpelacija o nastopu dr* Korošca proti
cirilici.
Tej vesti dostavlja imenovani list: »Ta načrt bi toplo pozdravil vsak rodoljub, ker bi bil ta dogodek Jamstvo za narodno tn državno edinstvo. Nam je potrebna notranji konsolidacija, a ta se ne more izvesti, ako se ne doseže delovanje parlamenta, S tem bi bila ustvarjena mogočna strankarska grupacija, ki ima skupen program ln skupen načrt glede notranje državne ureditve.c — V političnih krogih to vest potrjujejo.
— Beograd, 4. maja. (Izv. Ob 12.30) V narodni skupščini je nastal danes velik vihar radi nekulturnega izzivanja, ki je je in-sceniral dr. Korošec s tem, da je odstranil cirilski nadpis svojega »Jugoslovenskega kluba«. Sklenjeno je, da se plenarne seje narodne skupščine odgode do prihodnjega ponedeljka. Seja narodne skupščine, sklicana za 9. dopoldne, je pričela šele ob 11.30 dopoldne. V klubih je pred sejo vladalo živahno razpravljanje o internaciji kraljeviča Gjorgja in o parlamentarnem delu.
Ob 10. dopoldne se je sestal v ministrski sobi narodne skupščine ministrski svet pod predsedstvom min:stra Svetozarja Pri-bičeviča. Vlada je sklenila predložiti narodni skupščini odgoditev plenarnih sej, ker še ni zbran zakonodajni materijal in se še vsi zakoni obravnavalo v posamnih parlamentarnih odborih. V ponedeljek se določi dnevni red ln Je obenem pričakovati, da poda vlada svojo programatično deklaracijo, ki je še ni mogel radi bolezni pregledati ministrski predsednik Nfkoia Palšč.
Pred sejo skupščine se je sestal tudi radikalni klub. Obravnavat je razna formalna vprašanja, tako volitev članov skupščine v odbor Državne hipotekarne banke in volitev članov v državni svet, kolikor ni izpopolnjen. Sporazumno s samostojnimi demokrati je bilo sklenjeno, da vladina večina izvoli za prvega skupščinskega pod-
voj naj obratno učvrščuje načela državnega in narodnega edinstva.. -
predsednika psi. dr. Nikola Subotiča (rad.). Sporazumno je vladina veČina tudi določila člane za razne odbore, ki razpravljajo o cerkvenih zakonih. Za predsednika odboru za zakon o pravoslavni cerkvi je nomini-ran dr. Voja Janjič (rad.) in za podpredsednika p~>sl. Valerijan Pribičevič (sam. demokrat). Za predsednika odbora za mter-konfesijonalni zakon Ljuba Jovanovič in za podpredsednika dr. Voja Janjič.
Skupščinski podpredsednik dr. Paleček je sejo otvoril ob 11.30 dopoldne. Skupšči-nea je vzela na znanje konstituiranje raznih odborov, tako odbora za poljedelske kredite, kateremu je predsenik dr. Velizar
Jankovič. «
Pred prehodom na dnevni red ie prišlo do vihanrh prizorov in spopadov med klerikalci in vlad;no veČino.
Posl. Kosta M a j k i t (rad.) je vprašal skupščinskega podpredsednika, če mu je znana kratka humoreska beogradske »Politike«, ki omenja, da je dal dr. Korošec odstraniti z nadpisa jugoslovenskega parlamentarnega kluba cirilico. Posl. M a J-k i č je v svojem vprašanju na predsednika konstatiral, da fe dr. Korošec eden čisto navadnih klerikalnih fanatikov ki nima pravice na tak način demonstrirati proti cirilici  k) je vsem Slovanom sveta.
Podpredsednik dr. Paleček je med velikanskim viharjem in truščem omenil, da ga je v tem oziru že posl. Majkič v soboto v predsedstvu interpcliral. Skušal *a je pregovorit', da *ne bi te zadeva spravljal ! v Javnost iz raznih kulturnih ozirov. tM«*^ 1
njegovim govorom se Strjejo ogorčen! vzkliki na strani vladine vezirje proti klerikalcem: »Sramota! Doli jezuiti! Doli klerikalci!) Klerikalci so sku?pi; reagirati. Končno se je zbornica pvi/iU in Je predsednik dr. Paleček nad^evai svoi govor. Pripomnil je, da je odredil vm., da se je nadpis v cirilici pri »Jtrgos to venskem klubu« obnovil.
Sledile so 5e nükatere formalne opazke .na kar ie zbornca prešla 1: voliivi prvega skupščinskega podpreJsedr/ika. Izvoljen je dr. Nikola S u b o t i č.
V političnem oziru ni drugače nikakih važnejša dogodkov. Poleg ministrskega predsednika g. Nikole Pašiča so obolel': minister za socijalno politiko Marko G j u-r i č i č, dalje skupščinski predsednik Marko Trifkovič in sedaj tudi Ljuba D a-v i d o v i č.
Zinovjev o svetovni revoluciji
Svetovna revolucija mora vzeti pot preko Anglije in Balkana!
— Riga, 3. maja. Zinovjev je na zadnji konferenci v Rigi podal zelo dalekosež-ne izjave o uspehih svetovne revolucije. — Med drugim je poudarjal:
Osemletna izkušnja je pokazala, da se nade na svetovno revolucijo niso izjalovile niti poslabšala. Sedanja mednarodna kon-stelacija zahteva, da mora svetovna revolucija vzeti pot preko Anglije. Orijenta in Balkana v druge zapadne države. Zlasti proti Angliji mora biti naperjena vsa tajna komunistina propaganda. Vsaka pospešitev revolucije dobi velik odmev v nacijonalnem oziru tudi pri narodih, ki so od Angležev podjarmi je ni. Končno je nasproti moskovskim komunistom poudarjal, da mora komunistično gibanje opustiti vse lokalne ozl-re in se strniti v splošno fronto za svetov-i:o revolucijo.
Komunistični atentati tudi na Poljskem
Poljski komunisti orn>ravijejo v Varšavi sličen atentat kot v Sofiji«
— Varšava, 4. maja. Ni se še poleglo veliko razburjenje, ki je nastalo v poljski javnosti po komunističnem atentatu na nemški prehodni vlak pri Evdkumenn. Tu je bilo 30 človeških žrtev. Listi objavljajo podrobnosti o eksploziji peklenskega stroja v IokaI;h radikalno - agrarne stranke, ki je nastopala zadnji čas skupno s komunisti. V teh lokalih je nekdo pripravljal in montiral peklenski stroj, ki naj bi bil podtaknjen na slavnostnem kraju povodom narodnega prazn'ka 3. ma'a, sUčno. kakor fe bi! v Sofiji. Pri montiranju je bil monter nepreviden In je stroj eksplodira!. Povzročil Je znatno materifslno škodo. Policija je aretirala več kcmurrstov.
KRALJ POSETI BUKAREŠTO.
— Beograd. 4. maja. (Izv) Nj. Vel. kralj Aleksander poseti 10. t. m. Bukarešto in prisostvuje velkim romunskim narodnim svečanostim povodom praznika narodnega osvobojenja. V zunanjem ministrstva prisosivuje kraij tudi gala dineju, ki ga priredi romunski zunanji minister na čast zunanjim  ministrom  držav  Male antante.
IMENOVANJE AGRARNIH REFERENTOV V SLOVENIJI.
— Beograd, 4. maja. (Izv.) Podpisan je ukaz ministra za agrarno reformo, s katerim se imenujeta za grama referenta v činu inšpektorja ministrstva za ljubljansko oblast dr. Anton S a p 1 a in za mariborsko oblast g. Albin R a d i k o n.
POSET DR. BENEŠA NA DUNAJU.
— Dunaj, 4. maja. (Izv.) Definrtivno je določeno, da prispe češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na Dunaj dne 14. t. m. Teden dni popreje prispe na Dunaj novo-imenovani češki poslanik Gustav Haber-mann.
POLJSKO-ČEŠKOSLOVAŠKA ZVEZA.
— Pariz, 4. maja. j&Matin« objavlja, raz-govor svojega posebnega dopisnika s češkoslovaškim su nanj im ministrom dr. BeneSem. ki je glede češkoslovaško.poljske 7veze posebno naglašal: Poljskoeeikoslovaški spo. razum služi nam za temelj bodoče državne zveze, ki bo velikega pomena z ozirom na sedanje dogodke v mednarodnih problemih. O garancijski pogodbi in o razsodišču je dr. Beneš dejal, da Je bilo stališče poljskega zunanjega ministra z njegovim identično v zadevi garancijskih predlogov, ki jih je stavila velesilam Nemčija. Predloge Nemčije je treba v gotovem oziru vpoštavati.
THOMAS HENRY HVXLEY. An&eSko rt* rsveslevje praznuje dane* JOOletnico rojstva enega največjih nar&soslovcev T. H. Huxi hya, ki je umrl 29. junija 1892. v Londonu — Huxley je bil vnet pristaš Darwinovif ncuko\*. Veliko zanimanje je zbudilo l. 1864 njegovo defo «Evidence as to man*s placm in naturs», v katerem je dekezal, da je an& tomično sorodstvo človeka in človeške opic* veliko večje, nego sorodstvo med človekon: in drugimi opicami. Po medicinskih Študt jäh v Londonu je spremljal Huxley l. 184% do 1850 Owen Stanleys pri ekspediciji v Avstralijo in je bil cd i. 1855 profesor nar& vodovja v Londonu.
Borzna poročila
Ljubljanska borza.
LESNI TRG:
Hrastovi plohi 54 mm, 3.90 m 44 mw: 2.70 m fco meja. denar 1400; cerovi krlji od 55 cm prem. naprej od 2 m dolžine fco naklad, post. 14 vag., denar 18, blago 18. zaključki IS: smrekovi hiodi od 25 cir prem. naprej 4 m dolž. fco naklad, post denar 250; bukova drva 1 m dolž. suhe fco meja, denar 25; hrastovi trizi I In U vrsta od 4—8 cm in od 25—60 cm fc meja 1 vag. denar 1380, blago 13S0, zaključki 1380. Nadalje potrebuje borza več vagonov smrekovih in jelovih hlodov od 25 cm naprej. # 2ITNI TRG.
Pše?rca Rosafe, rintusa, par. LjublMh* blago 465, otrobi pšenični, debeli freo. vagon blago 215, otrobi pšenični, drobni fco. vagon blago 190, koruza promptna par. Ljubljana blago 225, oves makedonski, orig. par. Ljubljana   denar 340, krompir rumen
fco. Štaj. post. blago 115.
Efekti : 2 in pol drž. renta ca vojn*
škodo, denar 161, blago 1637 odstotne mvest. pc». iz 1. 1921, denar 61, bia,gt» 63%. Celjska posojilnica d. d., denar 200, blagu 200, zaključki 200, Ljubljanska kreditu« banka, oenao* 225, Merkantilna baaka, de-nar 110, blago 124, Prva hrvatska Stedten*, ca, denar 795, blago 800, Kreditni zavod denar 190, blago 200, Stavbena, denar 26G, blago 2S0, Strojne tovarne in livarne, denar —, blago 134, Trboveljska premogokop. na družba, denar 380, blago 385, Združene pa-piraice, denar 110, blago 120.
Zagrebška borza.
Dne A. maja. Sprejeto ob 13.
Devize: Curiii 10.05—10.15, Praga 183.Ä 185.65, Pariz 324—329, Newyork 61.73— 62.53, London 299.95—302.95. Trst 354— 257, Berlin 14.785—14.835, Dunaj 0.0860-r 0.08S1.
EFEKTI.
7dostotno mvest. pos. 1921 62.50—66 2 in polodstotno drž. rente za ratnu štefi 162.50—164.50, Ljubljanska kreditna 230-. 35, Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banka 105—106, Kreditna banka, Zagreb^ 105—108, Hipotekama banka 59.50—60.50, Jugobanka 97—99, Praštediona 800—SO& Slavenska banka 70^—71, Eksploataciia 41— 45, Drava d. d. Osijek 1S5—190, Šečerana. Osijek 570—575 Isis d. d. 52—55, Nihae 4? —50. Gutman 360—370, Slaveks 170^—173^ Slavonija 55—56, Trboveljska 380—386, Union, paromlin 450, Vevče 110—120.
