151.
V Maribora, Četrtek 28. decembra.      IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na tod.cn, vtorok, četrtek in soboto, ter volja po posti prejeman, aii v Mariboru s pošiljanjem na dota, aa rolo leto 10 golcL, za pol leta 5 gnld., 7.a četrt leta 2 KOtd. 60 kr. — Za oznanila se pla&nji od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. ča so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokoplfi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Maribora, v koroški ulici hisn. štev. 220.
O p r a v n i š t v o. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. i. administrativne reči, je v tiskarni'i: F. S kaza in dr., v koroški ulici hiš.i. št. 229.
Domače in slovanske novosti.
_ Ljubljanski   uradni  list „Laibachcr
Zcitung" prinaša zadnji petek članek k rojstvu ustave. „frfasunk-frfasunk-frfasung" to se ponavlja kacih tridesetkrat kakor kij po naših federalističnih glavah. — Ali tej „spiegclfcchtcrci-ji" bi se lehko smijali, ko bi za razmere v našem eesarstvu strašno pomembno ne bilo, da e. kr. uradni, avstrijski orel na čelu noseči list —kot posnemanja in razširjenja vredno , v imenu vlade prizna in priporoča shod ljubljanskih ustavovrcev in njih prusijanske govore. Glej denašnji dopis iz Ljubljane.
— „Pravnik   slovenski"   prinaša sledečo rprošnjo do   slovenskih rodoljubov." Glede na politično borbo zadnjih treh mesecev se o mojem mišljenji in delovanji nalašč toliko kri vega med Slovence raztrosujc,  da sem prisiljen prositi svojo rojake in misleče rodoljube, naj počakajo sč svojo sodbo o meni,  ki se že 20 let delavno trudim  za svoj  narod in ki seru vedno bil mišljenja, da le pošteno postopanje ima za na rodni napredek pričakovati blagoslov z nebes, do kler jim sam v posebni spomeniei svojega delovanja ob času trimesečnega deželnega glavarjenja ne razložim.   Ker  sem  v obrambo  svetosti naše narodne reei, ktero imamo starji rodoljubi v krat kom zapustiti neoskrunjeno mladini, in v obrambo pravičnosti in politične moralnosti ter v ohranitev dobrega imena  merodajnih osob  apeliral na de žclni zbor, naj tukaj iz pravniškega stališča na vedem uajvažuišc točke, zavoljo kterih se je to zgodilo,
Pri oddajanji deželnih služcb vsled „preuredile" so namreč navstala vprašanja:
a) ali imajo brez madeža služeči deželni urad uiki prvenstvo pred drugimi sicer enako vrstnimi prosnjiki?
b) ali so bila imenovanja leta 1869 fiostavha ?
c) ako ne, zakaj je deželni zbor 16 slovensko večino že od leta 1867 omenjena imenovanju odobril leta 1868 in do konca letalM71 trpel V
d) ako nimajo služeči in postavno imenovani deželni uradniki predpraviee pred drugimi prosnjiki, ali se sme s počitnicami oziroma enoletno odplačo naložiti deželnemu zakladu novih bremen ?
e) ali imajo deželni uradniki, brez uzroka iz službe odpravljeni, pravice, še veče odškodovanje zahtevati od dežele po tožni poti, ker ima vsaki po mojem mnenji pravico do svoje službe, dokler ni za nevrednega spoznan ali v počitek djanV Ker se po svoji vesti nisem vjemal z nek-
terimi deželnimi odborniki z odgovori ua omenjena prašanja, vendar pa bi imel po §. 82 službene pragmatike in navoda od leta 1868 sam odločiti pri oddajanji nekterih služeb, ako bi bil tudi samo glasu enega odbornika pristopil, sem apeliral na deželni zbor, kteremu sem odgovoren in ki se je irnel v šestih dnevih zbrati, naj on razvozlja dvombe v korist dežele, in to jc glavni uzrok mojega obrekovanja.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1871.
Dr. Razlag, bivši deželni glavar.
— Kakor že prej v shodu občnega zbora tako se jc tudi v shodu odbora „narodne tiska rniee na delnice" sklenilo, da se podpi sanc delnice vplačujejo 26°/0 do 15. januarja, 25°/0 do 16. aprila, 25"/o (1° 15. julija in končno 2n°/0 do 15. oktobra 1*72. Novci naj se blagovolijo poslati tajniku društva g. Petru Graseli-ju, hišnemu posestniku v Ljubljani. Delničarji imajo od 1. januarja delež dobička tega podvzetja. Kdor izmed eč. gg. delničarjev vplača precej vso podpisano svoto, priračunajo se mu z ozirom na gore omenjene obroke odpali odstoki, 5°/0.
— iz Ljubljane se nam piše, da jo kriva
vest, da bi med otvorenjem deželnega zbora bil dr. Razlag ktero besedo vmes klical, o čemer tudi dunajski listi drugače poročajo.
Dopisi.
Iz f^iiilil jatiKs 26. dec. [lav. dop.] PrctcMi petek se je po dvadnevni obravnavi izrekla sodba proti listu r IJrencelj-uu", vsled ktero je gospod urednik obsojen na dva meseca ječe, poostrene s postom vsacib 14 dni. Uzrok tej pravdi je bila znana dngodha z Kiesterovim pesom tedaj jako [malenkostna a vendar se jc napisalo več papirja, nego pes tehta. Izmed porotnikov je bilo 1> protivnih in samo trije so glasovali „Ne-kriv". Ugovarja se sicer da bi „Brcncelj" ne bil obsojen, ko bi si bil zagovornika preskrbel, ali bc pa sam bolje zagovarjal, Jpa ti ugovori so ni-ničevi, uzrok jc globljeji, utemeljen je v naših političnih razmerah.
O nemčurskem „Vcrfassungsfest" se jc že nekoliko poročalo, nova pa bode našim čitateljem gotovo, ako jim povemo, da se je „Waeht am Khcin" nič manj nego desetkrat igrala, da-so deželnega poglavarja Aucrsperg-a s to kompozicijo sprejeli, da je bila napitniea na Nemčijo in „olle VVillem" posebno navdušena, da se je posebno poudarjalo: „die Sicgc bci Mctz, Sedan und Pariš sind auch fltr uus crfoehten i. t. d. — ter da „Tagblatt" še dan ua dan nadleguje bralce govori, kteri so itak vsi po enem kopitu narejeni.
