ma List delavcev v vzgojnoizobraževginih zavodih Ljubljana, 26. septembra 1975 - Številka 15 Iščemo, upamo, se bojimo... Iščemo svojo pot Veriio za cilj. Čim hitreje hočemo do uspehov in izgubiti čim manj moči. Da bi bila v nas instinktivna gotovost ptic selivk! Toda smo ljudje - bitja, obdarjena z znanjem in spoznanji, a oropana prvotnega, zanesljivega svetovalca. Zato iščemo, upamo, se bojimo, motimo, najdemo in spet iščemo. V življenju — in tudi v šolstvu. Združimo prizadevanja, pa bomo zanesljiveje in hitreje dosegli cilj! Prvi mednarodni kongres prosvetnih delavcev dežel tretjega sveta Tri zla sodobnega časa: lakota, nepismenost, izkoriščanje V Acapulcu v Mehiki je bil letošnjega avgusta prvi med-jiarodni kongres prosvetnih delavcev dežel tretjega sveta. V Jugoslovanski delegaciji sta bila Jože Marolt, predsednik zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije ter prof. dr. Stevan Bezdanov, profesor na fakulteti za politične vede v Beogradu in predsednik konference Ljudske tehnike Jugoslavije. Zaprosili smo tovariša Bezdanova, naj našim bralcem razloži pomen, smotre in rezultate tega kongresa. Prvi mednarodni kongres Posvetnih delavcev dežei tretje-^ sveta (neuvrščenih in drugih ežel v razvoju) je bil sklican na P°budo Sindikata prosvetnih elavcev Mehike. Udeležilo se Dr l6. več k°t 200 delegatov iz ^ližno 70 neuvrščenih in i^gih dežel v razvoju, sode-stVali pa so tudi številni pred-avniki narodnih in med-j^rodnih prosvetnih organizacij Glavni namen kongresa je bil Ceti skupno akcijo organizacij osvetnih delavcev tretjega v,eta za oblikovanje takih .^gojnoizobraževalnih sistemov . take narodne izobraževalne kulturne politike, ki bo pri-Pevala k socialnemu in eko-j, ruskemu razvoju teh dežel. ni0tlgres naj bi med temi orga-Zacijami pomagal vzpostaviti stem nenehnega usklajevanja in sodelovanja za obrambo narodne samostojnosti, ekonomske neodvisnosti, kulturnih dobrin ter za utrjevanje zvez in oblik mednarodne vzajemnosti. Udeleženci kongresa so .posvetili največjo pozornost temle temam: Izobraževanje ter ekonomski in družbeni razvoj, Izobraževanje in kultura ter Izobraževanje in mednarodna vzajemnost. ZA REFORMO SISTEMA TER POLITIKO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Večina dežel v razvoju ima „uvožen“ sistem - tak, kakršnega so prinesli kolonizatorji in je bil kopija sistema v prestolnici. V šolah so poučevali jezik in književnost največ v tujem jeziku. Zato je bilo treba v vseh osvobojenih deželah izoblikovati drugačen sistem izobraževanja: množično šolo v materinščini, srednje strokovno in visoko šolstvo, ki bo dajalo predvsem tehnike, in učitelje, ter organizirati različne obšolske oblike izobraževanja in usposabljanja za delo. V teh deželah posvečajo sedaj veliko pozornost vprašanju demokratizacije izobraževanja in uresničevanju pravic do izobraževanja, ki se šteje kot pogoj za uresničevanje pravice do dela. V deželah Latinske Amerike je postal boj za narodno in demokratično izobraževanje že tradicija. Številna napredna gibanja in posamezniki vztrajajo pri koreniti reformi sistema in politike izobraževanja ter se zavzemajo za sodobne metode in oblike pouka. V zadnjih dveh desetletjih pripisujejo vedno večji pomen bistvenim spremembam v vsebini izobraževanja; pri tem upoštevajo idejno usmeritev naprednih političnih gibanj. Veliko vlogo imajo sindikalne organizacije, posebno organizacija prosvemih delavcev in mladine. V nekaterih deželah Afrike in Azije nastaja problem kulturne dekolonizacije. Posebno izrazit je na vzgojnoizobraže-valnem področju, saj je izobra- ževanje hkrati rezultat in dejavnik družbene stvarnosti. Modeli vzgojnoizobraževal-nih sistemov in njim ustrezna izobraževalna politika, ki jih je ustvarila kolonialna uprava ali pa so bili narejeni po vzorih kolonialistov, ovirajo kulturno dekolonizacijo. Zato v teh deželah še posebno poudarjajo potrebo po vračanju k lastnim vrednotam in h kulturni dediščini, potrebo po uveljavitvi samosvojosti v kulturnem razvoju; to naj bi bilo izhodišče za sprejemanje sodobnih in naprednih dosežkov znanosti in tehnologije. Izobraževanje in vzgoja, ki bosta imela značilnosti vsake dežele v razvoju, bosta tudi zavrta možni kulturni neokolonializem, ki ga spodbujajo razvoj tehnologije in sredstva javnega obveščanja v deželah razvitega sveta. V afriških deželah še posebno vztrajajo pri tem, da mora dobiti izobraževanje prednost v načrtih družbenoekonomskega razvoja in da mora postati, bolj kot doslej, dejavnik socialnih sprememb. V vseh deželah v razvoju si prizadevajo razviti tak sistem