Inozemske borze«
— Curih, 4. maja. Borza: Beograd SJfij, Pariz 2705, Newyork 517.20, Loadon 250T Milan 21.27, Praga 16.30. Dunaj 0.0072.
— Trst, 4. maja. Borza: Beograd 39.25 —39.30. Pariz 127.25—127.75, London 117.8« —117.90, Newyork 24.30—24.33, Curih 471-* 472, Praga 72—72.50, Dunaj 6.0342—0.034T.
Vsem, ki hočejo dobro kavo piti, pripo" ročamo  izvrstno  našo   pravo domačo
olinsko
ciko-rijo. g
92
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne o. maja tg2S
Peosbo zborovanje o Ljubljani
Likvidacija Slovenske pevske zveze. — Ustanovitev ljubljanske in mariborske pevske župe. — Pristop k Južno-slovenskemu
pevskemu savezu.
▼ nedeljo zjutraj ob 9. so se zbrali t itd dvorani Glasbene Matice t LJubljani delegati v Zveri slovenskih pevskih zborov včlanjenih društev k redni letni skupščini. Svoje delegate f=o poslala ta-le pevska dru-Itvs: >Ltra«, Kamnik, Slovensko bralno <*Tustv©«, Trtic. -I-ipa«, Litija, ->Zarja«, Tacen.
poslovanju Zveze m društev Je obširno poročal pevovcdja g. Žarko Prelovec, na.
glašai^č da je zaznamovat! velik korak naprej, vendsjr bo v bodoče treba posečati drufitvom večjo pažnjo, da bo Jo stala na kolikor mogoče vteokem umetniškem nivoju. Iz Poročila blagajnika g. Dražila je
Ljubljanski Zvon«, *Pev<?ko dru- i posneti, da je Imela Zveza 16.320 Din 36 M-ro Krakovo - Trnovo«, »Zvon«, Šmartno J para dohodkov in 13.257 Din 15 para Izdat-prf L*tiji, »Šentjakobski pevski zbor«, Ljub- ~~J~"----
rjana, »Narodna čitalnica«, Kranj, »Glasbeno društvo v Kočevju«, »Sloga«, Ljubljana, Dolenja vas pri Ribnici, »Zvon«. Trbovlje, »Zora«, Jezica, »žirovnikov zbor«, št. Vid nad Ljubljano, »Glasbena Matica«, Krško, »Vel j kav. Brezno ob Dravi m »Slavec«, Ljubljana.
Skupščino je otvoril predsednik Pevske sveže g. Matej H u b a d , ki je pozdravil »avzoče zastopnike iz vseh krajev, zlasti Baveenega delegata, tajnika Južnosloven-skega pevačkega društva, komponista Kosto Manojlovlča. ki se leči na Pohorju Sb J« prlhitel na zbor v Ljubljano. Nadaljno zborovanje Je vodil podpredsednik g. dr. Sv ige i j. kj je pred prehodom na dnevni red naglasi! važno dejstvo, da se nahajamo toeasno v važnem štaiiju razvoja jugoslovanske glasbe. Nadalje je omenil, da je lanski občm* zbor sklenil ustanoviti J u g o -slovenski pevačkl saves, čigar naloga je, ujedlniti vsa pevska društva v državi. Na temelju tega sklepa se mom Zveza pevskih društev raziti ln prilagodit' novo nastalemu razmerju. Z ujcdinjenjem veeh treh pevskih zver bo kulturno delo znatno olajšano, centralizirano. S tem bo tnd4 pospešno njedmjenje vseh Jiigoshrre-nov, kar oja« temelj naše države. Pred. ■ednfk je nato še omenil plodonoeno delo Zvese v preteklem letn.
Obširno tajniško poročilo o delovanja S. 8. P. Z. v preteklem poslovnem letu je podel glavni tajnik g. Stlvin Pečenko. Is poročila je razvidna silna delavnost m aktivnost Zveze v preteklem letu. V zvez; je bflo včlanjenih 38 društev, ki so vsa več aM manj uspešno delovala.   O artističnem
kov. V imenu revizorjev je podal poročilo g. V e h a r, ki je izjavil, da so knjige v polnem redu ter nredlagal, da se podeli odboru absolutorij. Skupščina delegatov Je to odobril a.
Nato Je pričela najvažnejša ln najaktualnejša razprava o likvidaciji Zveze slovenskih pevskih društev, ki se mora rzvršrt! na temelju člena 18. jugoslovenskega pevačkega saveza. O tej točki se je vršila flvahn* razprava, ki je trajala nad dve url. Končno so bile po mnogostranskem razmotrrvanju m dlskutiranju sprejete sledeče točke:
a) Zveza slovenskih pevskih zborov ae razdruii ln stopi v likvidacijo.
b) sedanji odbor Izvrši likvidacijo.
c) poverjenlštvo Jugoslovanskega pevačkega saveza se izroča za ljubljansko ln mariborsko oblast župama teh dveh oblasti; župi se morata osnovati in pričeti z uprav, nim delovanjem najmanj do 30. Junija t. I.
č) Izvolita se pripravljalna odbora za obe župi.
d) premoženje ZSPZ se izroča župama mariborske in ljubljanske oblasti v raz. merju Števila včlanjenih društev.
Občni zbor je nato razmotrlval še nekatera zelo važna vprašanja, zadevajoča predvsem ustanovitev dveh pevskih lup. obenem pa je bilo dolčeno, da naj sedanji odbor ZSPZ ostane kot pripravljalni odbor hi pripravi vss potrebno zs pristop k ju-goslovenskemu pevačkemu savezu.
— Koncert Zveze slov. pev. zborov Je včeraj privabil v Union velikansko maso petje ljubečih ljudi. Uspel Je prav lepo. Poročilo o uspehih ln nastopih oeamnih pev. zborov prinesemo jutri.
—      5 * t4«»
Vendar je najboljši!!
Poskusen umor ljubice
Streljal na svoje dekle in ranil tudi njeno teto.
Veermj okrog 11. je priteklo do stražnl-tca na Ambroževem trgu več otrok, ki so mu hiteli dopovedovati, da se iz hiše ZrinJ-jrkpjra cesta št. 7 čuje streljanje in kriki na pomoč. Stražnik je takoj hitel v imenovano fatso ta našel 40 letno šiviljo Albino S a f e e ter njeno 17 letno nečakinjo Julči š a f e e, obe močno okrvavljeni v spalnici. O dogodku Je bila takoj obveščena rešilna postaja ln sta bili obe ranjenki prepeljani z rešilnim vozom v bolnico.
Hip za tem je stopil v stanovanje 19 letni brezposelni laborant Lambert ö I h o -fer, stanujoč Poljanska cesta 17. Stražnika, ki je bil še na mestu, so hišni prebivalci takoj opozorili, da je on dotiönl, ki Je streljal na obe ženski. Mtačteol&u je bita napovedana aretacija, kateri se ni tudi nič irptra! hi Je brez oklevanja podal na to na policiji obširno izjavo. V bolnici sta bili za-sMšanl popoldne tudi obe ranjenki.
Stvar je sledeča: 19 letn! laborant v Kemični tovarni, se-iaj brezposelni ölhofer. Je gojil že okrog 2 leti Ijnbavne občutke do nčenke trgovske šole 17 letne Julči Safec, katere mu je ona tudi vračala. Zaljubljenca sta se shajala na poti iz šole in v šolo ln iz prvotnega običajnega poznanstva se je razvila mladostna ljuba v. Za odnoSaJe svoje nečakinje je izvedela tekom časa tudi teta Albina Safec, k! se sprva ni protivila temu razmerju in Je ölhofer prihajal lahko tu*!', na dom. Pozneje pa je teta od ene ln druge stran! cula, da bi moglo to razmerje vstvar. Jati nečakinji nepritfke v Soli, zato je ne-
čakinjo opozorila, naj se ne kaze Š nJim na cesti. Julči si Je vzela tetin opomin res k srcu In se ga od tedaj ogibala, ölhofer p« je kljub temu zahajal še vedno na dom. Pred kratkim pa mu Je svetovala teta, naj opusti radi jezikov tudi domače obiske. Fanta je ta prepoved grizla, posebno ker si je domišljal, da postaja hlalna napram njemu tudi Julči. V njegovi glavi se Je vsled tega porodil temen sklep. Do^ia Je Imel star revolver, katerega Je pred časom kupil od nočnega čuvaja v Kemični tovarn! hu ta Je postal njegova usoda V nedeljo Je srečal svoje dekle v družbi tete ter še neke gospo pred Škofijo, ko *o se vračale domov od maše. Bil je močno razburjen, poklical Je Julči v stran in ji pričel očitati, da ga nima več rada Itd. Ona mu je odgovorila, da ga ljubi še vedno tako kot preje, nakar se Je ölhofer poslovil in odšel domov. Okrog pol 11. pa Je srečal zopet Julči samo vračajočo se od neke prijateljice. Posili Jo je zopet spremil fn odšel ž njo v stanovanje. Ju!** Je stoječa sredi kuhinje devala z glave klobuk, takrat pa je ölhofer, stoječ dober meter d nje, nenadoma potegnil revolver in ustrelil, ne da bi popre je kaj rekel, na njo. Teta. ki se Je nahalala tudi v knhrnil, je zakričala: »BeZi Julči!« In skočila tudi v predsobo. Julči je ranjena v desno ramo še pravočasno zbežala v spalnico, ölhofer, vMeč kaj je napravil, si Je nastavil nato samokres na glavo, vendar pa je stari naboj odpovedal. Nato si je čez hip med kričanjem ljudi v hiši nastavil samokres -Se na prsi in ta
krat os je aprotS. Vsled razburjenosti pa
se ni zadel, marveč Je šla krogla skozi obleko pod pazduho, prebila štps v vratih ln se zarila v levo stran prsi Albine Safec, ki je stala v predsobi. Ranjena teta Je pričela kričati še huje in stekla k oknu v spalnico, odkoder je klicala pomoč. Kmalu satem je prišel stražnik, ki pa ölhoferja ni več našel na mestu. Fant je namreč razburjen te. kel domov ln povedal, kaj Je storil. Ker pa
ni snal, kake posledice Je imelo za žrtvi
njegovo streljanje, se Je čez 10 minut zopet vrnil in bil aretovan.
Obe ranjenki sta bili v bolnici takoj operirani in obvezani in se je Izkazalo, da rane niso pretežke nravi tako. da bosta če ne nastanejo kake komplikacije, kmalu ozdraveli.
ölhofer bo danes popoldne predan državnemu pravdništvu.
Razvitje prapora
u
Nekdanja nemška trdnjava, naše danes jugoslovensko mestece ob Savi ni Je doživelo danes lep praznik, ki bo z zlatimi Črkami zapisan v njegovi zgodovini. Po celjskih ulicah so korakale vrste nac:onali-stov. Vršilo se Je razvitje prapora Mestne Orjune v Celju. OrlunaSi so prisili Iz raznih krajev Slovenije v kroju in civilu. Zbrala pa se je tudi večiisočslava mnozxa ljudstva iz bližnjih !-rajrv okrog Celja.