Ne bili bi omenjali vsega tega, ko bi se nam ne zdela jako čudna neka inkonsekvencija, uemreč: Polkovnik tukajšnih vojakov gosp. Gin-to\v, je pred malo dnevi kapelnika Sehau-tclna poslal na tri dni k prof ozn, ker je v kazini igral „Wacht am Khcin", a deželni g 1 a v a r A u er s p e r g se nazdravlja istoj pesmijoj! Za Boga, Avstrija je v istini evropska Kina! —
Listek.
Don tt   Ivini* ix-
(Historična podobica.) V dvoranah ekscelencije in vsegamogočnega ministra je bil denes ples.
Tu se jc zibalo vse, kar se je rodilo viso-eega na dvoru iu po meščanskih palačah. Tu se je smijalo sladko vse, stare perike priklanjale so se v enomer in široka ženska odela so sprehajala se preširno sem ter tjc. Vmes pa so šumeli srebrni glasovi, in nežne ročice popravljale so skrb-Ijivo težke stolpe po francoske* vbranih las.
In vitki gospođici so se sukali v črnih širokih haljinuh, ter rožljali z malimi rapirji in lju-beznjivo pogledovali po šumečih gospioah, kterim se je tu pa tam pridružil kak izmed gizdalinov, poljuboval roke, ter gracijozno vtikoval pod pazduho triogclni klobuk.
Na strani pa so stali gospodje diplomatje, vihali ponosno nosove, kot bi bili pred sabo videli prihodnost in kakor da bi svojimi mezinci vladali teke svetov, osodo človeštva.
A še le prcvzvišeui knez in minister! Kako jc bila njegova peroka denes našopirjena, polna dišav! Sam je prav milostljivo obračal male knežke očesi po razsvitljeni dvorani. A v srci mu
je kraljevala radost , videč tolikanj bleska v svojih prostorih in spozabil seje, ter polagoma izvlekel zlato tobačnico in prav priljudno nasul s svojimi drobnimi koščenimi prsti tobaka v diplomatički nos, tako da jc padal po bogatih špicah, katere so prišle šc le komaj pred dvema dnevoma iz Pariza.
Pričela se je govorica kakor bi šumele bu-čele v panju, sedaj polagoma, sedaj bolj kipeče, tu pa tam se jc čulo spodobno smijanje, ali vse pmv pO škrpeih, kakor je navada pri dvorih.
„Tu je Španjolski poslance, čvrčal je suho-lični gošpodlo* k svojemu sosedu, in njegova hči dona Klara! hi, to je v resnici dobro blago, hi!"
In spremljevalec je obrnil prožiti obraz, ali prav polagoma tako, da se mu tanjka a mazilja-polna kita ni premaknila iz srede koščenega hrbtišča.
„Iliou! razbleknil jc usta, prijatelj ali ne meniš da sva za take reči že prestara!"
In resno, kakor bi vodila poslanstva, pri katerih sta služila stopala sta dalje po dvorani.
Sedaj pa ste prišli njih veličestvi in nastala je za nekaj časa tihota.
„Don Alfonzo, čemu me nadlegujete tu pred <tčmi vseh ?"
„Čemu,  vitez Falkenstein,  vi še vprašate?
Kdo vam je dal oblast moji zaročnici tako očito dvoraniti V"
„Vaši zaročnici don! Odpustite, da jo ne poznam !"
In zatemnelo se je Spanjolu oko in srdena rudeeica zalila mu je rujavo lice. velika in žilata roka segala pa jc krčevito po meču. Ali spomnivši se, da gleda nanj morda sto očes, pomiri si krv.
„Vitez!" „Don Alfonzo?" — rV dvanajsti uri vas pričakujem doli v vrtu!" „Rad vam ustreženi, don!" Med tem pa so stikovalc gospice iu tudi gospe (kdo bi tajil!) visokolasne glave in šepetale in se smijalc sladko. In v resnici bila sta ta dva lepa človeka! Na videz v mirnem pogovoru, a v srci vrelo je obema.
Don Alfonzo, prijatelj španskega poslanca in kakor se je v obče govorilo, zaročen z hčerjo njegovo, bil je krepke postave, ali na obrazu videlo se jc, da mu je južno sobice obsevalo zihel.
In vitez Rihard Falkenstein tudi ni delal nečasti svoji severni domovini. Bil je bolj vitek kot Spanec in možati obraz obdajali so mu lastni zlati kodri, katere ni vil po navadi istih časov v veliko tolsto kito. Ali vitez Falkenstein, kar je pomenilo največ, jc bil ljubljenec, in kakor se je šepetalo, vscgainogočui ljubljenec vsegamogočnega kneza iu ministra.
Iz I4I Iliriju m-. 25. decembra. [Izv. dop.] Naš deželni zbor je končan , kaj je deloval, kaj sklenil . je itak že brano, preostaja tedaj samo poročilo s |em, kar se more le med vrstami citati. Predmet temu je druga seja deželnega zbora, pri kterej je bila ua dnevnem redu tudi razprava zarad primarijev na ljubljanski bolnišnici. Ta razprava je pa prišla „per varios easus" pred deželni zbor, kteri jc tako bil prifia, kako Slovenci svoje umazane perilo pero in pred celim deželnim zborom, na radost in veselje neinčurjem, narodnjakom pa v nevoljo, v žalost. Bil bi jako no všečen posel razlagati vso dotično zgodovine, kajti navajati bi morali toliko osobnosti, toliko osobne mržnje med dotičniki, da bi čitateljem samim ne bilo drago, ker bi jim tako uničili marsikterj priljubljeni u/.or in na njegovo mesto posadili osorno istino. Zadostuje naj tedaj, da je šlo za osebo enega novega piimarija Izmed štirih za čigar mesto je prosil znani dr. Keesbacher iu še nekdo drugi. Glede tega ..nekega drugega" pa nekdo izmed odbornikov ni smel glasovati, tedaj je bila odločba dana V roke dež. glavarja. Dež. glavar bi bil tega „nekoga drugega0 baje tudi imenoval, ko bi bil mogel zvedeti imena   ostalih   treh primarijev.
A to ni bilo mogoče, to se mn ni hotelo povedati — menda se je hotelo zamolčati, da se jako odločni, pa ravno /.bog tega v gotovih krogih nepriljubljeni osebi, ne bode dala že obljubljena služba primanja — in tako je, ker dež. glavar ni hotel prevzeti nikakoršne odgovornosti, priila vsa re8 pred dež. zbor, tako se je zgodilo, da službe primarijev še niso oddane . da je vsak narodnjak nevoljin Sel iz drage se je iu da se kolpoitirajo lažnjive novice po deželi, češ. ta je odpadnik, je z uemčurji potegnil'i. t. d. Pii vsem tem pa se utegne smejati dr. Kecsbaohor, ker utegne do imenovanja novih priinarjev proteči še kaj časa. potem bo on deset let v službi in mora se mu dati penzija, ako se odstrani.