izobraževanja in tako izobraže- Nadaljevanje na 2. strani) Miro Lužnik Čez prag začetnih razmišljanj Dasiravno i’ sedanjih razmerah pri preoblikovanju, razvijanju in spreminjanju vsebine in organiziranja vzgojnoizobraževalr.ega dela ni mogoče prezreti doseženih rezultatov, ostaja pred mrtii še obilica nezadovoljivo rešenih problemov, neuresničenih idej in stališč ter različnih protislovij. Načelno in teoretično je dilema, kako razrešiti in usklad: ti skokovito naraščanje znanstvenih informacij, čedalje intenzivnejše diferenciranje in integriranje novih spoznanj in naraščajoče bogatenje znanosti in tehnike s procesom pouka, ki ima določene meje (šolskega časa ni mogoče poljubno razširjati, upoštevati je treba stvarne možnosti razvoja učencev, nepopolnost učbenikov in izobraževalne tehnologije), že razrešena, in sicer z osnovno formulo permanentno s ti izobraževanja. Za konkretizacijo in uresničitev te zahteve v vseh vidikih raz-sežnega kompleksa vzgojnoizobraževalnega področja pa bodo potrebni še izjemni napori tako znanstvenoraziskovalnih delavcev kot tudi ustvarjalnih sil pedagoških praktikov. To velja 'sicer za celotno področje vzgoje in izobraževanje, vendar pa kaže, da bo za prihodnje obdobje načrta razvoja vzgoje in izobraževanja značilno mnogo bolj prizadevno posodabljanje vsebine, organizacijskih oblik ter metod in tehnik dela na področju usmerjenega izobraževanja. Nezadržen vzpon rezultatov samoupravnih družbenih odnosov in omenjenih dosežkov znanosti ter tehnike na vseh področjih človekovega ustvarjalnega delovanja narekuje ustreznejšo odzivnost da-našnjih, še posebno pa jutrišnjih delovnih ljudi na izziv takšnega razvoja. Reforma vzgojnoizobraževalnega sistema na področju srednjega in visokega šolstva, ki naj bi privedla do koherentno zgrajenega. horizontalno in vertikalno smiselno oblikovanega sistema usmerjenega izobraževanja, je sicer že prestopila prag * začetnih razmišljanj. Njena temeljna naloga je ravno v odgovorih na vprašanje, kako intenzivneje povezati izobraževanje z združenim delom, kako odpraviti obstoječe slabosti medsebojnega učinkovanja izobraževanja na razvoj združenega dela ; in nasprotno, kako odpraviti nekatera protislovja, ki nastajajo ob zahtevah po permanentnem izobraževanju, kako racionalizirati in hkrati poglobiti vzgojnoizobraževalni proces, da bo rezultat vzgojnoizobraževalnega dela sinteza socialistično oblikovanih in samoupravno angažiranih osebnosti in maksimalno možnega razvoja potencialnih sposobnosti, znanja in privajenosti mladih ljudi. Rezultati reforme bodo največ odvisni od tega, koliko se nam bo posrečilo prilagoditi novo vsebino osvojenim načelom prihodnjega razvoja vzgoje in izobraževanja. Nič manj pomembna pa ne bo postavitev celotne strukture usmerjenega izobraževanja. Kolikor večja bo njuna usklajenost, toliko večjih in boljših učinkov se lahko nadejamo. Že dolgo nam je znano, da nobena vzgojnoižobraževalna organizacija ni sposobna ,,kompletirati“ mlade osebnosti tako, da bi pridobljeno znanje in osvojene privajenosti v procesu dela zadoščale za daljše časovno obdobje. Zato je ena izmed zahtevnih nalog pri oblikovanju usmerjenega izobraževanja prav v tem, da izluščimo, katero znanje je temeljno, katere prvine mora osvojiti mlad človek, da bo voljan in usposobljen to znanje graditi in izpopolnjevati naprej ob delu in iz dela in da bodo ob vsem tem rasle nove duhovne vrednote socialistično čutečega in delujočega človeka. Na podlagi tako zastavljene konceptualne usmerjenosti bo seveda treba ovrednotiti uidi dosežke obveznega osnovnega šolanja in vzpostaviti smotrno povezanost z usmerjenim izobraževanjem. V letošnjem šolskem letu bomo ob ustvarjalnih naporih pedagoških, znanstvenoraziskovalnih delavcev in delavcev združenega dela v gospodarstvu morali izčistiti celoten koncept in model usmerjenega izobraževanja. Uveljavitev sodobnejšega koncepta in modela usmerjenega izobraževanja bo veliko odvisna od ustreznejšega usposabljanja jutrišnjih učiteljev, ki bodo uresničevali nove ideje. V sklopu vseh prizadevanj bo pra\’ temu problemu potrebno posvetiti še posebno skrb in pozornost. Zato ni naključje, da so bili že v preteklem šolskem letu sprejeti začasni predmetniki in učni načrti za prvo fazo usmerjenega izobraževanja pedagoške smeri in da je delo v tem šolskem letu tudi steklo. V________________ ALI SMO STORILI DOVOLJ? Ob letošnjem tednu otroka, od 6. do 12. oktobra, bodo v delovnih organizacijah, pa tudi v krajevnih skupnostih ugotovili: — kako bi bilo mogoče z iznajdljivostjo, delom in skrbjo bolje urediti prostore za otroke, za njihov prosti čas in varstvo; — kaj bi bilo mogoče napraviti za boljše družinsko žiMjenje — stanovanja, servise; — katere kulturne dobrine bi morale biti na voljo doraščajo-čemu človeku. Zveza prijateljev mladine Slovenije poziva delavce, občane in , delegate, da združijo svoje moči za uresničevanje letošnjega gesla ob tednu otroka: USTVARJAJMO BOLJŠE MOŽNOSTI ZA ZDRAVO IN SREČNO RAST NAŠIH OTROK! RAZUMNO GOSPODARIMO, VARČUJMO IN VZAJEMNO SODELUJMO NA PODROČJU VZGOJE IN VARSTVA 01 ROK! v____________________________________.