V soboto, na predvečer razvitja, se Je vršila ob sodelovanju železničarskega god-benega društva baklr ?a ter serenada ku-mici gospej Olgi dr. Bo i i č e v i. Pri sere-nadi je sodelovala godba ?n moški pevski zbor CPD. V nedeljo je bil sprejem do§Hh OrjunaSev pri jutranjih vlakih. Glavni sprejem je bil ob 10. pri dopoldanskem ljubljanskem vlaku. Pred kolodvorom se je nato vršil pozdrav. DoSle goste Je pozdravil v Imenu celjske Orjune br. Cepin. Bilo Je nato prečitano dnevno povelje, na kar se Je fomiTal obhod z godbo na čelu na Dečkov trg pred Narodni dom, kjer se Je nato Izvršilo razvitje prapora. Ob'astnl predsednik br. dr. Snudc r I Je spregovoril in se v svojem govoru spominjal bridkih časov, ko je nad lepim celjskim mestom gospodoval tujec. Rekel je, na*>e delo še ni dokončano. Končano bo takrat, ko ponesemo naše prapore preko naših provi-zoričnih mej na polje Gosposvetsko in na jug. Razvil je nato prapor celjske Orjune, katerega Je nato podpredsednik celjske me-
stne Orjune dr. Laznik predal z nagovorom praporščaku. Godba je zaigrala »Bože pravde«. Prapori so se nato pokloni!! svojemu novemu tovarišu. Prapor, katerega jo poklonila kumica sestra Olga dr. Bo-žičeva, je lepo delo. Vezen:ne je oskrbela sestra Založnikova. Na praporu tri z!a-te zvezde na modrem polju, trnjeva krona ter napis: »Raje krvav, knkor omadeževan«. Spregovorila je nato kumica ter pripela trakove na prapor. Govoril so nato v imenu celjskega mesta župan dr. H r a Š o-v e c, inž. Marko K r a n j c, v imenu celjskega sokolskega društva starosta dr. Milko Hrašovec, sestra Vera Založnikova in drug\ Na odru, kjer se je vršilo razvitje, smo opazili poleg drugih tudi sre-zkega poglavarja dr. Žužeka in pol. svet. dr. Senekoviča.
Godba je svirala orjunaško gimno. 'Po končanem razvitju se Je vršilo odlikovanje treh, v or'unaski organizaciji zaslužna  delavcev:    bratov Pogačnika, Porekarja  in W a c h t e r s b a c h a.
Po odlikovanju se je vršila povorka z godbo na čelu po mestnih ulicah, živahna pozdravljena od množice občinstva. V sprevodu je bil pred mestnim magistratom defile in nato razhod na dvorišču Narodnega doma. Zvečer se je v Narodnem domu vršila ljudska veselxa.
Slavnostni dan je mirno potekel in Je bila prireditev sijajna manifestacija Jugo-slovenske misli v našem Celiu.
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani«
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
Ponedeljek 4. maja: Pepeluh Red B Torek 5. maja: zaprto
Sreda  6.  maja:   Narodni  poslanec. 25-let-nlca umehrške delovanja   g. Josipa Povheta. Izven Četrtek 7. maja: zaprto Petek 8. mala: Narodni poslanec Red F Sobota 9. maja: Kar hočete Red C Nedelja 10. maja: Narodni poslanec izven
Opera: Začetek ob H 20. zvečer.
Ponedeljek 4. maja: zaprto Torek 5. maja: Aida. Vika Caleta — Alda,
Dimitrij  Orlov — Radames. Red A Sreda 6. maja: Don Pasquale Red D Petek 8. maja: zaprto
Sobota 9. maja: Glumači — Canio D. Orlov, Cavalleria rusticana — Santuzza Thierrvjeva. Izven.
Nedella 10. maja: RtisaTca. Ljudska predstava pri znžanih cenah. Izven.
— Goriški novosfrufarjt proti Go» tarjevi «Vdovl Rošlinki*. Z vehemenco, ki odlikuje goriške boritelje za krščan* eko moralo, se je zagnala «Goriska straža* v Golarjcvo »Vdovo RoŠlinko*. Najprvo dolga notica, potem pa kar uvodnik, ki ima nalogo, preprečiti vsa* ko nadaljno prireditev te igre v goriški deželi. «Vdova Roslinka» je protiverska in zato skrajno nevarna ljudstvu. List je citiral tudi znano sodbo dr. I. Can» karja, ki je hotela ubiti pri nas Golar» jevo « Vdovo Roslinko», pa je samo pri* pomagla- k še večjemu zanimanju za izborno delo med občinstvom. Tako bo tudi na Goriškem po napadu «Goriske Straže*, kateri je da!o potreben odgo* vor ^Dramatično društvo* v Gorici v tržaški «Edinosti^. V odgovoru je rani« miva napoved, da se pokaže očitno metoda novostrujarjev, ki ni morala, najmanj pa kščanska, oko njihovo gla* j silo ne bo molčalo. Posebno pozornost \ v sobotnem uvodniku »Goriške Straže« i zasluži še naglašanje, da »Zveza pro*
svetnih društev« širi protikrščanske na* nazore pokoj. dr. Juga in prof. dr. Ve* bra. A tako! Sedaj je razumljivo, zakaj je »Goriška Straža« tako na kratko od* pravila kulturen škandal s prof. Vebrom. Zaprli in uklenili so človeka, ki širi.., protikrščanske nazore. Ali hoče »Gori* ška Straža« pomagati opravičevati ne* kulturno postopanje tržaške policije z jugoslovenskim znanstvenikom?!
— Opera. «Cavalleria» in «Glumač!». V vlogi Santuzze je gostovala v soboto R a* dobojeva iz Zagreba. Je to pevka sicer ne zelo obsežnega in izdatnega glasovnega materijala. vendar kaže zelo vpoštevanja vredne vrline: resno, skrbno šolo. glas sim* patičnega timbra, veliko muzikalne hiteli* gence ter živo poglabljanje v igro. Zdi se mi, da je gostovala za angažman. Z njo bi pridobili (mesto katere?) sicer še mlado, ne* vajeno, a najboljše nade vzbujajočo pevko. — V drugem delu večera smo slišali po pre«» cejšnjem intervalu zopet »GlumaČe«. — «Bajazzo« in »Cavalleria rusticana« sta plod konkurenčnega razpisa založnika Sonzogno. Nagrado bi moral dobiti Leoncavallo, kajti njegova opera je g'asbcno mnogo več vred* pa, partitura finejše izdelana. Pogoja eno« dejanke pa Leoncavallo ni izpolnil, zato je bil iz konkurence izločen. Kolosalni uspeh, ki ga 5e danes po več kot 30 letih (prva vprizoritev v Milanu 1892) »Glumači« še vedno uživajo, sloni na melodijozni, užiga* joči g'asbi, prežarjeni s strastnimi impulzi, na pregnanci celega stfla iti na žen?jalnem libretu. Epizoda, ki jo Leoncavallo slika, se je 15. avgusta 1865 1. pri Montaltu v Kala* briji v resnici dogodila. Snov je popolnoma veristična, glasba pa le do gotove meje. Na mnogih mestih skuša trdote razg^diti, kar bi bilo nerazumljivega naSemu občutenju približati, realnosti idealizirati. »Glumači« so bili skrbno pripravljeni, tako muzikalno, kakor igralsko. Sicer glasbeni vodja iz na* šega številčno siromašnega orkestra ne more kovati isker, vendar pa se mi zdi, da je zla* sti iz »Glumačev« Balatka izžel vse, kar se jc le dalo. Rohrmanove dekoracije kažejo inteligentnega arhitekta, le «komedijo» je treba tesnejše postaviti k ozadju, ker se sicer mnogo petja izg*:bi za njo. Po dolgem času smo zopet slišali Mesteka. Semtertam kaže prav čedne igralske in pevske zalete In gotovo ima mnogo razvojne zmožnosti. Nedda in Colombina (Frisekova) je bila v |
svojih dveh vlogah prav zadovoljiva, zlasti kot Colombina v svojem z^lo okusnem ko» stumu. Cvcjič (Tonio) je svoj pronunciamen« to pred gardino odpel sicer nekoliko forsi= rano, a z živahnim končnim aplavzom. Po* pova smo v vsaki vlogi veseli Tudi Silvia je v vsakem oziru točno pogodi!. Mohorič (Beppo) se potrudi očividno, kar se da. Čo ne ugLija, kakor bi rad, jc temu kriv njegov ne posebno simpatičen or£an. Ni pa v nje* govi moči njegova izprememba Zhori bc bili dobro na Študirani, ves potek »Cilumai čev« živahen, tako igralsko kot glasbeno.
—č.
KUPUJTE SREČKE ZA RAZLAGOV SPOMENIK?
— Junaški tenor Dimitrij Orlov. Dane* torek rvpč?"- gostuje v naši op?r-i g. Dim' trij Or-ov. pevec odličnih umetrških kako. vosti, Iri ima izredno lep in blesteč" junaški tr*nor. Hospod Orlov poje svojo vlo^o v ru skem jeziku in gostuje v Ljubljani na an-ga?raa za bodočo sezono. Polog njega gostuje še dramatična pevka gospa Vi>a ča, leta, ki je pela vlogo Aide Se v Zagrebu ir Oaijeku, povsod z odličnim usp >hom. V zad njem časa jo gr^-.pa Co leta go-stDvala tudi i Beogradu ter so vsi kritiki hvalili njem nastopo. Predstava se vrSi za red C.
— Koncert Glasbene .Mr*!ce v MarTbon preložen. Radi resne obole!ost: g TopfČa kater? že teden dni ne more zapustit! poste-Tie se koncer* Glasbene Matice v Mariboru kateri ie bil prvotno določen za sredo dm 6 maja. preloži na soboto dne e maja 1925. — Odbor. R94r
— Danes v ponedeljek se vrši v Filhar monični dvoran* IV. abon-ra koncert, krv jega spored nosi naslov •*Sodobna ruskč glasbena lirika«, izvaja ga pa koncertn? pevka gospa Anka Kosčevlč - Badalič. Ns klavirju jo spremlja prof. Kraut. Vstopnic« v Matični kniigarni. 99dr
— Spored IV. abonma koncerta Fllhar. monične družbe v ponedeljek ob S. v HV harmonični dvorani: Gmesin: Dve min: aturi. Metner: Mislecu Strejher: Arabsko Obuhov: Čakal te bom. Prokofjev: Glar ptic, melodija. Vejsberg: Kitajska pesem Rdeča roža. Krem: Narcis. Pesem Allskana Mjaskovski: Divni grad. Aleksandrov: V album. Durje: Odtegnjena. Šaljiva. Vstopni ce od 30 Din navzdol v Matični knligarn!.
— jan Stürza umrl. V Pragi je dne I maja na posledicah težke rane, ki si jo ji zadal s strelom iz samokresa, umrl znans čeSki kipar Ivan Stürza, orofesor umetniške akademije. 2 njim izgubi češka umetnost enega svojih najboljših predstaviteljev
Samostojna kmetijska strank? se združi 7 Radičevo stranke
Konec «Samostojne kmetijske stranke». — Samostojni kmetje prestopijo v Prereluh-Radičevo stranko«
Kakor smo ie poročali, ee je včeraj vrgli v Ljubljani pri »Levu« zbor samostoju« kmetijske stranke. S tem občnim zborom Jo Samostojna kmetijska atranka prene hala kot taka obstojati, ker ae je na tem zborovanju aklenila fuzija z Radičevo or Prepeluhovo republikanska stranko.
Zboru je predsedovaj dosedanji načelni! Ivan Pipan. Kot prvi je govoril radičev ski poslanec izvoljen v mariborski oblast K e 1 e m i n a. Govoril je za sporazum me' samostojnim? kmeti in njegovo stranko Kot drugi govornik je nastopil Albin P r e p e 1 u h. Tudi on Be Je zavzemal za fuz!J< Samostojne kmetijske stranke ln Sloven ske republikanske stran te. Tajniško poro čik> je podal g. Bukovec. Nato »o govo rili 5e poslanec Ivan P u c e 1 j , dr. M a r u S i č ln mg. Župančič. Vsi so se iz rekli za združitev SKS z SRS. Končno ?< bile sprejete resolucije politične in gospo darske vsebine.
Resolucija, ki se nanaSa na združit'" SKS z SRS se glasi: »Občni zbor povdarjj potrebo, da se kmetske stranke in polllttE ne skupine v Jugoslaviji in zlasti v Slove niji zdru?ljo v enotno fronto za doseg< sknpnega cilja — vlad** kmetske demokracije ter pozdravila vsled tega z zadovolj stvom resolucije zborov zaupnikov sloven ske republikanske stranke mariborskega h ljubljanskega okrona, v katerih leti pov darjaio potrebo sodelovanja. V ta namen m izvoli danes Šestčlanski odbor, kateremu si daje popolno pooblastilo, da stooi v stik » svrho sodelovanja z veaml onimi strankam ln grupami, ki se strinjajo z načeli. Izraženimi v tej resoluolji
OSKAR ff
40
Razpad carstaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Grof je poljubil ponudeno mu roko. Nenadna odslovitev je vzbudila njegovo poznrnost. Bil je preveč izkušen, da bi ne vedel za vzrok presenetljive hladnosti svoje prijateljice.