Vsemu temu bi se bilo v okom prišlo, da se jfl vzel V dotično postavo stavek: wTa služba (primanja') se oddaja praviloma le domačinom. Le tedaj, ko bi ne bilo domačina, kteri bi zanjo prosil, se sme tudi tujcem oddajati."
Iz 1*111.1 il. 25. dec. I Iz v. dop.) Ptujska čitalnica si je najela stanovanje na več let v go-stilnici ..zar Stadt Wientf, in se je s prvim tekočega meseca t je preselila. Dolgo let je životarila v poslopji brez vse postrežbe, društveuiki niso v društvo radi zahajali , ker se pri suhem nerado razgovarja, in tudi veselice, ktero še društvom seda; nekoliko življenja dajo. odlikujejo se med takimi nkolšeinami z mlačnostjo.   Vsem  tem ne-
voljani bodemo sedaj prišli v okom; krčma je v vsakem obziru izvrstna. dvorana. ktero ima društvo za veselice je najolegantneja v celem mestu, in tudi druge društvene sobe so jako prilične in prostorne. Zunajnim udom mora biti ugodno , da ima krčma več ličnih sob za prenočevanje, in da se vozne prilike tudi lahko v stajo postavljajo. Za prihodnjo leto je odhor že dosti časopisov vsakovrstne barve naročil: slobodno tedaj društvo občinstvu piiporočujemo, od njega pa od druge strani pričakujemo, da nas v našem podvzetji duševno in gmotno podpira.
Močna narodna društva so v naših mestih, kde se nemškutarstvo vedno bolj razširjujo. velike veljave; ona dajo razstrošenim narodnjakom središče, kjer svoje moči /.hirajo. Dalje so velike vrednosti pri volitvah . ktere se vse v mestih vrše.
da se vpiše kot član v družbo sv. Jerolima družniki se je tudi želja obudila do svojega
I ima. Meti jega glas-la krepkih 1 še dosto
benega zavoda, a še mlada, akoravno na nogah stoječa čitalnica, za zdaj nima denarne podpore; pričakovati pa smemo, da se tudi to s pomočjo vrlih naših sinov, kterim je iz-obraženje naroda prva potreba, zgodilo bode.
Okraj čabarski oponašati se torej sme. ako-praia edeu uajsiromašnojših okrajev s svojo bla-gonosno napravo, ktera sije seme omike mej okrajšane svoje, da bi, kokor skala stali soviažniku svojemu v bran, kteri neprenehoma žile napenja, da bi pomagjaril vso Hrvatsko iu nam naš mili domači jezik spodrinil in dom zatrl.
Iz diorice. 2.'$. dec | Izv. dop. [ Jako žalostno in sitno tako za učitelja kot zs učema je, da še.   za slovenščino  na  srednjih šolah nemamo
da branijo   narodne  volilce  od   surovih   napadov potrebnih   Šolskih  knjig.   Zavrniti bi  me utegnil
neotesanega mestnega moba. Tedaj na noge, Slo venci ptujskega okraja ; tukajšnji narodnjaki so Vam dali priložnost, za občno narodno korist kaj storiti.
Na  novega leta don so bode novo stanovanje
slovesno odprlo, za govorom bode se igra „Uskok" igrala, ktero bodo lične osebe predstavljale, potem bode veliko srečkanje s 200 dobitki. Vabijo se tedaj vsi udi in tudi drugi zunanji narodnjaki, da nas mnogoštevilno počaste.
Iz i'illtl'il na Hrvatskem), 4. dec. j Izv. dop.| Imelo je tukajšno čitalnično društvo svojo glavno  letno skupščino.  Zarad   različnih uzre.kov
kdo : ..Saj imamo llleivvoisova berila za ni/.o in Miklošičeva za vilo gimnazijo!" Da, imamo jih, toda kaka so |
Ko so bile 1. 1360 avstrijske gimnazije preustrojene in se je. tudi slovenščina kot učni pred« met speljala, naročilo je bilo ministerstvo Bleiv.eisu in Miklošiču , naj spišeta potrebne knjige za vse gimnazijalac razrede. Ta dva rodoljubna moža sta se nentcgoina lotila težavnega dela in ga s pomočjo nekterih slovenskih pisateljev tudi dovršila, toda berilo za osmi gimnazijalni razred še. le. leta 1865, Ze takrat se je bil nekdo v ..Slov. Glasniku" Oglasili kako pomankjjivo  in nezadostno je,
udeležilo   se je omenjene seje lazitn   domačih le j to berilo. Kavno to se mora o vseh prejšnjih s to-
nekoliko zunanjih članov. To mnogim poznano društvo ustrojilo soje meseca marca 1S7<>, pod Vodstvom obče spoitovanega Perko Slnjiuer-a, bivšega Ž Up. kotorskoga sodea v Cubru, in šteje do sedaj že 10 domačih in 33 zunanjih članov. V tem kratkem času prisvojilo si jc društvo veliko lepih reči, več kakor 600 gld. vrednih; med temi krasne slike od Nj. vel. cesarja in cesarice, sliko pokrovitelja čitalničnega pl. g. Ghyzey-a, k. ka-mernika ogerskega. do 100 gld. vrodnosH. ktero
pam je <>n sam podaril, dva lepa zemljevida, svoj glasovir in več dmzih stvari Tudi je naročilo društvo svojo narodno zastavo za 80 gld., in krasno sliko našega ljubljenca prevzv. g. biskupa Strosniajera. izdelana po umetniku gosp. Milekoml za gld. .'JO, vse potrebne poslovne knjige in oklice, ktere vsaki dan pričakujemo. Pri vsem tem je čitalnica vzdrževala do 18, veči del narodnih časnikov. Zaključila jc skupščina in stavila v svoj proračun za leto 1871 20 raznih časnikov, krasno sliko junaka Jelačiča bana, in več drugih ostalih vrlih sinov naše domovine; dalje seje zaključilo.
liko večo pravico trditi. Vrh tega so večidel vsa ta berila slovniški že ostarela, kajti slovenski jezik je od 1. 1S50 velik korak storil. In če premislimo, da je bilo takrat naše slovstvo veliko manjše, nego dandones , da se torej ni moglo veliko izbirati in da se je celo delo večidd v naglici vršilo (kajti berila so se komaj pričakovala), se ne bomo čudili, če ona berila več ue zadostujejo našim potrebam. To je čutil tudi za slovenski narod toliko Zasluženi .lunežič. Ker je vedel , kako naše reči stojijo, lotil se je sam težavnega dela in izdal jc 1. 1865 prvi, 1. 1X<57 pa drugi del svojega maloga ..Cvetnika" iu že 1. 1868 veči ,.(Vetnik si. slovesnosti za više gimnazije in realke". Toda prodno je, mogel vsem razredom s svojimi ..Gvotniki" zadostiti, pobrala ga je. nemila smrt. Tako sta ostala dva razreda na niži in trije, ali pa tudi le dva razreda na viši gimnaziji brez svojega berila. Godi se torej, da morajo učenci po več let tolsto pre-žvekati, kar je za-njc jako sitno.