___________________ Delegacija prosvetnih delavcev Danske v Sloveniji Na povabilo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije je prišla 8. septembra na tridnevni obisk v našo deželo delegacija prosvetnih delavcev Danske. Delegacija je poleg Beograda obiskala še republiko Slovenijo, kjer je bil njen gostitelj republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja! Pod vodstvom predsednice sindikata prosvetnih delavcev Danske g. Hse Byrith iz Arhusa ter v spremstvu sekretarja republiškega odbora Slavka Pevca in sekretarja zveznega odbora Vaška Raičeviča so gostje obiskali šolski center na Jesenicah, v Ljubljani pa delavsko univerzo „Bo-ris Kidrič" in vzgojnovarstveni zavod „Jelka“. V drugem delu obiska so delegati spoznali nekaj naših naravnih znamenitosti; ogledali so si Ljubljano, Bled, Vogel, slap Savice in Postojnsko jamo. Na poti na letališče Zagreb je delegacija obiskala še Kumrovec. V sklepnih pogovorih v Postojni, na njih sta sodelovale poleg obeh sekretarjev še predsed-nik republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije Geza Čahuk in član izvršnega odbora tega sindikata Anton Kukoviča, so člani obeh delegacij' izrazili zadovoljstvo nad tako koristno izmenjavo mnenj in stališč o delu sindikata. Poudarili so tudi željo, naj bi bilo sodelovanje med sindikalnimi organizacijami trajno in razširjeno na medsebojne obiske skupin prosvetnih delavcev iz obeh držav. Delegacija iz Danske se je nadrobno seznanila tudi z organizacijo in vsebino dela našega sindikata, posebno jih je zanimala povezava od osnovnih organizacij navzgor ter delegatski odnosi. Dejali so, da je napravila nanje izreden vtis dosežena stopnja razvoja pri nas, navdušile pa so jih tudi naravne lepote naše dežele ter gostoljubnost naših ljudi. V poklice (Foto: M. Strašek) Študij družbeno moralne vzgoje na pedagoški akademiji v Mariboru Mariborska pedagoška ak ■. remija je imela že v lanskem šolskem letu posebno študijsko usmeritev za učitelje družbeno moralne vzgoje na osnovnih šolah. Študij je redno vpisalo 32 slušateljev. Ti so bili med študijem tudi samoupravno organizirani: vsa pomembnejša vprašanja študija so prej obravnavali na skupnih sestankih, tekoče zadeve pa so urejali sproti, največkrat v dogovoru s profesorji. Letošnjo jesen so slušatelji opraviH še praktični del metodike družbeno moralne vzgoje — to je hospitacije in nastope v osnovnih šolah. Prvi letnik študija družbeno moralne vzgoje je bil po dosedanji oceni učiteljev in udeležencev uspešen in je dosegel svoj namen. V prihodnje bodo obliko študija še izpopolnili in morda tudi tematsko razširili. Če bo zanimanje veliko, bodo odprli oddelke še v Murski Soboti, Dravogradu in Celju. Naivišji vrtec Že konec lanskega leta je začel delati otroški vrtec v Jo-sipdolu. To je eden tistih vrtcev, ki je zrasel iz želja in dela ljudi, ki živijo na tem območju. Vrtec tudi sedaj, po skoraj enoletnem delu, ni „osamljen“. Za njegove probleme in dejavnost se zanimajo: krajevna skupnost, SZDL ter starši. Izobraževalna skupnost Radlje pa je med drugimi prevzela del materialne, predvsem pa pedagoške skrbi. Mladi Josipdolčani, pretežno otroci kamnosekov in gozdnih delavcev, so brez dvoma med najbolj živahnimi otroki, kar jih premorejo vrtci v širši okolici. To so pač otroci Pohorja, pravi tovarišica Vera. Pa še resje. KW Tri zla sodobnega časa (Nadaljevanje s 1. strani) valno politiko, ki bosta pripomogla k osvoboditvi, hitrejšemu ekonomskemu razvoju, k oblikovanju novega človeka, intelektualno neodvisnega in sposobnega uresničevati družbene spremembe. Najpomembnejše je torej definirati politiko razvoja izobraževanja, s katero bi najbolje reševali zelo ostra protislovja razvoja izobraževanja, ki nastajajo v splošnem družbenem razvoju. Ta politika naj bi pripomogla predvserrr k ustreznemu financiranju, pomagala uresničiti demokratizacijo izobraževanja, vplivala na razmerje šolskega in obšolskega izobraževanja ter na razmerje izobraževanja in dela. Pri določanju vsebine izobraževanja naj bi