»Ljubosumnost!« si je smeje mislil, »nekoč bi me ljubosumnost delala srečnega. Toda sedaj —? Ljubosumnost na mrtvo bitje!«
Na mrtvo svojo družico, ki mu je bila v spominu dražja, kakor kdaj v Življenju, je mislil ves čas, ko se je vozil domov. Ko so iskre iz stroja kot goreč dež švigale mimo okna, je sedel Wolkenstein v kotu in se udal razmiSljevanju. Pred njegovim očeson so vstajale slike žareče in pestrobarvne iz časov njegove mladosti, iz dni radosti, ko je poln samozavesti in zaupajoč v svojo-moč naravnost izzival svojo usodo. Blaženj so se mu zdeli časi, ki so bil i najboljši del njegovega Življenja. Kar je nekoč napolnjevalo njegovo dušo z bolestjo, njegova ljubezen za visoko pjospo, ki se ji je odpovedal, kar mu jc povzročalo skrb in strah, ako jo zopet vidi, vse to je odpadlo v blaženem spominu na mrtvo ljubezen, kakor odpade obveza z rane, ki se je zacelila.
Bil je sicer pripravljen, da se še danes posveti službi nadvojvodinje, in se zanjo izpostavlja nevarnostim in bedi, toda ono globoko goreče čustvo, ki ga je nekoč navduševalo za največje žrtve, pa je že zdavnaj ugasnilo. Samo ena postava je sedaj bledela v vsi čarobnosti pred njegovim duševnim očesom: »Lora Stadlerjeva!«
Vlak se je ustavil na postajališču, ki je bilo najbližje njegovi graščini. Orot Wolkenstein je zapustil kupe. Ko Je korakal preko perona, se jc vljudno zahvaljeval za pozdrave železniškega osobja, ki je visoko spoštovalo odličnega graščaka iz svoje so-sedščine.
Pred kolodvorom je ie stal naročen voz, s katerim se je Wolkenstein hotel peljati na svoj grad. Dobrorejeni. a iskri konji, napol arabci. So Potegnili ln voz je zlbaje se oddrdral Preko žitnega polja, ki je srebrno valovalo v lahkem nočnem vetru, preko tihih gozdnih potov, kjer so se, kakor vile nagibale bele breze in pihljale nasproti oblake dehtečih in vonjivih zračnih plasti, je vodila pot. Wolkenstein se je udal tihemu čaru poletne noči, kar je še zvišalo občutljivost njegovega melanholičnega razpoloženja. Koliko mi je prinese! današnji dan, koliko mu je dal! Svidenje z oboževano gospo je utešilo bolezensko hrepe.ienje njegove duše, ki je na tihem koprnela za njvj), in razpršilo romantičen ljubezenski sen. Temu sproti pa je mogočno vzrasel v njegovi notranjosti spomin na ljubezensko žrtev Lore
Stadlerjeve. Tako mogočno in živo je stal pred njim ta sromin, da je skorai navzel telesne oblike. Ali ni bila to Lora, ki je tam stopila z razprostrtimi rokami !z temne gozdne sence?
»Lora! sladka Lora!« Otožno se je razlegal klic v noči.
Wolkenstein se je zravnal. Z odprtimi očmi sanjati, se izgubljati popolnoma v prošlost, ko zahteva bodočnost še delo. ie bila blaznost. Kaj pomaga spomin, Ko ne uteši bolesti, da nismo uvaže-vali človeka, da smo zaničevali niegovo udarnost dokler niso zadnje ure odkrile globoko bistvo. Sedaj bi bil Lorico izkopal iz groba s svojimi rokami, ako bi jo mogel zopet oživeti v njeni dobroti, v njeni ljubezni, ki jo je igraje dosegel in brez uva-ževanja užival. Grof je globoko vzdihnil. Da, zavedamo se šele, kaj so nam ljudje bili. ko smo jih izgubili. Samo napram mrtvim smo pravični. —
Voz se je ustavil ob stopniicah v grad. Streža? je pristopil in pomagal gospodu pri izstopu. Čakal je nanj, ker sicer je že vse spalo v gradu.
»Pozdravljen, Toni!« je vzklikni! grof. »2e zopet si čakal name! In vendar sem ti rekel, da pri dem nocoj kasno domov.«
Komomik je smeje se pripomnil: »Oospodu grofu je vendar ljubše, da čakam nanj, saj pred vašim povratkom itak ne morem spati.«
»Zvesta duša si. Toni,« je ginjeno vzkliknil Wol-1
kenstein. »7e lepo vrsto let živiva drus poleg drugega. Ali je kai novega danes?«
»Nič, prav me, gospod grofToni Hof er. dolgoletni grofov sluga, ki je Vot nekak oskrbnik vodi gospodarstvo, ie malo nakremžll usta.
»Odpustiti sem moroj Franca, ker ie hotel na vezati razmerje z Poziko in je postal vsiljiv, ke1 ga dekle nI marala.«
»To pa verjamem! Ta ima oči samo za Te, Toni Rad bi videl, ako M jo ti vzel za ženo. Veliko sta .lovanje v zadniem delu poslopja bi vama priredi in tudi skrbel za oba.«
»Pokorno se zahvalitnem gospod srof PnziV, je sicer lepa in je tu prav pridna, v prejšnji služb pa je baje imela razmerja z mladim gospoetom ii le zato morala iz službe.«
Woikcnstein se je ustavil in ostro pogledal stre žaju v oči. »Kako pa to veš, Toni?«
»Poizvedoval sem gospod grof Poizvedbe so bi le razun te edine točke zelo ugodne.«
»Potem pa si že mislil na to zvezo, Toni in t« zgodba te je preplašHa. Upoštevaj, da te ima radi in da ljubezen vse odtehta. Oba sva bila velika gre šnika, Toni.«
»A mi smo možje, gospod grof. Pravica moži ie, da si vzame ženo in dolžnost ženske je, da s upira Kdor v borbi obeh spolov podleže, na njen je krivda.*
Trv 100
»SLOVENSKI  N A R O De dne 5. maja 1925.
Stran 8,
nevne vesti.
V Lmbuanu dne 4 maja 1925.
— ».Zaostanki davkov«. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam pošilja k tej notici, ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista, ta-!e uradn: popravek: Ni res. da so zaostanki na davkih, katere terj^ davčna oblast naknadno, oni davki, ki jih davkarije ne morejo izterjati od plačila nezmožno davoplačevalcev; ni res, da razdeli te davke potem davčna oblast naknadno na one davkoplačevalce, ki so plačila zmožni. Res pa je, da se oni davki, kf jih davkarije ne morejo izterjati od plačila nezmožnih davkoplačevalcev, ne raz-dele na plačila zmožne davkoplačevalce; res je, da se tak: zaostanki odpišejo iz naslova neizterljivosti, če se z uporabo vseh eksekttcijskih sredstev pokaže, da so de-j-.^sko neizrer'Hvi. Davčni zaostanki nastanejo le radi tega, ker stranke svojih indl-v'duelno jim predpisanih da\kov ne pfaču-rejo točno cb dospelosti. Delegatov namestnik : B o n a č s. r.
— sKocnturšcina«,     kakor nazivljejo ša!j*vo Ljubljančani davek na nočni pose-gostiln in kavarn v proslavo predlagatelja te farno r.e nadlege gostilničarjev in gostov, je menda parole d' honneur klero-komuni-Blstičnih  bivših  mogočnjakov  na ljubljanskem   magistratu   in   njihovega osebnega glasila dičnega »Slovenca«, da se s tako vehemenco zastavljajo zanjo. Človek bi sicer   pričakoval,   da se glavni propagatnr t Svete Vojske a s posebno vnemo zavzame za obdačenje a'kohoiskih pijač, ne pa nočnih ur, — a čudo golemo principi v stran, kadar velja braniti še tako buda'ost, če jo je zlezla črno-rdeča koalicija. Če jc posedanje po gostilnah in kavarnah luksus in eabava, je to prav gobovo tako dopolndne, na za j trk n, kot prpoludne in zvečer. Zakaj naj b- pa tisti ljudje, ki so ves božii dan zaposleni do poznih večernih  nr,  (le pomislimo na bančne uradnike in druge duševne delavce, ki delajo do 10. ure po noči in še daTj) — morali biti za kozarec piva aii čašo kave kaznovani z davkom, dočim gospoda po razn:h gostilnah Iehko popiva ves popoldan liter za  litrom, nam je res neumevno. Tudi nimajo vsi ljudje navade hoditi s kokoši vred spat, in imajo nočne ure jedine namenjene za oddih fn zabavo. Zato   se   uveljavi   načelo:     Kdor ooie in poseja, naj plača, pa bodsi kadar koli. To le pravično. Pa končno, umevamo, noben davek ni simpatičen, in naj bo Se tako pravičen. Prav tako pa tudi umevamo, da treba občini skušati    dohodke si povečati. Ali Če hoče to storiti, naj to stori s svojimi močmi, s svojimi organi in brez vseh nepotrebnih sekatur, ki so vrh vsega še nezakonite. Kako pride gostilničar do tega, da mora za listke zalagati svoj denar v naprej? Kako pride do tega, da opravlja za mestne finance valptske posle? Če hoče mest d  iz'erjavati svoj davek, naj vrši to po svojih organih, ne pa da v to zasužnju-je meščane-gostilničarje. ki so morali mestoma naravnost najeti si posebne ljudi, da so pobirali davek — za mesto. Znani so nam slučaji ko je bilo na gostilniškem vrtu 2000 Hudi ln več. Pred 10. nro ne mara nikdo plačati ponočevafnine. tolikim ljudem pa razdeliti listke in kasirati denar v četrt ure je fizično nemogoče. A par minut po desetih se ie že prikazal Peričev organ in če je bil gostilničar naš človek, gorje mu' Deževalo ie kazni na tisoče dinarjev, seveda dokler se n*so gostilničarji temu div-f?nju uorli in povedali Peričevim kron Jurist r.m. da Šc živi upravno sodišče,   ki bi brezdvomno napravilo definitiven red. Če se odpravi ta »za reveže* namenjen7 davek, si bo oddahnilo že radi ž njim združenih sekatur vse, gostilničarji in gostje. Za to imenom nebrojnih dopisnikov v tej zadevi prosimo gerentsk' svet, da se zavzame za odpravo koemurščine, kolikor le možno, in da izpcsiuje pri g. ▼e,lfceni županu tudi odobritev na to merečih predlogov. Kadar pa postane s. dr   Peric zopet župan,   naj pa vpelie k oc mu •■55'no znova morda še olepšano z modrosti v katere sadove vžfvajo ljudje v Brattslav, kjer je na vsako po 9  zvečer serv<rano večerjo naložen 20%  mestni davek. Dotlej  ie pa seveda vsem prijateljem pon^čevainlne še naprej na prosto dano, da p^šMaJo svoje dinarje — mestni davkariji — prostovo1}-ao, ki Jih bo brezdvomno vedno rade volje sprejemala.
—- Natečaj za lepake. Opozarjam« naše umetnike na veTesejem v Subotici od 22. do 31. avgusta, povodom katerega je razpisan natečaj za najboljši načrt reklamnih lepakov. Načrti naj se pošljejo v zaprtem ovitku dn 20. rraja Savezu industrijalcev v Subotici. Prva nagrada znaša 6000, druga 3000 m tretja 2000 Din. Za vsak kupljeni načrt se izplača 1000 Din.