Zlasti   viša  gimnazija  čuti   pomankunjo dobrega slovenskega berila. Na nemških gimnazijah
In to se je videlo tudi na obrazu njih visokosti, gospodu ministru, ko jc vitez k njemu pristopil, zapustivši don Alfonza. —
In začele so pjti trobente in glasiti se druge piščalk
Enako mrzlo, kakor živi se drugače v taeih krogih pričela se je gospoda sukati in par za parom poskušal se je bolj sladko smijati in kolikor največ mogoče zadovoljnosti v svoje puste obraze vdolbsti.
„Dona Klara, je li res da odrinete na Špansko in da nas zapustite tako kmalu?"
Dona Klara pogledala je nekako čudno svojega plesalca in potem žalostno zakrila s svilnato trepalnici) oko.
„Tako je volja mojega očeta, gospod vitez!" „Volja   vašega očeta  in  morda  tudi volja don Alfonza!"
Nekoliko bolj bledo je postalo jej lice iu dejala je občutljivo \
„Oj vsaj si tudi sama želim v domače kraje v domač grad pri Granadi, kjer sije vse drugače solnce, cvete vse lepši drevje in livada in kjer je zopet tako zdravo v sredi dišečih mirt in cipres!"
„In tamo pozabite gotovo na mrzle nas se-verjane, dona Klara!"
Nagnila se ji je glavica in njemu zdelo se jc, kakor da bi ji bilo postalo solzno oko.
Ali utihnila je glasba iu plesalci so se pomirili.
Vitez Falkenstein pa je spremil galantno špansko dono do njenega sodišča.
„Dona Klara vidiva se zopet!  Pri Granadi!
„Motda bi vam ne škodoval sprehod p<> hladnem zraku!"
„In vaša spremitev mi je draga, don Alfonzo!"
Kakor najboljša prijatelja zapustila sta na-lišpana gospođica dvorano, kjer prikipelo je veselje do vrba, zakaj njih veličestvi zapustile ste dvor.
Počasi sta stopala po peščenem poti, sedaj pa sedaj pogledovala po razsvetljenih oknih in na nebes, kjer jc svetila luna. V naturi je bila pomlad v porodu, tu pa tam je ležalo še nekaj sn ira. a vendar ni bilo prehudega mraza.
Tam na strani, kjer je stalo nekaj dreves, ter navpik dvigalo svoje suhotne veje, tamo se je ustavil don Alfonzo, ter dejal mrzlo:
,,Tu mislim daje pripravno mesto, vitez Falkenstein !u
.. Res, don Alfonzo!"1
In zabliskalo se je jeklo v mesečinem blisku in sukala sta ga dolgo, iskajoč raniti eden druzega. Ali Spaujol je bil krepak, in ko so onemogle
Nemcu moči, zabodel mu je rnpir v ramo, da se je Nemec jecaje prevrnil, ter tiho obležal.
Don Alfonzo .pa je obrisal hladno krvno meč ob sneženih tleh, ter hitro odšel.
Kmalu potem pa je začni vrtnarsk pomagač iz vrta globoko ječanje. Strah ga je bilo in zbudil jo svojega gospodarja. Na vrta sta našla ranjenega viteza, ki se je poskušal iz svoje krvi vzdigniti. Odnesla sta ga na gorko.
Na dvoru pa se je govorilo veliko in premnogo: daje odšla dona Klara in don Alfonzo in da se je ministerski ljubljence vitez Falkenstein podal bolan na svojo gradove.
Ali izvedela se je vendar resnica.
„Tako jc, gospod svetovalec, jaz imam to od njih visokosti prcmilostljivega kneza!" \<>j!"
In dvorni svetovalce razkvečil jc usta, počasi nabral bakreni nos popravil peroko in odšel po koridoru. Oni pa je zadovoljno zrl za njim in gladil si trebušek, s katerim ga je obložila težavna iu skrbipolua dvorska služba. —
Ljudje so govorili, da ima dona Klara lepe dneve iu da jo ljubi njen suprug don Alfonzo.
Iu res kazalo se je ua videz tako.
Pri Valenciji na morskem pobrežji skoraj, nakupil se je hogati don. Tamo jc pričel zidati ter
so zdaj večidel  povsod upeljana Eggerjeva berila
izdana v dveh delih (drugi del v dveh zvezki h V Prvemu delu odgovarja večidel naš „Cvetnik si. sb.vcMiost' in bi zadostoval za peto in morda tudi ItttO šolo. Za sedmi in osmi razred pa potreb* temo neobhodno še eno veče berilo kot drugi del Janežičevega Cvetnika.
Namen tem vrsticam je najti rodoljubnega moža, ki bi bil pripravljen po izgledu ranjcega Janežičn darovati se za narod in oskrbeti uka-željni mladini, na kteri visi našu prihodnost, to toliko potrebno in zaželeno knjigo. Od vlade že tako ne moremo pričakovati, da bi nam skrbela za šolske knjige.
Moje mnenje je, naj bi se osnovalo berilo za sedmi in osmi razred po izgledu nemškega Bgger-jevega. Naj poprej mora obsegati to berilo našo slovstveno zgodovino. Staroslovenska zgodovina naj bi bila bolj na kratko obdelana, toliko bolj obiirna pa novoslovenska. Vse knjige, ki so do zdaj o tem predmetu pisane (Janežičeva, Macanova), razno Safaiikove, ki pa sega žalibože le do leta 18,0, so malo vredne, kajti obsegajo skornj le gola data (in še ta pomanjkljiva) brez kritičnega pregleda.