upoštevali ne samo potrebe ekonomskega razvoja, temveč tudi potrebo po ohranjanju narodnih kultur in njihov odnos do splošne kulturne zakladnice človeštva. In nazadnje: ta politika naj bi vplivala tudi na izbor najustreznejše izobraževalne tehnologije, s katero bi ob najmanjši porabi denarja in časa dosegli vzgojno-izobraževalne smotre. Boj proti nepismenosti in prizadevanje za dvig splošne kulturne in tehnične ravni širokih ljudskih množic je bil in je še vedno ena najpomembnejših nalog številnih dežel v razvoju. GLAVNA NAČELA IZOBRAŽEVANJA IN NOVE POTI Na plenarnih zasedanjih in pri delu posameznih komisij ter skupin so se izoblikovali sklepi in priporočila o vseh vprašanjih iz omenjenih treh tem, sprejeta pa je bila tudi splošna deklaracija, ki ima predvsem po- Uresničevanje samoprispevka Govorimo o samoprispevku v ljubljanski regiji. Načrt so začeli delati že leta 1972 — od tedaj tudi zbitajo denar. Po petih letih, to se pravi prihodnje leto, naj bi bilo vse nared. Načrtovanih je bilo 50 objektov osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov. Doslej je zgrajenih (ali v gradnji) 28 objektov. Na uresničitev jih čaka torej še 22 (rok za dograditev je leto 1978, ker bo trajala gradnja dve leti. Od tega za 16 objektov že izdelujejo projektno dokumentacijo: 10 bo šol in 12 vzgojnovar-' stvenih zavodov. Za dve osnovni šoli (Bežigrad — Soseska 7 in Prežihov Voranc) ter vrtec v Štepanjskem naselju je vse že pripravljeno. Letošnje pomanjkanje denarja pa ovira sprotno izvajanje načrtov. Po osnovi iz samoprispevka sicer denar redno nabira, delež, ki je prvotno dotekal iz občinskih proračunov, pa je zdaj prestavljen na samoupravne interesne skupnosti. Ker pa so te komaj dobro začele delati, je razumljivo, da tudi odvajanje sredstev ni povsod redno. Tudi delež izobraževalne skupnosti Slovenije in skupnosti otroškega varstva sta spričo naraščajočih cen prenizka. Upamo, da se bo v prihodnje to smotrno uredilo. Gre za spoznanje: načrtna gradnja šol in vrtcev s pomočjo samoprispevka je dobra rešitev. Toda z dosedanjimi gradnjami Proslava 500-letnice smrti Jurija Dalmatinca Od 21. do 24. septembra bo pod pokroviteljstvom jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Šibeniku svečana proslava 500-letnice smrti največjega mojstra naše stare umetnosti na Jadram - Jurija Dalmatinca. Častni odbor proslave bo vodil predsednik sabora SR Hrvaške dr. Ivo Perišin, organizacijo razstave ter strokovnih del pa je prevzel inštitut za zgodovino umetnosti v Zagrebu. V počastitev te obletnice bo v prostorih mestnega muzeja v Šibeniku odprta obsežna razstava, posvečena življenjskemu delu Jurija Dalmatinca Razstava bo obsegala izvirne kipe, odlitke njegovih najpomembnejših del ter veliko arhitektonskih in fotografskih posnetkov. V času od 22. do 24. septembra bo v domu JNA v Šibeniku znanstveni simpozij, posvečen delu Jurija Dalmatinca Udeležili se ga bodo naši in številni tuji strokovnjaki. Udeleženci simpozija bodo od 25. do 28. septembra obiskali Split, Zadar in Pag, kjer so dela Jurija Dalmatinca Ob proslavi bo skupščina občine Šibenik organizirala še nekatere druge manifestacije. še ni zadoščeno vsem potrebam. Torej: čimprej je treba pregledati stanje, ugotoviti potrebe, pa tudi pripravljenost ljudi ter napraviti nov, kakovosten program. Osnova naj bodo strokovne analize dosedanjih gradenj. Te bodo pokazale, kje je mogoče graditi še bolj smotrno, katere stvari nam vzamejo največ časa in denarja (doslej imamo slabe izkušnje z iskanjem in pripravljanjem terena). Ljudje bodo vedeli, kam in za kaj je šel njihov denar. Ugotovih pa bomo tudi, katere objekte lahko uporabljamo kot tipične. Delegati samoupravnih interesnih skupnosti bodo imeli odločilno vlogo pri nadaljnji akciji za podaljšanje samoprispevka. lirično vsebino. Sprejeta so bila nova pedagoška načela in prvine nove usmeritve izobraževanja, ki bi ustrezale ekonomskim, družbenim, kulturnim in poHtičnim interesom dežel tretjega sveta. BiH naj bi tudi jez proti kakršnemukoli kulturnemu imeprializmu in intelektualnemu „skrbništvu“. Gre predvsem za demokratičnost izobraževanja, narodnostno načelo (ohranjanje narodnostnih posebnosti v izobraževanju), načelo obveznega in sodobnega izobraževanja, razvijanja kritičnosti, humanistične vzajemnosti itn. Zasnova permanentnega izobraževanja, povezanost izobraževanja in dela, načelo integralnega izobraževanja, vertikalna prehodnost sistema izobraževanja ter načelo vzajemnosti in enakosti — to so temeljne značilnosti sistema in izobraževalne politike, za katere se zavzema prvi