— Dijaški Izlet] za majnik ter izleti v ■ene namene so na naših šolah že zdavnej v navadi. Učite!istvo se vedno žrtvuje za rrlndino, ker so ti ;7leti res potrebni in vsestransko koristni Za te izlete so poprej na železnicah plačevali učenci in učitelji enako m sicer polovično vožnjo, sedaj pa obstoja laredba, da plačujejo nčenci četrtinsko vež-fl-o, a učiteljstvo pa mora plačevat! polovično. To je skrajno krivično. Vsakdo ve, 5a so t: izieti za učiteljstvo veKka žrtev, likakor pa zabava. Poleg dela, ki ga ima učitelj z učenci na takih izletih, mora tudi testno paziti, da se nikomn ne pripeti kaka lezgoda. In za tako »zabavo« naj plača še >oTovično vožnjo, kakor če se vozi sam res v lastno zabavo. Dijaški izleti so za učite--3 prpv tisto, kakor so za uradnika koml-i. a ta dobi za ta posel svoje diete, kar e ob sebi razumljivo, a učitelj pa naj si >!s u.;e ojetc iz svojega. Ta skrajno krivičen ?dostatek se mora na vsak načine odpra-it: Če nI denarja za diete, pa naj se od-tdi, da ima učiteljstvo za dijaške izlete saj prosto vožnjo, sicer bo učiteljstvo ta-2 izlete kratkomalo opustilo.
— Ma'niskJ Izleti za ljudske šole se bo-o smeli odslej prirejati za liublj i .»-.-ce šo-s. kakor čujemo, le kot enolrevni izleti, er ne gre. da bi učenci napravljaii ture.
ki so vezane na prenočevanje, !:er rteraje to ne Ie nadzorovanje mladine, nego zahtevajo dvodnevne ture tudi nepotrebne večje stroške. Za nazorni nauk pa zade tujejo tudi enodnevni izleti.
— Uč?te!iske ves«. Učite? T. Jcdr-linič je imenovan za učitelja s .^hrvaščino na osnovnih šolah Ijubljans'C». — Z<t učitelje na ekskurendnih so. a lt. nat so to posvetni učitelj: ai; J:i!;:»viiiki — bedo v kratkem nanizane -einanerav.*;c
— Ljuba Davidovic" obolel. Vodja opo-zicijonalnega bloka Ljuba Davidova Je obolel. Zdravniki so mu svetovali, da ne sme zapustiti svojega stanovanja nekaj dnL
— Občinske volitve v Zagrebu. Za občinske volitve v Zagrebu je bilo vloženih 11 kandidatnih list. Število volilnih upravičencev znaša 35.234,
— Znižanje žel. vožnje inozemskim turistom. Prometno ministrstvo je sklenilo, da se dovoli inozemskim turistom po p.*-sredovanju naših turistovskih društev od-nosno birojev znižanje vožnje in sicer 25% popusta. Vožnja je veljavna za dobo 15 dni. Skupinam 5 oseb In več se dovoli 50% popust. Dovolijo se tudi gotove olajšave pri prekoračenju meje.
— Oče dr. Laze Markovica umri. V soboto 2. t. m. je v Beogradu umrl g. Peter Markov 16, bivši Špediter, oče blvSega ministra m sedanjega narodnega poslanca dr. Lazarja MarkovIČa. Pogreb je bil včeraj popoldne. Pogreba so se udeležili t velikem številu predstavitelji narod noradlkal ne ln samosto^rio/?emoVratske franke.
— Zdrsvlienje vojn'h Invalidov v Dolenjskih Toplicah. S 1. Junijem t. 1. se prične z brezplačnim zdravljenjem vojnih Invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni mvai-di. ki so dejansko potrebni zdravljenja v teh toplicah, naj predložijo čimprej svoje prošnje velikemu županu ljubljanske oblasti. Prošnje morajo biti opremljene z zdravniškim izpričevalom (oziroma potrd:lom) sre-skega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da Je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah ter, da je oo-lezen, za katero se želi zdraviti v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošnje, ki ne bodo v tem smislu opremljene se ne morejo upoštevati. Poleg zdravljenja (kopanje in po potrebi mehanoterapija) se bo nudilo invalidomjbolnikom i brezplačna oskrba v invalidskem domu v Toplicah. Neposredno po prihodu v Topice bo vsakega bolnika preiskal še kopališki zdravnik, ki določi dobo zdravljenja.
— Pogreb gosp. Ivana Seidla. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku zemske ostanke g. Ivana Seidla na pokopališču pri Sv. Križu. Na zadnjem potu so ga spremljala razna društva in korporacije, katerih član je bil pokojnik. Na čelu sprevoda je korakal šišenski Sokol, za njim Šišenska Čitalnica, Orjuna fz Šiške, šišensko Gasilno društvo In zastopniki slov. lovskega društva. Nadalje so bili v sprevodu člani Soče. Društvo hiSnih posestnikov in pa zastopniki Gostilničarske zadruge. Mestno občino ljubljansko sta zastopala gerenta gosp. dr. P u c in g. Josip Türk. Pri hiši žalosti in pa pred železniškim prehodom na Martinovi cest! je šišenska čitalnica zapela ganljive žalost"nke. Poleg društev In korpora-cij je spremljalo pokojnika na zadnjem potu nebroj znancev in prijateljev. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika v ganljivih govorih poslovila fainik DS. g. Cimerman m pa mg. Dedek.
— »Slovanskv Pfehlcd«, znana slovanska revija, ki jo je pred vojno izdajal od- t lični češki pisatelj in delavec na polju slovanske vzajemnosti Adolf Ce r n t, Je zopet jel izhajat!. Te dni Je izSla prva Številka. Ureiuje list zopet Adolf černv, zalaga pa »Češkoslovenska obec leglonaf-skä«. Prva številka priobčujc te-le članke: A. Cerntf: »Po desetih letih«, dr. Edvard Beneš: 'Problem slovanske politike«; I. SI a vik: Ruske politične stranke med svetovno vojno«; A. Bohač: »Poglavja Iz slovanske politike? in Ö. VoČa-dlo: »Angleški glasovi o Lužici in o bodočnosti lužsškega vprašanja«. Razgled po slovanskem svetu: Jugoslavija, Bolgarija, Rusija, Poljska. Češkoslovaška, slovanski narod" v tuji državi. — Literatura, veda in umetnost: Bibliografija, jubileji, slovanski grobovi. — Priporočamo toplo to slovansko revijo. Kdor se zanima za slovanska vprašanja, naj se naroči na »Slovanska PFegled«. Po vseh naših čitalnicah ln kavarnah bodr razpoložen »SJovanskv PFegled«. Naročnina znaša letno 100 čK, polletno 55 čK. List izhaja v zvezkih pn pet pol vsakega 15. v mesecu, razen v Juliju in avgustu. Naročnina se pošilja v administracijo Praha TL, Lazarskä 11.
— »\postoI tvo sv. Cirila in Metoda«. O verski toleranci naše vlade prič? najbolj to, da pusti nemoteno delovati taki cerkveni organizaciji, kakor Je aposiolstvo sv. Cirila in Metoda, ki ima edini cilj in namen, zcdlnlti vse Slovane v eno cerkev. Razume se, da mora biti ta cerkev le rimskokatoliška, ki je baje edino prava, zveličavna in nezmotljiva. Delovanje tega apo-stolstva Je precej talno. Nedavno sta Šla slovenska duhovnika dr. Grivec in dr. Snoj v Rim papežu poročat o delu in uspehih apostolstva. Kako si neki ti »apostoli« predstavljajo zedinjenje vseh Slovanov v rimskokatoliško cerkev? Vseh pravoslavnih Slovanov je nad 120 misijonov, rimskokatoliških pa Se Vi tega Števila ne. Ali b: ne imela večina več pravice, da bi pridobivala manjšino v svojo cerkev? Ako W pravoslavna cerkev, ki ima tudi v naSi državi večino vernikov, začela podobno propagando, kakor jo dela apostolstvo sv. Cirila in Metoda, bi klerikalno časopisje kar zdivjalo.
— Okrajna cesta Rogatec - letale ostane zatvorjena za težke vožnje do 16. maja t. 1., ker popravilo radi slabega vremena Še ni gotovo.,
— Mednarodna razstava cvetlic. V Heemstede pri Haarlemu je bila 13. marca ob snežnem zameta v Haagu otvorjena
mednarodna razstava cvetKc. ki bo trajala do 21. maja. To je razstava posebne, pa tudi največje vrste. Obseza prostor 16 ha in nagromadenih je na njem nebroj nasadov. Leta 1293. je znašala vrednost eksportiranih cvetlic s strani zadružne holandske organizacije 34 milijonov goldinarjev, lani pa 42 milijonov.
— IV. pešadijska podoflcirska iola v Zagrebu je podaljSala sprejemanje gojence tr do 15. maja t L Vse prošnje In dokumente je treba odposlati potom ljubljanskega vojnega okruga nn omenjeno dolo, a radi do-pošiljatve Železniške karte se naj prijavljeni kandidati javijo dne 14. t. m. v Štabu te komande točno do 9. dopoldne.
— Krvava osveta orožnika. V podrav-skem selu Repaša se je v neki gostilni zbralo več logarjev in orožnik .Mile Gju-rič. Ta se je v pijanosti spri z logarjem Josipom Milbaldincem in ju je gostilničar komaj pomrii. Ko pa je logar zapustil gostilno, ga je na cesti počakal Gjurič in oddal nanj osem strelov, od katerih so nesrečneža štirje zadeli. Miha:dinec je Še iste noči umrl. Orožnika so zaprli.
— Selitev ptic. Prva selitev ptic z juga proti severu je bila letos sredi svečana. Takrat so posetili naše kraje divji golobi, postolke, divje gosi in nekaj klj'ina-čev. Za tem je bilo precej dolgo razdobje, do druge polovice marca, ko so prišle med raznimi drugimi selilkami k nam lastovice. Meseca aprila je šele bila glavna selitev. Različne čaplje, štorklje so se selile ves april proti severu. 22. aprila smo opazili prve lunle in sicer pepelastega spllica, lu-nja dolgorepca in rjavega lunja in pa ču1! kukavico, 26. apr'Ia so bile opažene prepelice, zlatovranke, ki so pri nas postale Že precej redke, in pa grlice. Tudi rdečenoge postolke in sicer v prav znatn:h jatah, so nas zadnje dni pozdravne v poletu v Madžarsko tn na Poljsko, kjer ie njih prava domovina. Slavci so nas posetili za par dni in sicer od 12. aprila dalje. V kratkem pa prdeta flavtist kobilar m pa rjavi srako-per, ki nas vsako leto tudi prva zapustita.
— Hrastnlšk! pralni prašek prizanaša perilu Jn štedi denar. 50/L
Ponudbe zo % stmmin
in 3 trgovske pisarne v novi sokolski zgradbi na Taboru naj reflektantje iz-roče do torka 5. t. m. zvečer g. Vrečarju v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. Odbor za zgradbo.
Iz Liubiiane.
— I. čevljarski kongres. Včeraj ob 13. je bil v Ljubljani otvorjen prvi čevljarski kongres za Slovenijo in kot tak za državo sploh. Skupšično je pozdravil pred prehodom na dnevni red načelnik »Zveze obrtnih zadrug« g. E. F r a n c h e 11 i. Predsednik kongresa g. Oblak Je nato pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika velikega župana g. Mramorja, zastopnika trgovske in obrtne zbonrce g. dr. Pretnarja in Žagarja ter delegate iz Zagreba, Maribora in dr. Po prehodu na dnevni red je g. Oblak nastopil predvsem proti uvozu Inozemskega blaga, na katero se naj uvede velika carina, da se na ta način zaščiti domači konzum! Zahteval je tudf, da se z energičnimi koraki zatre šušmarstvo. G. Z a-g a r je za tem podal obširno strokovno poročilo o davkih, kateremu so navzoči pazno sledili. Naslednja točka dnevnega reda je bila: obrtno šolstvo In obrtni naraščal. O tem Je poročal g. Franchetti, zahtevajoč, da morajo vs" vajenci hoditi v šole ter se strokovno izobraževati. Zanimivo je bilo poročilo g. Breskvarja o organizaciji in taktiki čevljarja. Govornik je med drugim sproži predlog, da se razSlri čevljarska organizacija na vso državo ln da se izvede centralizacija zadrug s sedežem v Zagrebu. Cbčni zbor je ta predlog odobril, obenem pa jc dobil dosedanji )d-bor, ki je bil ponovno izvoljen, nalog, da izvede vse predpriprave in sondira teren za drugi sološnl Čevljarski kongres. Sprejeto je bilo nato več resolucij, zadevaj >• čih predvsem pereča vprašanja čevljarskega stanu, nakar je bil kongres ob IS. zaključen. Zvečer je bil v restavraciji »Zvezda« prijateljski sestanek, ki je bil prav dobro posečen.