Mimogrede naj še omenim,   da   se nikakor ne zlagani z navadno razdelitvijo naše slovstvene /.godovine.    Pri vsaki   razdelitvi se mora gledati na bistvena znamenja.  Začetek izhajanja ..Novic" 1. 1"84S se mi pa ne zdi tako bistveno znamenje Kes da so imele ..Novice-' velik vpliv na razvitek na šega jezika, na povzdigo našega slovstva, vendar tako velikega ne, kakor 1. 1848, ko je iskra, ki je vso KVropo kot   elektrika   prešinila,   tudi naš narod k novem«   življenju,   k novemu delovanju zbudila.   Že istega leta jc začela izhajati „Slove nija" in ..Danica." prihodnjega 1845)   leta   pa še ,.Vedož".  ..Slavjanski rodoljub1' v Trstu  in ,.Lju bljanski časnik." Tak korak ne glede na njegovo nasledke je že sam po sebi vreden postati začetek nove ere.   .laz bi bil torej zato.   naj   bi se naš: slovstvena zgodovina tako razdelila, da bi se druga doba mesto z 1. 1843 80 le z 1. 1 *4S končala smrtjo naj večega našega pesnika Preširna.
l'a vernimo se zopet k našomu predmetu V novem berilu naj bi bila naša slovstvena Zgo dovina kritično obdelana, naj bi se individualno! posameznih pisateljev natanjko narisala, da si za more učenec pravo podobo zadobiti. Pove naj se o slovnični in estetičin vrednosti dotičnoga pisa telja. Itd.
Kar se pa tiče izgledov za čitanje, teh meno! ne bo manjkalo, tako da ne bo treba prcstavlji nili reči sprejemati, kakor se v sedanjih berili nahajajo.   Plodi starejih in   že umrlih pisateljev
Sf> Sli že večkrat v raznih knjigah natisnjeni. Spisan izdelki naših mladih pisateljev, zlasti naših modih pesnikov se nahajajo obilno v Mladiki, Zvonu, v Olasniku itd. Zlasti v Zvonu se bo dobilo izrstnega gradiva za izglede naj novejše dobe "tikaj opomnim le prekrasnih O^rinčevih ,,hbrazovj/, narave", ki so bili s splošno pohvalo sprejeti, 'udi iz že poaabljenega in nedovrfenega romana n Vel In sad" se lio dala maraiktera lepa epizoda v/ti. Tako mislim, da sestavljavee no-ega berila ne bo v zadregi, kadar bo izbiral primerne koride za čitanje.
V OStal« pa naj bi se slovstvena zgodovina pa izgledi U posamezne dobe in pisatelje tako razvrstili, kako, se nahaja v omenjenem Kggerje-vem berilu, in kikor je tudi Miklošič svoje berilo a osmi razred rmoval. kajti tako je najbolj primerno.
P>og da bi ntj ir|ils ne ostal glas vpijočega puščavi, ampak      bi zludil rodoljuba, ki nam bo tako potrebno in t.-/.ko pričakovano   knjigo v kratkem času oskrbel M. Lski.
je zopet toliko ozdravel, da pišejo ka je iz nevarnosti. Ker ni Nemcem prijatelj, to ni posebno ugodno zanje, česar niso skrivali.
s svojim denarjem oživil stotero rok. Tu se je ko palo , ohsekovabi kamenje, tamo pa je izdelavi italijansk mojster umetne stebričke in držaje z krasne balkone.
Vrtnarji in kopači so grebli zemljo, navodili cvetja polne gredice, posuvali pota z belim peskom sadili citrone in olive in mirte, ter v španski rabi govoriči klicali sedaj pa sedaj   odkrivavši glav blagoslovu iz nebes.
OeZ nekaj mesecev stalo je živahno poslopje ter dajalo čast svojemu zidarju. Tu sem je priše don  Alfonzo iu  samo včasih zahajal  na dvor Madrid pustivši ženo v Valenciji, boječ, da bi jc nekdo izmed dvorskih metuljev ne bil v kvar.
Solnee jc že zahajalo,   ko je  stopila Dona Klara na balkon.    Ali duša   se ji ni razveselil krasne,   narave.   Mirno   in  skoraj z ncvsmiljeniui smehom zrla je pred saboj umetne naprave in p< gled je šel dalje in   oko jc ostalo naposljed površini morja, pri kateri so se ravno poslavljali zadnji solčui žarki.
Ali povrnilo se ji je kmalu, potem pa se je vtopila sama vse podprla težko glavo, ter mislila ua toliko hudega.
In zamislila se je na daljni sever.    (Konec prih.)
Politinf razgled,
Za gospodsko borilico državnega zbora je imenovan kuje/ KarLAucrsperg za predsednika in   ne   več   Smerling.   ver   v tem zboru menda ustavoverei še vendar pinialo ..liberalnih" življev idijo.   dosegli   so   da j cesar imenoval s novili ustavovernib  udov in S»r našega  sodeželena i u slabega prijatelja M. K.ierfelda, nckovega Ivana ) b.   Aplaltrorna,   grofa Rolrupta .   gl. Enzens-berga, feldeajginajstra  Ihtimga.   barona llizv-a lr. Serinzi-ja in grofa Rhtsa.
Večina zadnjih čas^jsov se peča z božič nuni prazniki; eni obžatjejo da nam božič, ta veliki praznik miru in spjve, ni prinesel tudi v Avstrijo nuni ; zagrizneni stavoverci se veselč, da po božiči stopi njih zažeUi rajhsrat skupaj, ali trahu ne morejo skrivati,[a bode včeraj sestavši se ..državni zbor" precej j prvi seji nesposoben lasovati in sklepati, ker njbode dovolj poslancev. — Nemški časniki pak, ^teri se še grejejo na solnei lanskih pruskih zmag,omišljajo se na lanske krvave božične din pred Pazom.
Rrzojavlja se, da sta pska poslanca Slad kovski in Grcgr, ktera t havita zdaj v Nizzi obiskala Ludvika Ko šuta,kteri seje poslednji čas proti Andrašiju za Cehe.uvzel.
Hrvatsko  vprašane je  med prazniki tako odločno na dnevi red pglo kakor po padci Ranbovem še ne. Poštanski iidunajski listi ved< v soglasji povedati, da je LoVay začel z voditelj hrvatske narodne stranko pognati se. Voučina jc baje bil v Pesti, in šel potem a Dunaj kamor so prišli 21. I. m. tudi poslanci lazovič,   Jagič in RaČki. Ker tudi hrvatski listi, arodni  in vladni naenkrat izredno   pomirljivo  pojo,  videti   je d: pogajanje Hrvatov  ni brez temi a.  Več govorim« o tej stvari, ki je v svojem takta ali takem izidu tudi za nas Slovence važna, kaiir se reči zjasne Iz Varšave se piše v „psterr. Zeitung" da predsednik fiancoske rcpublil, kteri ni bil ni koli   prijatelj   1'oljakov,  izkuša sakako llusij postrežeri biti  proti  poljskim saarjom.   Zato je ruski vladi naznanil vse tiste rUSl l'oljnkc, kter so bili v z\ czi  z pariško komuno— Druga vest iz Rusije je, da so prebivalci iz tavkaza ponu dili carju, da postavijo prostovoljmkrdelo lO.OOi*
mož  za   slučaj,  ako bi Rusija  vskovala  se z
«• V Avstrijo.