mednarodni kongres prosvetnih delavcev dežel tretjega sveta. Priporoča jih tudi kot temelje za reformo sistema in pohtike izobraževanja v deželah v razvoju. Kongres je utrdil poti in oblike sodelovanja organizacij prosvetnih delavcev dežel tretjega sveta, izvolili pa so tudi stalni koordinacijski komite, ki bo deloval do prihodnjega kongresa. Vse dežele — udeleženke kongresa naj bi ustanovile oddelke na tako imenovani „odprti univerzi tretjega sveta", ki jo gradijo v glavnem mestu Mehike. DEJAVNOST JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE NA KONGRESU Pri podkomisiji zveznega izvršnega sveta za sodelovanje na področju izobraževanja med deželami v razvoju so pripravih jugoslovanski strokovnjaki za raz- pravo na kongresu temeljni ck kument pod naslovom: Sod«; | lovanje med neuvrščenimi i,| i drugimi deželami v razvoju p® i reformi sistema izobraževanji s in prilaganju izobraževalne p° i lirike potrebam družbenoekP i nomskega razvoja. Pri tem st ’ sodelovala: zvezni zavod i mednarodno znanstveno, piff I svetnokulturno in tehnično sO’ i delovanje ter zagrebški inštiU ] za dežele v razvoju. Naša dek i gadja je poleg tega prispevala š( ' dvoje poročil: o prikazu ff ! forme sistema in politik izobraževanja v Jugoslaviji inc 1 tem, kakšna naj bi bila vsebini i nove usmeritve razvoja izobč ževanja v deželah v razvoju.' kongresnih dokumentih so i pisani marsikateri predlogi jj goslovanske delegacije, pa tu® naša stališča o. usmerjenost* izobraževanja. Naši delegati $ navezali nove stike in se dog® ’ vorili za sodelovanje -z org^ nizacijaihi prosvetnih delavce* Kube, Peruja, Zambije, Kuvairi Etiopije, Portugalske in drugi*1 dežel. Udeleženci kongresa s<) se zanimali za sestanek (sii*1' pozij), ki bo leta 1976 v h1' goslaviji. Prvi mednarodni kongf® prosvetnih delavcev dežel tretj6' ga sveta je pozval vse napredi ljudi k skupnemu boju za mi*1 svobodo in enakopravnost Afj rodov vsega sveta. Pri tem 'f bilo poudarjeno, da konec voj ne še ne pomeni miru, kajti:1,3 svetu ne bo pravega miru in sv°' hodnega demokratičnega *ž obraževanja vse dotlej, doklf* .bodo ljudje lačni, nepismeni k izkoriščani. Prosvetni delav® vsega sveta naj bodo v prv**1 vrstah bojevnikov, ki bodo p° magali izkoreniniti vsa ta zla s® dobnega časa. Razumljivo je, oj bodo v tem boju prispevali sv® delež tudi jugoslovanski pr° svetni delavci. prof. dr. ŠTEV AN BEZDANO' Kultura in prosveta Odlomki iz akcijskega programa ZKS v kulturi 1975/76 (po predlogu): — Vsi komunisti so dolžni zagotoviti, da bo tudi v svobodno menjavo dela med področjem kulturne dejavnosti in drugimi sestavinami združenega dela vključen najširši krog delovnih ljudi — Posebne pozornosti naj 'bodo deležni: kadrovska politika v kulturi, sodobno zasnovana kulturna vzgoja v vseh obdobjih človekovega življenja — poseben poudarek naj bo na šoli, vprašanje novih naložb na področju kulturnih dejavnosti, investicijsko vzdrževanjemnogih že močno načetih zgradb in dvoran, v katerih delujejo osrednje kulturne ustanove ali pa poteka kulturni program krajevne skupnosti, utrjevanje celodnevne šole kot enega pomembnih žarišč kulturnega življenja mladine in občanov v krajevni skupnosti. — Organizacije Zveze komunistov pri Delu, RTV Ljubljana, v založbah, v gramofonsld in kasetni produkciji, Jugorekla-mu, Tobaku, v koncertnih poslovalnicah, itd. morajo analizirati idejno usmerjenost in estetsko podobo kulturno zabavne dejavnosti ter zagotoviti, da se iz vseh kulturno zabavnih programov postopoma izkoreninijo kič, šund, plaža, idolatrija, kakršnokoli podleganje meščanskim vrednostnim sistemom. stičnih sil v uresničevanju resolucij ZK Slovenije in ZK Jugoslavije o kulturi in nove ustave. V razpravi je obveljalo mnenje, da morajo biti naša prizadevanja na področju kulture in prosvete mnogo bolj strnjena in usklajena, kot pa so bila doslej. Razdrobljenost in različna merila po posameznih regijah, občinah ali samoupravnih interesnih skupnostih niso učinkovita. Ne more vsaka vas zase razvijati kulture! Kritične misli: Samoupravi1 organiziranje je sicer steki® toda na področju kulture te vzgoje in izobraževanja še ni P® polno, saj ne omogoča del°' nim ljudem, da bi jasno opff delili svoja stališča — in jih P® tem tudi odločno izrazili. ,, Podatki kažejo, da podregove osebnosti pa ugotavljajo, kam naj ga usmerimo in ^ko motiviramo, da se bo kot Objekt vključil v vzgojni proces. , V tem članku bi rad prikazal, ^ko se lahko uveljavljajo go-tenci dijaških domov na šport-netn področju, vlogo vzgojitelja j vzgojenost, ki jo lahko do- Po pouku, obveznih učnih