— Predavanje o zdravstvu. Šesto predavanje o zdravstvu se vrSi ▼ torek 5, t. m. ob 18. zvečer v velik} dvorani n-> univerzi. Predava g. prmarij dr. Fr. Gosti o predmetu: Oskrba umoboinlh. Na to aktualno predavanje opozarjamo našo javnost
— Društvo   najemnikov za Slovenijo
opozarja, da se vrsl prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 6. maja ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
— VaJenSka razstava, ki Je tznela dnevno zaznamovati lep oblek, Je odprta samo 5e danes ln se vsi Interesenti vabijo, da si jo pred zaključkom ogledajo.
— Sah. Danes popoldne ob 18. se prične glavni turnir ljubljanskega Šahovskega kluba na verandi kavarne »Evropa«. Pravico udeležiti se tega turnirja imajo sledeči gg: Ferjan. JeroSov, Furlanl Stupan, C. Vidmar, J. Vidmar, Kragelj, Mrzlikar, Vla-dimirovič, Volkar, Tekavčič. Valentinčlč, DemovSek, Zupane, Daniljčenko. Odbor kluba prosi Imenovane gospode, da se danes ob določeni uri zglase v kavarni Evropa, kjer se bo žrebalo in takoj pričelo I. kolo. Odbor.
— Občinstvo opozarjam« na koncert, ki
se vrši danes zvečer ob 8. v Filharmonlčni dvorani In kojega spored Izvaja koncertna pevka c. Anka KoSčevič - BadaHc. Spored obsega izključno- najnovejše samospeve iz ruske literature. Odlično umetnico spremlja na klavirju profesor Krauth iz Zagreba. Vstopnice v Matični knjigarni. 895n
Darujmo za sokolski Tabor!
ANGLEŠKA   KRALJEVA   DVOJICA   V PARIZU. — Angleška kraljev* dvojica h pGsetila na potovanju po Evropi tudi Pariz. Na sliki vidimo ses'mjk kmlja Georg» s francoskim maršalom Fochom na grobu neznanega vojaka
Iz Relia.
—-c Novi komandant mesta Celje in celjskega vojnega okru ga podpolkovnik g. Avram Berah je došel v Celje m nastopil svoje mesto.
—c Povodenj. V soboto so vsled neprestanega deževja prestopile vode v celjskem okraju svoje bregove in se razlile po poljih in travnikih. V mestu je prišla voda tudi v kleti. Voglajna je napravila precej škode. V nedeljo so vode pričele zopet padati.
—c Cerkveni rop v PetrevSkl romarski cerkvi. V noči od petka na srboto se Je izvršil v romarski cerkvi v Peirovčah predrzen rop. Iz tabernak'ja je bila ukradena umetniško izdelana mrmštranca in cibortj. Hostije so b'le raztresene po tleh in po oltarju. Vlomilec si je pristavil tudi lestev ter splezal na oltar do Marijinega kipa ter odvzel kipu 3 zlate terlžice z dragocenimi kamni, medaljoni in zlatim knžem. ki so bile kipu obešene okrog vratu. Vzel je tudi zlato verižico, ki jo je nosil Jezušček v Marijinem narečju. Drnge dragocenosti, katere je kip še imel, je zločinec pustil. — Vlomljeno je brlo ponoči naibrže med nevihto. Škodo se ceni na 200.000 Din. Hudodelstvo je najbrže izvršil nekdo, ki ie razmere v cerkvi dobro poznal. Sledu za zločincem še nimajo.
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
52|   da se prepričate, kako cn par raja kakor štirje pari drugih. Job vajo   se   v  proda alnab. Nogavice brei žiga »ključ so por.are;ene.      s3-a V
h Maribora.
—m T. ohčnl   zbor   glavnega odbora »Jadranske Straže«  v  .M^nbiru.  V torek, dne 5. maja se vrši ob 20. nr? zhčni zbor glavnega    odbora    ^Jadrrnske  Straže- za mariborsko  oblast v mali  dvorani \Tnrnd-neg doma. Že danes opozarjamo narodno čuteče občinstvo na ta važni občni zbor. Mariborčani, do danes ta važna organizacija prT nas ni uspevala. Pokažimo, da. se zavedamo velike  važnost?  našega pomorstva ob  Jadranu. Dolžnost slehernega državljana Je, da je vsaj   član organizacije. Ako  pomislimo,    da  vsi  obmorski nar^d! polagajo največjo pažnjo na razvoj trgovske in vojne mornarice, ker se zavedajo, da leži svobodni gospodarski razmah ed-no le v pomorstvu moramo tudi mi se zbuditi iz našega mrtvila ter vsaj od slej postaviti zdrav temelj ln m^čno organizacijsko oporo našemu CentrnTnemu odboru v Splitu, tn na severni granci naše domovine. Ako bomo profeti v tem duhu in v podrobnem  delu zainteresirali ves jugoslo-venskl narod za naše morje    smo lahko uverjeni, da bo uspeh našesa dela tisočero poplačan že nam, še posebno pa našim potomcem. Jngosloveni, na delo torej za našo >Jadransko Stražo«! V torek dne 5. maja vsi na občni zbor, kjer se bodo določile smernice za bodoče uspešno delo. Posebno važno Je, da se udeleže občnega zbora on1 gospodje, ki so svoj čas sprejeli Izvolitev v glavni odbor. Veselo dejstvo Je. da Je zadnje čase pristopilo k organizaciji Jako obilo oseb vseh sfanov, posebno pohvalno ie treba omeniti ob te? priliki naš oficirski ln podoficirski zbor, ki le korpo-ratlvno pristopil k »Jadranski Straži«.
Na delo torej vsi. ker je bodočnost In lep razvoj naše domovine v naših rokah!
—m Proslava 1. maja v Mariboru. Proslava 1. raajnika v Mariboru je potekla povsem mirno ta brez vsakih Incidentov. V eetrtek svecer so delavske kultjrne organizacije priredile v Götzovl dvorani slavnost no akademijo % obširnim programom. V petek sjutraj ob 5 Je odšla po mestu bud-nlca. oh 9. pa je bilo v Gambrtnorl dvorani zborovanje za delavstvo.
— Otvoritev panorame v Mariboru. Danes je bila v Mariboru otvorjena na svečan načtn panorama. Je to važna Institucl Ja, katero Je mesto že selo pogrešalo. V panorami bodo prikazovane krasne plastične slike rp z ličnih pokrajin in predvsem do. mačlli krajetv
C
port
MASK : ILIRIJA 2 : 0 (2 : 0)
Mask* Mitrovič - Bcnkovič, Kuns-Marjanovič, Premeri, Križ - Jeren, Agic Cindrič, Vinek, Plazeriano.
Ilirija: Miklavčtč - Beltram, Poga-čar - Zupančič I., Zupančič II. Zupančič III. - Poduje, Oman, Zupančič Milan, Seger, Pevalek.
Kakor mnogokrat, ie tudi včeraj Ilir*« popolnoma zatajila ter razočarala številno nad 1500 oseb broječe občinstvo. Pesimizem, ki so ga gojili nekateri že v napre;. da ie nova pregrupaefja moštva ne obnese, se je uresničil. Zlasti je bOo v tem ozi-ru zagreseno glede napadalne vrste, ki jc nudila jadno sliko. Seger je bil absolutne nemogoč ter je disgustiral $e ostali napad. Popolnoma je odrekel tudi sicer vedno zanesljiv Milan. Poskus z Janezom Zupančičem za desnega krilca se ni posrečil. V bodoče bo Ilirija morala postavo moštv temeljilo spremeniti, odnosno izpopolnili 2 drugimi močmi. Hašk je ponovno pokazal da je tipično borbeno moštvo, ki ga ne fra-pira aii spravi iz ravnotežja, trenotna premoč domačinov. Gostje so nam predveüT osobito v prvem polčasu krasno prizemiu igro, podajanje žoge je bilo vzorno, Igra notranjega tria na odlični višini. Krili Jeren in Plazeriano urni in spretni, zlasti nevaren Jeren, katerega je Zupančič I. le slabo pokrival. V krilski \vsti izvrsten Krif lepe tehnične vrline je pokazal tudi Premer!, znani olimpijec Marjanovič, pa >e otežkočil Pevaleku in Segru vsako akcijo Rezervni vratar Mitrovič jc popolnoma zadovoljil.
Glavna moč Ilirije jc ležala včeraj v krilski vrsti in v obrambi. Gabc .ie domini-ral nad vsemi igralci, njegova igra je b!ln tako odlična, da so se ji divili celo številni iz Zagreba prispeli »kjbici«. Sijijen je bii tudi Lado, Janez dober ie defenzivno. Ba-ckovski par Poscačar - Beltram je delal neumorno in požrtvovalno ter v drugem polčasu razblini! vsako akcijo Haška v nič. V splošnem je imela Ilirija v obrambi in v halveslinri v:!:k plus, poraz je zikrivUa te-feriorna igra lorwarda. V izvrstni formi je bil samo Oman, Poduje in Pevalek zadovoljiva. Milan in Seger nemogoča.
Kratek potek igre: Sprva silna inc kolo-salna premoč Ilirije, ki pa traja iedva \r. minut. V tem času razantni streli Scc:r:i. Omana in Milana, krasni centri P-odujc. Vratar Mitrovič ima težak posel in komu. obvaruje svoje svetišče Polagoma prehaja na površje Hašk. V osmi minuti strcl:a Plazeriano bombo, ki jo pa Miklavčič ubrani. V 19 minuti komer. Plazerino strelja, Miklavčič si zbije žogo sam v gol. V 25 minuti 11 metrovka proti Hašku, ki jo vratar ubrani. V 31 minuti pade drugi gol po Cin-driču, ki obdan od dveh IÜriianov ostro plašil a kot. Nato izmenjajod napad obeh struni. Drugi polčas je bila igra nezanimiva, obe strani sta igrali raztrgano, iiaškovoi so redno nasedali nastavljenim off s'clom. Ilirija Je bila sicer nekoliko boljša, a je pred golom istotako odrekla. Pcvspela se je šele na koncu, m pa izrabila par Idealnih šans Tudi Mask je imel pred golom smolo, zaka^ Vinek in Premeri sta zastreliala na 3 korake razdalje. Sodil je nezadovoljivo sospotl Vod i Sek.
DOMAČE NOGOMETNE TEKME.
— Zagreb, 4. maja. (Tzv.) Dunajski prvak Hakoah je v soboto in včeraj bil gost Zagrebčanov. Sobotni rezultat Gradjanski : Hakoah 0 : 0. Za včeraj je bilo napovedanih več prvenstvenih tekem. Vse so bile radi neprestanega dežja odpovedane. Bila je le revanžna tekma Gradjlnski : Hakoah. Rezultat je navzoče občinstvo presenetil. — Oradjansk? ?e potolkel Puna»čane v razmerju 2 : 1 (1 : l). Sprva je b:I sodnik Petrovič. Ker ni bil kos svoji nalogi, je občinstvo protestiralo. Pozneje je funkcije sodnika prevzel g. VHer.
— Beograd, 4. maja. (Tzv.) Jugoslavija Beogradski športni klub 8 : 2.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj. 4. maja. (Izv.) Wacker : Vik toria Žižkov 1:1.
— Praga. 4. maja. (Itv.) Praška Sparta : Dunajski Wae 4 : 2 (1 : 0).