Na F r a n c o s k e m se ponujajo sovražni napadi prebivalcev  na nemške  dadne vojake Prebivalci  v llouzicrs  v ardenskil/ jnrah  so na padli nemške vojake.   Nemški poeljuk je za-to zaprl najveljavnejše može v občif S takimi do godki se kuri sovraštvo obeh naslov. — Imeno vanje grofa A p po ny i-a za Airijskega porot nika pri francozki republiki (nacato Meteruicha) se je v Parizu dobro sprejelo.
Anglež k i priuc Valcs, jslednik na kra ljevskcm prestolu, kteri jc bil : smrtui postelji
Bazne stvari.
* (Narodna   vzbujen ost   na   K r a ujke ni.) Daje nas narod na Kranjskem popolnem ibnjen in politično zrel, pokazale so zadnje volitve. Kajti, dasi jc bilo vreme suho je bil vendar tolik mraz in VOlilci BO se morali voziti take daljine, da se njihovoj žrtvoljubnosti ne more dovolj hvale petL Kamničanov je bilo n. pr. 40 voz, ker se jih v mrazu   ne more mnogo  voziti   na enem VOZU, in ker so hoteli svojim številom imponovati. rudi ženske so se peljale volit. Tako ženico vodko iz Kamnika hoče v Kranji nekdo dražiti rekši,
da je bilo lahko sc voziti v Tržič, ker je lepo vreme. A ženica mu zavrne: ,.Ko bilo snega za seženj na debelo in bi bilo treba takoj jutri zopet voliti, se zopet vsi popeljemo" ! — Poslancu Jn-govioU so volilci navdušeno zagotavljali, da ga bodo vedno enoglasno volili in če s e d e-s e t k r a t volitve o v r ž e j o ali deželni zbor a z pusti. — Vrlmičaiije so morali zjutraj ob eni vstati in hoditi peš do Logatca, kjer so šli po železnici v Postojno, iz Postojne pa so šli peš celo pot do Vrhnike, in to je skoro sedem ur dobre hoje. — Ravno tako so se skazall Peli Kranjci iz Črnomlja in Metlika, kterih ne jc nad 100 peljalo predolgo pot v Novomesto, kjer so odločili zmago, — Nekako ponosni so naši ljudje na volitve in povsod se čuje glas: ..Nnj le razpišejo nove volitve, bo pa šc več naših poslancev enoglasno izvoljenih, nego zdaj. Ne bodo nas vjeli, ne! — Slava tedaj našim prebistrenim in zavednim volilnem!!!
* (Dramatično društvo.) Dno 21. t. m. je prvikrat stopila na slovenski oder Albini-jcva vesela igra „Umetnost in narava"  v 4 dejanjih. Igra sama na sebi jo zanimiva, dasi ima mnogo neverjetnih položajev in nima tako živahnega, duhovitega dejanja, kakoršnega smo vajeni pri francoskih igrah enake mere. Dramatično društvo pa pri tej  igri  dokazalo ,  da ima  mnogo  i to jako spretnih moči.  V prvi vrsti si štejemo v dolžnost posebno omeniti gospo Val e nta-R ru s o v o (Po-liksena)   ktera je naivno naravnost in nepopačeno priprostost izvrstno izrazeovala, zlasti prizor v ..lopi", ko pri imenovanji svojega imena šopek vrže svojemu idealu, jc bil v istini dovršen. Gospodična Podkrajškova (Artemizija, grofinja Lilienfeld-ska) jc svoj nc ravno lahek nalog izborno igrala, predstavljala je ponosno groAnjo udovo tako primerno, kakor bi se bila vedno sukala le v aristo-kratičnih krogih. Posebno pohvalno pa gre omeniti njeno izredno pridnost, kajti nastopi skoro v vsa-kej igri a vsigdar dobro, izborno igra. Gospodična Janini kova (Aurnra) je bila velekrasna, igrala je izvrstno iu marsikoga očarala, omeniti pa moramo vendar še enkrat hibe, da njeni glas premalo afekt, duševno vzburjenost izražava. Gospod Sušteršič lAgainemnon Natančni) jc svojo natančno, to je izborno dovršil, sploh smo videli gospoda  Sušteršiča  zadnji  čas  že v mnogih rolah, ko mu ni bilo ni trohice spodtikati. Gospod Ju-vančič  grof Rom") je bil prav zal huzarsk kapitan, igral je prav dobro in primerno pomagal k splošnemu učinku. Gospod Nolli (Moric Rezgovec) kot  prejšnjega husar je  zbujal SVOJO komiko in svojim  prav  vojaškim  postopanjem  občo radost. Gospod Scbmidt (baron RergetO je sicer dobro igral ,  pa  svojoj jako  nehvaležnoj roli ni mogel napraviti posebnega učinka, ravno tako, jc gospod Kajzel (sluga Ajant) imel mnogo prekratek nalog, da bi mogel pozornost občinstva tako zavzimati, kakor je sicer pri njem navada. Vsi drugi igralci so imeli tako kratke naloge, da jih ne gre dalje spominjati. —  Končno  moramo izreči svojo obžalovanje, da je bila ta izvrstno in posebno mar-niarljivostjo predstavljana igra le pičlo obiskovana. Naj bi narodnjaki bolje obiskovali slovenske predstave, ktere so vsakikrat vsaj toliko vredne,
kolikor nemške , in tako podpirali domačo Talijo, ktera je nemčurjem trn v peti, čemur so priča njih vedno prazne lože.
* (Dveprofesorski službi) extra statum ste prazne na e. k. viši realki v Ljublani in sicer je pri eni slovenski jezik glavni, nemški jezik ali matematika stranski predmet, pri drugi italijanski jezik glavni, nemški jezik stranski predmet. Pro-silei za drugo morajo dokazati znanje slovenskega jezika in daje se onim prednost, kteri morejo v spodnjih razredih matematiko učiti. Prošnje na mi-nisterstvo nka stilizirane naj se do konca januarja 1872 pri c. k. deželnem šloskem svetu v Ljubljani vlože.