Urah, ostane nekaj prostega casa pred spanjem; ta čas naj ^gojitelj čim bolj pestro najhuje. Gojenci potrebujejo v 7 razvojni dobi mnogo giba-Svojo energijo, potrebo po S‘banju naj izrabijo tudi v šport-dejavnostih. Domovi nimajo Potrebnih telovadnic, zato y°fa biti vzgojitelj iznajdljiv, sak dom ima prostor, ki ni l?kctonalno izrabljen, pa bi ga ^bko s pridom preuredili v P°rtno rekreacijski kabinet. ,. V domu železniških šol v iabljani smo problem prostora cšili takole: prostor za rekrea-1,0 je urejen v kleti. Soba je °Premljena za judo, hodnik pa Preurejen v igralnico za namizni etas. V pogovorih je bila več- krat omenjena želja po borilnih športih Zato smo sklenili, da bomo začeli trenirati judo. JUDO Prostor za judo je opremljen z blazinami, na steni sta dve lestvici, ob straneh pa nekaj različnih ročk uteži. Razpisan je bil začetniški tečaj,na katerega se je prijavilo okrog 100 gojencev. Ker je prostor premajhen, smo izdelali umik vadbe za vsak dan NAŠI TRENINGI Trening se prične z japonskim pozdravom, s katerim borci izrazijo spoštovanje trenerju in pripravljenost, da bodo dosledno izvajali pravila. Sledi ogrevanje, katerega namen je preprečiti poškodbe. Vaje so različne: od teka do razgibavanja vseh delov telesa. Na vrsti so padci. Gojenci se naučijo padati tako, da_ se pri metih ne poškodujejo. Šola padcev vsebuje preval naprej in nazaj, padec naprej in na stran, do kolesa in prostega padca. Nato se gojenci razporedijo v krogu po dva in dva. Začne se „uči komi“ ali vhodi — to so vstopi v met ali nakazovanje meta, ne da bi pri tem nasprotnika vrgli. Pri tem se vadijo različne tehnike, kar je odvisno od stopnje znanja borcev. Trening se nadaljuje z učenjem novih metov. Trener — vzgojitelj kaže z enim od gojencev novo tehniko, drugi jo ponavljajo. Učenje in ponavljanje zajema tudi parteme tehnike, ki se sestojijo iz: končnih prijemov, vzvodov in davljenja. Ko je ena tehnika obvladana, sledi randori ali lažja borba, v kateri se naučene veščine čimbolj dosledno izvajajo. Borci menjajo partnerje, vzgojitelj pa spremlja vse akcije, spodbuja in popravlja napake. Pri tem se izvajajo vaje za pridobivanje moči in kondicije: vaje na lestvi, dviganje uteži, sldece, počepi in igre za sprostitev. Trening se konča z masažo in pozdravom. S tem športom se učenci disciplinirajo. Pridobijo si reflekse, reakcije, samozaupanje, kondicijo in razvijejo tovarištvo. Gojencem privzgajamo čut za kolektivnost. Judo je zlasti priporočljiv za tiste gojence, ki so slabo telesno razviti, imajo ukrivljeno hrbtenico ali pa so zaprti vase, ker z ničimer ne znajo ali ne morejo pritegniti pozornosti. KOŠARICA V dom prihajajo gojenci z različnim predznanjem igranja. Izvedli smo športni dan, na katerem so tekmovali gojenci raznih oddelkov. Opazoval sem fante pri igri in si beležil, kakšne sposobnosti je pokazal kdo za uvrstitev v ekipo. Vse perspektivne kandidate sem poklical na sestanek. Dogovorili smo se za redno treniranje in izpopolnjevanje. Trening naj začne temeljito ogrevanje. Vaje se sestojijo iz tekov, razgibavanj, vaj z žogo in vaj za reflekse, ki naj se izvajajo v gibanju, in brez odmorov. Nato vadimo consko obrambo. Ena ekipa napada, druga brani koš. Pri petih napakah se ekipi zamenjata. Za počitek in sprostitev izvajajo gojenci proste mete. Trening se nadaljuje z učenjem različic napada pri conski in pressing obrambi. Ob koncu treninga igramo sproščeno igro na dva koša. Tu bi rad omenil zanimiv primer igranja „trojk“. Igra se na en koš, ekipa, ki izgubi, zapusti igrišče, zmagovalna ekipa pa igra z naslednjim nasprotnikom do poraza. Pri tej športni zvrsti pridobe gojenci kondicijo, telesno moč in reflekse. Razvije se čut tovarištva in pripadnosti. Z uspehi ekipe na tekmovanjih raste tudi navdušenje za košarko. NAMIZNI TENIS je panoga, ki ima širok krog privržencev. Prednost tega športa je, da ga je mogoče igrati vse leto in da je potrebno zanj razmeroma malo prostora. Igrata lahko dva igralca (singl), dvojica (dubl) ali več gojencev pri eni mizi, in sicer tako, da tečejo okoli mize in žogico izmenično udarjajo. Pri eni ali dveh napakah (odvisno od dogovora med igralci), igralec izpade iz nadaljnje igre. Zadnja dva odigrata med seboj odločilno igro. Da smo dobili domsko reprezentanco, smo izvedli domsko prvenstvo za posameznike. Najboljši sestavljajo ekipo, ki zastopa dom na tekmah. Tudi pri tem športu je nujna telesna pripravljenost, ki jo pridobijo gojenci s „suhimi treningi" - to so treningi, ki so namenjeni za pridobivanje kondicije, telesne vzdržljivosti in moči Vemo, da je rekreacija smiselna, če je dejavnost svobodno izbrana, ter neposredno in docela zadovolji posameznika, če izpolni njegov prosti čas in je primerna njegovemu neposrednemu okolju. Ob smotrno zastavljenemu programu in primernih oblikah dela ima rekreacija pomembno pedagoško vrednost pri oblikovanju učenca. ALJOŠA REDŽEPOVIČ čim bolje Združitev, ki veliko obeta Na referendumu 25. 