Amsterdam: Holandska : Belgija 5 : 0
— L.A.S K. Oni tekači, katerih imena so naznačena na društveni deski na univerzi, se pozivajo, da se brezpogojno udeleže izbirnega nrtinga v torek 5. t. m. ob 16. na igrišču S. K. Ilirije. Kdor se istega ne udeleži, se bode postopalo najstrožje po pravnilniku, — aV"'"*
«ttan 4
»SLOVENSKI   NAROD« dne 5 maja 1925.
MčV. !0i
Gospodarstvo
Trg železa
Položaj na svetovnem trgu železa je le vedno labilen. Cene kažejo tendenco navzdol. Kunci so rezervirani in čakajo, kdaj se cene stabilizirajo na najnižji stopnji. V Ameriki zadnje čase produkcija surovega železa in jekla deloma nazadovala. Celokupna produkcija železa je znašala v februarju 3,214.143 ton. V marcu je obratovalo 254 visokih peči, kar pomeni, da }e bilo izkoriščanih 62 % celokupne kapacitete. Produkcija surovega železa je znašala v marcu 3 522.000 ton. Cene so zadnje Čase nekoliko padls. Jekleni trust deluje približno z 90 % produkcijske kapacitete. V Avstriji so pokrenill akcijo za karteliranle železne industrije. Inic:jator te akcije je gotova skupina trgovcev, ki niso jemali materijala od avstrijskih, temveč od češkoslovaških livarn. Ker pa je sklenjena konvencija med avstrijskimi in češkoslovasitimi livarnami, ne morejo več kupovati neposredno od prejšnjih dobaviteljev. Zveza avstrijskih trgovcev z železom namerava znižati cene vseh vrst železa, da bi mogla avstrijska železna industrija uspešno konkurirati z nemško.
V Nemčiji je na trgu železa splošen xastoj. število naročil Je znatno padlo, kar ima za posledico, da vsa podjetja stalno tekmujejo v cenah. Prodaja železa Je v rokah tovarn in njihovih trgovskib družb. Stahlwerks-Verbandu se doslej sicer še niso pridružle vse nemške tovarne, vendar pa so podpisala zadevno pogodbo mnoga večja podjetja, kakor Bochumska delniška idružba. Nemško-luksenburška zveza, Oute-hofinungshütte, Renske jeklarne, Kl*okner-ieve tovarne, livarna In Jeklarna riocsch itd. Nemška družba surovega jek1a Je sklenila omejiti produkcijo za apri' za 15 %, kar velja tudi za maj. Domače cene železa so ostale neizpremenjene. Izvozna trgovina Je slaba, ker so cene nemških Izdelkov precej vsoke.
V Franciii se Je industrijsko življenje po Imenovanju nove vlade splošno konsoli-diralo, vendar pa ne tako, da bi bila gospodarska kriza, Izvirajoča Iz političnih zmešnjav, rešena. To bi se moglo zgoditi šele tedaj, če se žboljša finančni po^ži! in če bi si vlada pridobila zaupanje fltdn-strilskih krogov. Tega zaupanja pa vlada nima In politika Banque de France doslej še nI dosegla nikakih pozitivn:h uspehov. Domači in izvozni trg železa glede prometa nazaduje. Izvozničarje vznemirjajo dogodki v Ameriki, ki se brani uvoza francoskega surovega železa ?n cevi. Položaj v saarskem okraju je nekoliko ugodnejši, n*-go v Franciji, kjer je povpraševanje iz Nemčije vedno zelo živahno. Tudi v Franciji je zadnje čase opažati prizadevanje, da se železna industrija koncentrira. Ta akcija ima že svojo reelno podlago v novoustanovljenem    Office  de  statistique des
Produits Metallurgiques. Domače cene železa so ostale splošno neizpremenjene.
V Belgiji je bil mezdni spor med delavci in podjetniki Ükv'diran z znižanjem plač, ne da bi prišlo do napovedane stavke. Vendar pa položaj železne indus'rije ni posebno sijajen, ker je veliko pomanjka-
nje gotovine, kar ovira tudi železno industrijo.
Produkc:ja belgijskih tvornic železa in jekla je znašala v marcu: surovega železa 281.560 ton (v februarju 248.600 ton), surovega jekla 261.900 ton (v marcu 233 660 ton). Začetkom aprila je obratovalo od 56 visokih peči 51. Na Luksenburškem občutijo tovarne železa velik pritisk belgijske konkurence, vendar pa Je pričakovati, da se izvoz železa iz Luksenburške v Nemčijo opomore, ko pride do sporazuma med francosko in nemško železno industrijo. V Angliji traja še vedno .kriza železne industrije. Prehodno zboljšanje položaja na trgu surovega železa je minilo. S kontinenta se stalno uvaža materijal, ki je cenejši nego domači izdelki. Izvozna trgovina je slaba. Industrja pričakuje pomoči od drŽave. Produkcija angleških tvornic železa je znašala v marcu: surovega ze'eza 607.900 ton (proti 534.100 ton v februarju) surovega jekla 684.700 ton (proti 646 400 toe v februarju). Od 469 visokih peči je obratovalo v marcu 169.
V Italiji je položaj na železnem trsu stabilen, cene nespremenjene, dovoz železa, zlasti surovega, nazaduje, ker krije domača industrija vse potrebo jeklarn tu lTvarn. Na Poljskem se je ustanovil Syndikat železne Industrije s sedc/em v Katovi-cah. Na poziv vbde se pogaja za siod'kat z železno industrijo v Kongresovem in Ha-liču, da se osnuje sindikat celokupne poljske železne industrije.
★    * ★
—g Prodaja našega tobaka. TJprava državnih mono? lov je prorla^a pol^l režiji zadnjo partijo !zvo7T»e<ra. tobaTca letine 1923 in sicer okrog 4,000 000 kg za "»78.000.OCO Din. Doslej Je prodala uprava n? 6.000.000 kg tobaka.
g Lesni trg. Olajšave, ki Jih je dala dr. žava domači lesni indiFt~I?i, so ^e^Vcga pomena za izvoz lesa. Na?! !zvozn?*arji so namreč plasirali domače bla^o na <-"-^praških trž??č:h po zelo ugorlnfh cen^.b. Trgovina z mehl-im lesom je zelo živnbna, zlast-v Sloveniji. Na vr^in^m tržJ«?u trpi naS les še veflno vsled romunske konkurence. Slavonski nra^ti «rredo slabo na francoskem tržISčn. ker «*o cene vf-cke in ker Francija zdaj bolj cen? svoje, rnmunsko in poljsko blago. Ns^i trgovci se ra'M ne^lgurnosti valute ne upajo znižati cen. PovpraSevanle je veliko po bukovem in jeseneovem lesu. V no*ran1osti držav* pravega povpraševanja še ni, ker se gradbena akcija še ni pričela.
—g Pov-šan?e cen nemškim aram. Iz
Frankfurts poročajo, da so združeni nemški fabrikant'2 ur skleni^, da se cene žepnim in v°rk*m uram rvvvišajo za 5%.
—g Proda?a starih sodov se bo vršila dne 30. ma;a t 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn? trgovske In obrtniške z^^n'ce v Lfubljani interesentom na vnoeled.
—g Orf^a'a voženj za progovno sekcijo v Ljubljani se bo vršila dne II. maja t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
Prenočevaleo pri spomeniku sv. Trojice.
V soboto je prenočeval na vlažnih tleh pri spomeniku sv. Trojice v bližini kavarne »Evropa« na Dunajski cesti n-ki moški, ki je smrčal in vlekel dreto prav pošteno. Stražnik   mis^č, da je kak človek,
I ki si ga je preveč privoščil, je pristopil k prenoceva'cu, ga podrezal, rekoč: "Hej, prijatelj! Tu ni dovoljeno sp-iti!« Nik.'ke-ga odgovora. Še enkrat ga je podreza! stražnik prav močno, nato pa ga je krat-koma'o dvignil, prijel prd pazduho in odvlekel na policijsko stražnico.
Med potjo se je neznanec n^k~!iko streznil in se zavedal, da njegova pot ne vodi v ral marveč v temno luknjo. Ko sfa s stražnikom zavila v Subijevo ulico, je neznanec nenadoma vprašal stražnika: »Kam pa greva? Hej, povej meni, ti mož postave, kam pa kam!« Se predno mu le stražnik dal primeren odgovor, se je tTk pred muzejem neznanec okrenil In v divjem teku ubral proti tivo'skemu gozdu. Med begom je vrgel cd sebe dva vürfha Stražnik ie signaliziral na pomcS in zače1 teči za beguncem. Priskočil je na pomoč še drugi stražnik. Zače* se ie divji lov in kmalu so ga imeli v rokah. Prived'i so ga v policijsko stražnico, kjer je dejal, da se piše Josip Pcršič, brezpose'ni de'avec. Drugega ni bilo mogoče spraviti iz njega.
V kriminalni ruzvldnici, kjer malo zabeležene vse sumljive tipe, so dme^ dopoldne ugotovili, da je mož identičen s skrajno nevarnim vlomilcem Josipom Ms-letičem, rodom iz Trebiča pri Pazinu v Istri. Miletič le obsojen, da le vlomil v trgovino Premelč v I.jrb'jani, dalje, da je ukradel v mestu neko kolo, tudi je osumljen vloma v Češnjicah, vloma v cerkev pri Sv. Lenartu na Štajerskem. Zasleduje ga radi različnih deliktov in zločinov deželno sr>dišče v Ljubljani. Izroče ga sodišču. V bodoče si bo prijatelj Jože premislil spati pri sv. Trojici, ki lopovom oči vidno ni naklonjena.
Smrtna kmn
Vprašanje odprave smrtne kazni je bi'o pred vojno cesto sproženo, po vojni je pa Žal zaspalo. Človeštvo se ie zelo oddali'lo rešitve tega človekoljubnega problema. Smrtna kazen obstera zdaj v vseh državah, izvzemši Italijo, BelTijo in nekatere švicarske kantone, toda .roralne muke, ki so v zvezi s tem, so v raznih državah različne. Na Angleškem obveste obsojenega nekaj dni pred justifkacijo. da bo usmrčen. Na ta nač:n se smrtna kazen kot taka poostri s težkimi moralnimi mukami, ki jih mora obsojeni prenašati v zadnjih trenotkih svojega Življenja. Obsojenca obesijo v prisotnosti preiskovalnega sodnika in državnega nravdmka. Na Španskem so še bolj kruti. Tam mora obsojenec preživeti zadnjm 18 dni v cerkvi, kjer moli Boga, da mn odpusti grehe. Prej je trajala ta priprava na smrt 24 dni, od leta 1900 pa .ie bila znižana na 18 dni. Na Švedskem obveste obsojenca o dnevu in uri smrtne karni. Justifikacija
se zgodi v zaporu v prisotnosti 12 prebivalcev istega kraja, kjer je bil izvršen zločin.
Največje muke prenašajo obsojeni na smrt v sovjetski Rusiji. Tam je le malo slučajev, da obsodi zločinca sodišče. Navadno izreče smrtno obsodbo administrativni organ. Obsojeni mora cesto čakati več mesecev, kdaj ga ustrele in vsak najmanjši šum ponoči ga vznemirja. Tako se nesrečne žrtve mučijo v tem strašnem pričakovanju in , siUja^ ja Jzvrs> v ječi samomor ali pa znore pred justil'kacro. V dru-gi!i državah puste obsojencu vsaj upanje na pcrriloščenje. V Nerrčiji odsekajo obsojencu glavo v posebnem prostoru. Norcev in nosečih žen ne smejo usmrtiti. Na Kitaiskem usmrte obsojenca z železnim obročem. V Amerki so še najbolj kavalirski, ker posa-de obsojenca na električni stol, tako da niti ne ve, kdaj se prese-i na oni svet. Na Norveškem izroče truolo obglavljenega zlrvčin-ca njegovi rodbini, ki ga mora na tihem pokopati V Švici ie bila smrtna kazen odpravljena, pozneje pa v nekaterih kantonih zopet uvedena. V BeHiji je b la smrtna kazen odpravljena leta 1S63. V Ita'iii so usvojili za take dosmrtno ječo ki je pa hujša od smrti, ker zločmei vsled neznosnih razmer v ječi večinoma znore.