* (Lakota) se jc že začela v Banatu. Kmet jc tam izgubil zavoljo povoden) vse poljske pridelke, celo za seme nemajo nič. Ljudje koljejo živino, prodajajo kar imajo, da bi žita kupili. Zraven tega je v tistih krajih še mrzlica in smrt hudo kosi. — Ali Magjari imajo denar za olep-šanjc Pcšto, nc pa za uboge stradovce.
Kdor še hoče ktero lepo pesem spraviti v „Pcsmarico", ki se ravnokar v b'000 iztisih tiska v Mariboru v 11. izdanji, naj blagovoli svoje ali narodne pesmotvore podpisanemu poslati.
V Ljubljani, 26. decembra 1871.
Dr. Razlag.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom nastopi „Pravnik slovenski" svoj tre tj i tečaj iu skoro ponosno smemo izreči, da je narod slovenski s tem težavnim podvzetjem dokazal opravičenost zahteva, da se njegov bogat in lepoglasen jezik vvedc v javuo življenje. Našli smo na kolikor je pripuščala huda politična borba duševnih moči za to  „suhoparno" delovanje in tudi vsaj toliko materialne podpore, kolikor se od malega, razkosanega   naroda more pričakovati. Edini pravniški list slovenski bode tudi zanaprej obdelaval   državoslovne   znanosti  in pred vsemi narodno gospodarstvo,  da postane budni narod trezen, delaven, varčen, in premožen; prinašal pa bode  obširnega  gradiva nc samo za samouke, ampak tudi za pravnike sploh in za župane, da postane glasilo za vse misleče domoljube, kterim je mar, da se rabi naš jezik pri domačih oblastnijah, ue pa da se potisne sramežljivo v zapečak.   Naj nas podpirajo pri tem koristnem delovanji dosedajui in novi sodelavci duševno, drugi pa nam naj z obilnim naročevanjem segajo pod rame, ker sc bomo vedno trudili širiti za ustavno življenje potrebne državoslovne in pra-voznaske vednosti v lehko umljivi pisavi tudi med nepravnike.   Nadejajo  se te obilno podpore se zniža cena listu v prihodnje, akoravno jih veča slavonska plemena izdavajo po 0 in 7  gl. in naročnina na „Pravnik slovenski",  ki bode tudi prihodnje   leto vsaki mesce vsaj dve tiskani poli obsegal ter navadno 1. in 15. dan izhajal, jo ta-lc
za celo leto v Ljubljani .   .   3 gl. '0 kr. „     „      n   po pošti   .   .   4 „ — n „ vse dijake in narodne učitelje
samo........2 , — n
„ pol ali četvrt leta po razmeri V Ljubljani dne 15. decembrr 1871.
Uredništvo „Pjivnika."
l*o*liiiio.
Slavno uredništvo! Zavzel sem sc, ko sem bral    Vašem čas-nikn, št.  148, da sem jaz  na voljeni dan ljubljanskega mesta glasoval za rlibcraie" kandidate.
Da sc zavrne ta laž, s ktero cm kakor brez značaja v vsakem oziru pred občistvo postavljen. Prosim slavno uredništvo, da te vrste sprejme v svoj časnik.
Tistemu, kteri jc to nersnično naznanilo Vam poslal, pri njegovim pojenju naročim, naj se v zapisuiku I volitvenega culelka št. 39 prepriča kaj je resnica, da p vedel kakšno obrekovanje jc po svetu zagnal.
V Ljubljani, 24. dtcenJra 1871.
Mjitij* Gerbcr, bukvovez.
Listnica uredništva. (J. H Ni so imenovalo niti vaiic ime, niti kraj, torej vas doni nema opravičen ja. A. K. Dopis je liil preobširen, že kien iu nejasen. Ce hočete v kratkem izreči da nisto »isali v „r.'tgbl.u — za to vam je prostor odprt, ne pi za osobno polemiko proti osebam, ki jih občinstvo ne ozna. G. O. vNo zameri, ni bilo mogoče natisniti. Delaj a „Z.U rajši. S. v D. Morda se kasneje porabi. —p. Prihoajič.
V najem ali štant)
so dajeta dva velika slpaj stoječa magazina v poprejšni tvornici za mžo (Schmicrfabrik) prav blizu kolodvora v LjubLni od 1. januarja 1872. leta počenši za letno namnino od 240 gld. Vse se bolj natanko pozve |i gosp. Andreju Poschl-u ravno tam. (88—3)
odtnik,
jc pisarno  odprl v Branji, v Kreuzbergerjcvi hiši.ev. 145.
(87-3)
Starši in prijatelji slovenske mladine!
NaroČite se prav obilno na
časopis s podobami za slovensko mladost.
„Vertec" izhaja 1. dne vsacega meseca na velike j tiskani poli v osmerki in velja za vso leto s poštnino vred 2 gld. 60 kr., brez  pošte 2 gld. 40 krM za pol leta sc plača polovica. Naročnina naj sc pošilja na Uredništvo „Verteca", Scntpctcrsko predmestje, št. 15 v Ljubljani
(Laibach). (8G—3)
Služba
za cerkvenika in organista.
Pri farni cerkvi sv. Martina na Ponikvi je izpraznjena služba cerkovnika in organista, in sc zna koj nastopiti.
Dohodki te službe so sledeči:
a) 15*/i vagano v zapisane pšenice.
b) 10 /o komadov povesma, tako imenovane te-peške.
c) Znesek zvonjenja za mrliči od farno cerkve in podružnice, ki pride na leto do 50 gld.
d) Dohodki od štiftanih maš: 9 gld. 50 kr. Zraven še si organist zna zaslužiti za or-
glanjc pri črnih petih mašah, in pri konduktih, vigilijah itd., tudi blizo 50 goldinarjev. Ako svojo službo zvesto opravlja, mu jc tudi cerkveno pred-stojništvo pripravljeno pustiti užitek vrta, ki meri 1912/3 sežnjev, vendar stanovališče si mora sam oskrbeti, ker cerkev nima svoje lastno hiše za cerkovnika in organista.
Prošnje za službo, ki imajo biti dokazane s6 spričali pridnega zadržanja in izurjenosti v or-glanji, naj sc pošlejo na cerkveno predstojništvo pri sv. Martinu na Ponikvi (Slidbahn-Station Ponigl.) Pristavi šo se tudi, da jo dozdaj vsakokratni šol-mašter kot mežnar in organist tudi hodil po prosti vinski in žitni zmesni bernji in dobavljal v dobrih letih po 4 polovnjakc vina in 20 škafov zrnja. Obrok za vlaganje prošenj G tednov počenši od novega leta 1872. (89—2)
10    20  no fnt.