12. 1974 so se delavci osnovnih šol, posebne šole, glasbene šole in vzgojnovarstvenih ustanov zagorske občine odločili, da se bodo združili v OZD vzgojno-izobraževalni zavod Zagorje ob Savi. O tej organizaciji združenega dela, v kateri združuje sedaj delo 192 učiteljev, vzgojiteljev ter tehnično in administrativno osebje, smo se pogovarjali z vodjem OZD JOŽETOM RAUZINGERJEM. — Zakaj ste se učitelji in vzgojitelji zagorske občine odločili za združitev in s kakšnim programom ste stopili v OZD VIZ Zagorje ob Savi? ..Predvsem s tremi nameni: povečati kakovost vzgojnoiz-obraževalnega dela, razbremeniti šole finančnega in administrativnega poslovanja ter doseči enotnost vseh prosvetnih delavcev v občini. V program, ki ga bomo intenzivno uresničevali v letošnjem in naslednjih šolskih letih, pa smo zapisali tele naloge: razvijanje samoupravnih odnosov v TOZD in OZD, poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnega dela, povečanje učinkovitosti izobraževanja, vključevanje otrok v predšolsko vzgojo, malo šolo, podaljšano bivanje in načrtno postopno prehajanje na celodnevno šolo ter boljše in smotrnejše razporejanje sredstev sklada skupne porabe in sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter bolj urejena stanovanjska politika.11 skupinah in razredih, pomembno pa je tudi to, da smo uvedli enotno delitev osebnih dohodkov po enotnem pravilniku za vse TOZD in enotna merila. Vsi prosvetni delavci v naši občini bodo dobili osebni dohodek isti dan. Morda tega ne bi bilo treba tako močno poudarjati, če ne bi vedeli, da so prej prav neenotna merila za izplačilo osebnega dohodka po posameznih šolah po nepotrebnem povzročala med prosvetnimi delavci hudo kri in negodovanje. Ko smo ravno pri dohodkih in osebnih dohodkih, naj opozorim na to, da merila TIS Zagorje ob Savi in samoupravnega sporazuma o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov niso usklajena; nastajajo precejšnje razlike med resničnimi dohodki in dohodki, dovoljenimi po samoupravnem sporazumu. Skrajni čas bi že bil, da postane zagorska temeljna izobraževalna skupnost podpisnica sporazuma; to velja seveda tudi za republiško izobraževalno skupnost. — Imate v vašem vzgojno-izobraževalnem zavodu dovolj učiteljev? Kako rešujete kadrovsko problematiko? ..Trenutno smo potrebe po kadrih na matičnih šolah pokrili, manjka pa nam nekaj učiteljev za oddelčne šole. Najteže je na podružnični šoli Znojile, ki jo obiskuje 22 učencev. Ker nismo mogli dobiti učitelja za Vodja OZD Jože Rauzinger — (Foto: S. Jesenovec) - Koliko temeljnih organizacij združenega dela sestavlja vaš OZD. Ali se je poslovanje združenih šol pocenilo? „Nišo OZD sestavlja šest TOZD (3 matične šole z 8 podružničnimi šolami, posebna šola, glasbena šola in vzgojno-varstveni zavodi). Poslovanje se je sicer poenotilo, ugotavljamo pa, da je nekoliko dražje, kot je bilo prej. Vzrok je v določilu zakona, ki pravi, da mora imeti vsaka TOZD svoj žiro račun, predračun in zaključni račun. Zato smo morali v skupnih službah zaposliti še dva delavca." S katerimi novostmi začenjate letošnje šolske leto? „Letos se nam je posrečilo — ker je prišel socialni delavec, uvesti celotno svetovalno službo, v kateri sta poleg socialnega delavca tudi pedagog in psiholog; s 1. septembrom smo uvedli celodnevno šolo na podružnični šoli Kisovec, 1. oktobra jo bomo uvedli na podružnični šoli Mlinše, 1. februarja 1976 pa bosta prešla na celodnevno osnovno šolo 1. in 2. razred osnovne šole „Tone Okrogar". Septembra smo ustanovili občinske aktive po predmetnih to šolo, je matična šola rešila problem tako, da bo poučeval pol leta en učitelj, drugo polovico leta pa drug. Z drugih podružničnih šol vozimo učence višjih razredov na matično šolo, kar nam je omogočila TIS: dala je denar za nakup kombija, mesečno pa prispeva tudi po 70.000 din za prevoze otrok z avtobusi. Usmerjanje v prosvetni poklic je postalo tudi v naši občini intenzivnejše. Kolikor vem, se je izobraževalni skupnosti posrečilo pridobiti za pedagoško gimnazijo okrog dvajset fantov in deklet. Vsi so dobili štipendije. — Kako spremljajo občani zagorske občine prehod na celodnevno šolo in kakšna je njihova pripravljenost sodelovati pri