Petrevaradinski morilec prijet
Poročali smo pretekle dni o krvavem dogodku v Petrovaradnu, kjer je na prvi pravoslavni velikonočni praznik Arnavt, vojak Hassan Müftar ustrelil mimoidnča častnika Milana P niča in Dušna Kokoto-viča ter na pomoč prihitečega bivšega ruskega polkovn ka U°pensk^ga. Po krvavem z'ocinu je morilec pobegnil v bižnji gozd. Usodnega dne ie zjutraj Še enkrat streljal na vojaško stražo, nakar je pobegnil. Zasledovalo ga Je okoli 3°0 orožnikov in cel vod vojakov. Že se je zdelo da Je morilec odnesel za vedno pete in ušel roki pravice, zakaj vse zasledovanje je ostalo brezuspešno. Skoraj teden dni je trajalo zasledovanje morilca. Iz Petrovaradna prihaja sedaj brzojavna vest, da je orožniška patrulja v petek ob 19. ne daleč od Mitro-vice naletela na begunca in ker je skušal bežati, je streljala nanj. Hassan Müftar je padel in je bil vjet. Tekom sobote je bil prepeljan v Petrovaradin, kjer ga zaslišujejo.
Ameriški cigani.
V Yonkersu blizu Newyorka je bil pred kratkim pokopan Nicholas John, »Kralj ciganov« imenovan. Truplo so prepjlj.ili z avtomobilom na kolodvor In s postaje v tovornem vozu na pokopališče. Cigani so tili oDveščeni o uri pogreba, ki se je izvršil brez najmaniše posebnosti. Ciganska romantika v Ameriki je tejrrrrfla. ^i«»-asl"h žl-vobarvenih karavan ni več videti po cestah Unije. Od pet tisoč ciganskih družin, ki romalo od enega breira do aVircza, ;e opustflo devet desetin svoje t—ictne vozove. Ameriški ^igr.n se vozi dmlmjs v avtomobilu. Čemu pa jih Ford toliko Izdela vsak dani
Značilno je, kako so se začeli cigani pri-lagodovati velik omestnemu    življenrj. V
Newyorku je okoli 50 ciganskih rodov. Sko-ro brez izjeme prebivajo po raznih stavbah v pritličju. V nadstropje ne spraviš cigana. NajrajŠe imajo široke pritlične prostore, sicer primerne za prodajalne. Sten ne napravijo nobenih, ampak s preprogami se odde-Kjo, jedo na tleh in spijo tudi le na tleh, posteč ne marajo, malo bolj varno zagrnejo samo oni prostor, kjer ciganke napive-dujeo srečo lahkovernim ljudem, katerih tudi v Ameriki ne manjka.
lulljšk Urnjlna
Pcshušeni ateniaii v Trsfü
V  Trstu, 3. maja.
"Corriere della Sera« por ča iz Trsta: V noč: na 1. maj sta na^la dva orožnika, ko sta patruljrala med palačo pretek ure in kavarno »Specchi*, na prosi cestne žeTeznice v b'izini fas'stovskeg« 3?. iie.'a petardo,, s katere je bi' ohranjen trak. Is'oca n > j? pač!!.* pred jr/^dri šče Verdi vr: na pe ar Ja. ki k sreči nI ni kogrr ranila. Okcii 2. pon č: Je počila pre« tem g' -dslišjorn druga petrrda in sledii s revolverski streu Pasan'je so bc-žali n-' v e stran!. Slori'cev n'si izs'edlli. — O petardah tržnški listi niso nič poročali. — Govori se, da so pefardc vrgli komur,I<*i ki so imel* namen, da razrušijo fašist^vsk lokal. Zsknj so bile vržene petarde pr.d gledališče, še ::i docrnano. Uvedena Je stroga preiskava, ki pa doslej ni donesla pozitivnih rezultatov. Vlada je im.'la že preje namen, z vso strogosio nastopiti prot: komunistom, dogodki v Trst i?s-> Jo ur-dili v tem njenem načrtu. 2e v nekaj dneh izide baje naredba, ki bo naperjena proti komunistični propagandi. Po tej naredh" bo aretiranih več znanih komunis ičnib voditeljev in agitatorjev.
— Javna čitalnica v Gorici. Dne 29. pi
m. Je bila v Gorici otvorjena s primerno prireditvijo  javna  čitalnica *0«rednjec;s odbora goTlšk"h mestnih društev Zveze pro. svetnih društev*.     čitalnica je že dobr* opremljena in Ima trldp«et ča^o^isov In re vrj, katero Število pa še naraste. Dr. Fr Gabršček Je oprtal pomen čitalnice, sledil-so točke mandollnistič.iega krožka, dokla-mactfa m petje, recitacije In na«top telo. vadnega društva. Prireditev Je uspela Iz bomo in pokazala, kako ploionosno Je de lovanje naših prosvetnih društev v gori škem mestu.
— Slepar iz Hamburga prijet v Trstu 35 letni trgovec M. Blumental Je izvršil t Hamburgu sleparij za 200.000 zlatih mark. potem pa pobegnil z letalem v Curlh v Švico, od tam pa se je pripeljal o železnici v Trst. Tačas je bila tržaška poVciia že ob. veščena o sleparju in ga je Izsledila v ho. telu »Union«, kjer je bil vpisan kot Le-? Lusner hz Draždan. Pri njem so našli nem. Bkib mark In drugih valut v vrednosti 60C tisoč lir.
Odgovorni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Glavni urednik: VLADIMIR KAPUS
»Abadie«
eigeretni papir zopet stano na zalogi! — A. Lampret, Krekov trg 10.
84/n
i
Več sDalnih oprav
Ch raste vih in orehovih) in oisalnih miz — se po* ceni preda — pri mizar* i-j Josipu Ki miku, Z??.
,i ime
Šiška.
1295
Kočijaž
Potrebujemo treznega in zanesMivega koči jaza. — Samci imajo prednost. — Ponudbo pod «Ko"i* ja7./1203» ua upravo »SI. Naroda».
Grand Cirkus Bruno
Danes 4. In jutri 5. mala v Tivoli velika elitna predstava.
Nove atrakcije I Nove atrakcije!
Začetek ob V*9.ivečer. RAVNATELJSTVO.
Paifilfon
"a vesellčnem prostem Ljubljanskega veles^jma. solidno zgrajen, *rit z eternitem, se za zelo nizko črno proda. Prijaven je k' t vrtni paviljon, ker je v tem stilu zgrajen, ali kot s ojnica, ker se ga lahko z majh^n-l stroš' i rrenese   Podrobne §e informacije pq
FR» IC KAM (rasproii hotela Union).
1320
BAD-NAUHEIM
!ta$padro Warn kßualüft ri Tim-« -n fra-wart» am ff«ii (ikmUi) Otftmnn m Il'O
Odlični zdravilni uspehi pri boleznih srca, - rleataam poapnenfn artaril, ravmatismi a mi*x-»h <n sklatiti, profan, hrbteničnega nosga. ionskih In živčnih boleznih.
Različna razvedrita, tzvrs'ni konrerü, opera, tenis, gol' strelišče, družabne voinje z avtom. Val nosodabni zdravilni pomočki. Lepo orljetno okrevaMsAa. Izbor na preskrba
velika fzbara pa primernih cenah. 53-l
Z*hfev»?te ra'rovejSi prospekt A 58 od kopj»l?5ča (Bnd- und KurverwaHung) Bad-Naubs'm
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ra^Pts^ar tfoftllE
Oblike damske od Din 70 do Din 150. — Otroške ol Din 50 do Din 70.   Naki'cni »«d Dtn 100 naprei, do>lef tra a zaloga.
Tzr?-   Oglejte al cene v fzležbi.   ~9aa> 1368
MIN K A HORVAT. Liublfana. Stari trg št. 21
Platnene čevlje
zrn dame dotoife pri tvrdki
Ma Trebarf Ljubljana
Sv. Petra cesta it. 6   /.   po sledečih cenah:
Bell platneni na 1 šnango z leseno peto Din 120*— Beli platneni na 2 Spangi z lesenn peto Din 120*— Beli platneni na frake z leseno i eto . Dn 120*— Sivi platneni na 1 š~ango z ledeno neto Din 120*— Sivi platneni na 1 Spango z usnjeno peto D;n 120*— Sivi platneni na frake z usnjeno peto . Din 120*— Po šil'a se tudi po postnem povzetju.
Oglasni zavod Kopitar
L'iibljana, Čopova 21
os Vrb u!« zrn trgovca In obrtnika vsa Inserate za vsa Časopisa.
Se prijazno priporoča
5i L Kopitar
J. Stjepisšin
= Sisak =
•reaonica aejbo^e tanavrt, lica, p trt tare i ostala aatrabStine ta sva cfac-
1279
i seeeeeeeoe
Isto odkrijete z ipotieoo
,oja* sur ,0!u* ;r
„0 J A" Eaa se Cotogse
niA' ^ » nohte «UJH  pasta za šesta
•OJA'H$ta ™
Je TAJNOST lepote In mladosti
Dobi so v vaab pa
arijah.
vodo za
'ARFUMERIJA ,OJA' PARIS
D obe vrtel l Hj. Vis. romunske kraqka.  al Vis assgnjs
Lichtanstein.   94-L
Dva psa (brfa)
reno naprodaj. — Vpraša se buffet Tivoli. 1322
Odorto dnevno
od 8. z jutra i do K« 7. zve* čer, ob n-d^l'ah in oraz< nikih od O. do 11. dopol* dne ves mcs~c majnik — lopa št. 10 dams^ih klo* bukov. Vodni'.:ov trg. — Velika izbira, nizke c^ne
1304
Dvokole?a!
Najnižja cena in največ* ja raIot?a raznih vrbt dvo« koles, pneurr.atiVe in dc* lov. Prodaja na obroke, cen^-i franko — Tribuna F. B. L., tovarna dvoko* les in otroSkih vozičkov, Ljibliana, Karlovska cr* sta št. 4. 65/L
mt.m
lpraian optik Ljubljana
Stari trg sL 9.
-^
Bogomir Christof odv. uradnik
Iza Chris'of roj. Plavčak
p oročena
L.
Ljubljana ' Ptuj
Ptuf, 2. maja 1925
1317
I
Klavir
1316
se proda, ros^bno močne konstrukcije. n*vzkrz*ne strune, dobro ohranjen  Cena ugodna. Anton Zavod ni k,   Kranjska gora.
Brivci, pozor!
Brivn:co prodam za 20 tisoč Din. Kupec lahko dela 1 mesrc, da se prepriča o dohod u. Naslov pove upiava Slov. Naroda. 1318
flajstare^sa slovenska '
delavnlcti
Ivan Brtceli, Dans s*xs o« 19,
te priporoča. IrvrSitev točna. c^ne zmerne.        * T79Ž
prihranit^, ako pred nakupom blaga za ob'eko, perila, srajc, ovratnic, naglavnih  rut, šerp, obrisa k, nogavic, odej, naj razl!Čnejše?a drugega blaga • er usnja obiščete trgovino, kjer so cene najnižje, in 77-L sicer pri trgovini
'f1
DANICA"
Wa iel;«Rajielj
IMUm, Wzi'i trn L
Opr. št. 1-7175/25-2.
Razp
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne pomidne obravnave slikarska, pleskarska in parketarska d?Ia ter dobavo in montažo okenskih zagrlnjal pri gradnji uradnega poslopja na Miklošičevi cesti.
Zapečatene, na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev.....del in dobav v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« opremljene ponudbe je vložiti rajpozrieje
do 12. maja 1925 o
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg št. 4./I. v Ljubljani.
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpostevane. Okrcžni urad si pridržuje pravico, da odda dela 1-rez ozira na višino po-nudene svote, posebej pa še, da eventualno porazdeli posamezne partije del po svojem sprevidu na razne ponudnike.
Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih Č2\ merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so re-flektantom na vpogled pri Okrožrem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
V Ljubljani, dne L maja 1925.
Lastnina  in  tisk   »Narodne tiskarna«.