Kovane uradno pr-<kavano lii-riititiftti'
viif/1' če*ioglato oblike: Nositeljn.i moč:   1        3    5    10    15 cent. Cena, gld. :        l«"7!   25   35    45 bb. Nositeljna moč: 20 •">   30   40  50 cent. Cena, gld.!      70 jO  90 100 110.
Nositeljna moč: 12_
Cona, gld.T 5 6 7.50 12 15 18~ Nositeljna moč: 4050 60 70 80 fnt. Cona, gld.:        2022     26 27.50 30.
I iiff*' *a kii'tit z železnim obročjem in Ugi (gevibti: Nositeljna moč:   : 20   25   30  40   50 cent. Cona, gld.T      1.' 170 200 230 3O0 360, fi4ftt«' vnfff t
Nositeljna moč:  >0_60    70    80   100 cent.
Cena, gld.:"" K) 400 450 500 500. NoBiteljna moč: 20 150 200 300 cent. Cena, gld.:        JO  650   750 90(X
li. & 4 o m |».
JMaiJe r*«p *o»*f*> #f **«#<9<r» vage Itt t* t <'</*.
Osat" Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : (ii—46)
fabrikauti vag iu utegov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
Povabilo sa nakup
novo izdanih
ImsbruŠkih
tako zvanih
Tirolskih sreček,
ktero, kakor v poznejšem razloženo, so boljš ko gotovi denar, in ktere bodo prvič in prihodnjič že 3. januarja 1872 vzdignenc.
Podpisana menjaviiiea ■! s toni dovoljuje svojli cenjenim  P. T. privatnim  prejemnikom In poselskim prijateljem naznaniti, <lu jo  previcla  od deželnemu mesta 1 nn s bruck a najeto posojilo v "lesku od i milijona gnld. tur. velj. in prosi, na) sn blagovoljno utori, da dolična prijazna naročila ali vpraianju samu podpisani menjavniei dojdejo. Kratek nizka/. nekorib koristi, ktere to pomij/ daje:
i ii
l'o posojilo znava vkup samo i milijon irohuu-Jev In »e z !>,r.:v/i.s 1 o irM. a. v. v 4n letih vrne .le razdeljeno v delne dolžne liste, klerih vk mora liill vsaj 110 :to trld. a. v. Izžreban.
Bodo ti 4 k rat u a leto v z d i g 11 e n i s Urnimi dobitki od BOOOO, tMOO, 10000. 1OOO0 Vidi n. v. itd., dol|c t.   Dajejo oni  ne k\u\c na to, daJe deželno av\o mesto lnnsbruek   prevzelo  plačulsko dolžnost, kar VOtOVO vso k uran.lUo daje, U 1 tem, da  je deželo irlnvno E1S>««ISS ta.2 mS3?OTfJS '"•Premakljivi,,, premoUm v sodniško eenjenl rrodnostl nad booooo Kld. in z vsemi davki in dohodki, ki mu Kredo, porok.vsukS sigurnost, kije. mogoča 111 se more želeti uli misliti in tako se lahko vaKdniKi sre.ki na strun stavijo.
...t, «..,-„l- r^lllS^nH' Vr'i,'"".,ik!,m dokl41t"lai »-^»odpisana inenjavniea sama .. vrednosti in gotovosti t.Ka papirju kot znložtietru kapitala misli, je sklenila, fin drl
teti IreccK ^ ta namen reservirnti. da izreče lil se zavezo, wc p njej od dencH do
t. Janimrjn v |H>huie/niii komllt po 311 a. v. kupljene tnlte Mreeke
''1- J^rUibV y,vV!k1r^LTti',U        '-b        i,.J,UX,'Jr-L'Vn;' P° '"'T* Jtu»,nl 0<>n,' *' J- Ux,U »,0 30 K''1- v Jemati, tako da potem takem vsak knpec takih sref-ek no dn
?1   ,     ! it    r , K Mr'!,k<> VMlk tr,'"ut,k ltti" »* MlO kupno oeno v pllfillo da iu tako zastonj  pri .tkr.itnem vzdiKanJI zn Klavne dobitke od ;loooo, li-ooO,
GO-8)
lake dr.-eke brez te dolžnosti, 1, nazaj kupiti, prodaji; podpisana inenjavniea vselej natanko podnevnom kurzu iu sedaj uo Vi\ cld. n. v. kos. Te Krej-.ke se tudi dobijo v skoraj vseh D.javnieah na lJunujl In po provinei|ah po dnevnem kurzu. Da bi si pa vsakdo take »reeke kupiti BI0K«l, jo podp.sana inenjavniea druiro »tovilo t.sre.'ek odbrala, ktere M Ho ineseenili rat 1.0 1 KU\. a. v. pro.laje in pri kterili se po plafittrl prvo rate od samo ItM. ni posavnib steiiip^ljsk.l, »tojl, Jc pri prihodnjih vz.liRatvah za plavne in sploh za vse dobitke iKra' Podpisana inenjavniea si dovoljuje delati svoje 1». I. prijemnik. ,„■/,,rnf. nu l(. „,.nuvadiie, Izre.liK. koristi, ki so z nakupom teh sreeek fdruierr- «-Ida bo inoRoee so udolcJovati tc'i Mlfcjikov, ker utrKn.- število sreeck, ktere hoeemo nazaj kupiti, kmalo prodano biti,
DO BOinikOKar (kteri se takih sreeek »,h udele/.ujei, ki ne bo vid. I povoda, kupiti si eno ali tudi voe teh sre,'ek, ker r njimi nI iiikakorien rlsil.o zdruioa ker se pri 4 »ziliKal»ati zastorij lKr» Ue t. srečk« eno loto za oelo kupno eeno v platilo Jemljejo. 1'rljaznim zutiajniiii naroelloni naj so toruj poljubi doti. 111 znesek s 1)0 krajearil zu * vzdltv,.n(: uM(i ,. WK  Uu>ri M HC fninko 'poilljali, ee bi se želelo, frank., poslati podpisani inenjnvniei.
i\f on.jsxvnicti c. k. priv. <lixnojwl«i ti-pfc kIcis oiinli«
poprej .Toli. C?. Hothon na I^ixno.ji, Graben, Nr. 13.
1/datelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar: F. bkaza in drugi.