izobraževalnem in vzgojnem programu teh šol? ,,Na pogovorih v TOZD, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah smo spoznah, da so ljudje naklonjeni celodnevni osnovni šoli in da so pripravljeni sodelovati v njej kot mentorji raznih krožkov in dejavnosti." STANE JESENOVEC bomo poznali Odnos do izobraževanja se na obali prepočasi spreminja - Izobraževanje ob delu še ni našlo domicila -Komu je delavska univerza v Kopru trn v peti -Piran je ena najbogatejših občin v Sloveniji, pa bo zaradi pomanjkanja prostorov ostala brez delavske univerze. Kljub temu da ima 200 nepismenih občanov. »Nekaj gnilega je na obali«____________________ Ena izmed poglavitnih nalog naše socialistične družbe je, to je zapisano tudi v resoluciji sedmega kongresa ZKS in desetega kongresa ZKJ, da daje delovnim ljudem primerno vzgojo in izobrazbo. Žal pa je to le zapisano in velja le za nekatere. Vsaka družba stremi za tem, da bi imela dovolj usmerjeno izobraženih ljudi. Tudi naša. Za,to bo moral naš sistem vzgoje in izobraževanja doživeti in preživeti proces čiščenja in izboljševanja, kakor ga sedaj doživlja proizvodni sistem. In v njem bodo morali sodelovati vsi, ki so za to poklicani. O usmerjenem in dopolnilnem izobraževanju, o opravljenem delu v lanskem in načrtovanem delu v letošnjem šolskem letu in o nekaterih ključnih problemih, s katerimi se srečujejo zaposleni v obalni delavski univerzi „lvan Regent" v Kopru, so govorili pred nedavnim na tiskovni konferenci. Direktorica obalne delavske univerze v Kopru Marija Vorgičeva je spregovorila v imenu delovnega kolektiva te ustanove in bolj kot na uspehe opozarjala na težave, ki jih imajo. „V preteklem šolskem letu," je poudarila Marija Vogričeva, Je bilo pri obalni delavski univerzi v Kopru v 33 oddelkih za odrasle z 12 različnimi smermi vključenih v izobraževalni proces 951 udeležencev. Na katedri za izredni študij je bilo v devetih študijskih skupinah 384 izrednih študentov. 32 seminarjev, ki so bili namenjeni usposabljanju delegatov, in petih seminarjev, namenjenih članom SDK, pa se je udeležilo kar 1.005 zaposlenih. Spričo velikega zanimanja za izobraževanje in uvedbe nekaterih novosti (šola za prodajalce, natakarje, kuharje) pričakujemo tudi v letošnjem šolskem letu zadovoljiv odziv. Tudi v prihodnje si bomo priza-devali širiti dejavnosti, pri čemer bonio posvetih posebno skrb družbenemu izobraževanju. Razvijati želimo takšen način izobraževanja, ki bo vseboval vse manj elementov klasičnega šolskega načina dela. Takšna usmerjenost, ko se poskušamo kar najhitreje otresti togosti šolskega pouka, zahteva seveda natančno izdelan sistem nenehnega usposabljanja nosilcev vzgojnoizobraževalnega procesa, ki svojo vlogo predavatelja spreminjajo v vlogo mentorja, usmerjevalca itd. V svoje vrste nameravamo vključiti več stalnih zunanjih sodelavcev, strokovnjakov na raznih pod-' ročjih dela. Kljub številnim težavam, o katerih nameravam še posebej spregovoriti, si bomo pri naši obalni delavski univerzi v Kopru tudi v prihodnje prizade vah, da bi v organizacijah združenega dela na obah ustva-rili ugodnejšo klimo za izobraževanje ob delu, za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega procesa, zmanjšah osip, skrajšah čas izobraževanja itd. Pri vseh teh naših napreza-nijih in stremenjih pa pogrešamo organizirano kadrovsko pohtiko, predvsem, ko gre za usmerjanje v razne oblike izobraževanja. Na obali se odnos do izobraževanja ob delu in za delo še mnogo prepočasi raz- vija, zato menimo, da so tudi uspehi, ki jih dosegamo na tem področju, še vedno skromni, preskromni glede na potrebe in možnosti. Sleherni vpis nosi elemente stihije. Večina zaposlenih se odloči za izobraževanje iz svojih pobud. Skratka, V programih za večjo stabilizacijo gospodarstva pogrešamo prizadevanja zaposlenih, da bi tudi izobraževanje svojih delavcev obravnavah kot nepogrešljiv dejavnik v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Z obžalovanjem namreč ugotavljam, da izobraževanje ob delu in za delo v mnogih organizacijah združenega dela še vedno ni našlo domicila in daje še v marsikateri delovni organizaciji na obali čutiti med vodilnimi delavci tehnokratski odnos do tovrstnega izobraževanja." Ko je Marija Vogričeva govorila o položaju obalne delavske univerze in njenih enot v Izoh in Piranu, je opozorila na sta-hšča številnih partijskih dokumentov, ki govorijo o vlogi in poslanstvu delavske univerze. O njih je razpravljal tudi obalni komite ZK in se zavzel za uresničitev teh dokumentov. Zdaj po letu dni z uresničevanjem sprejetih sklepov obalne konference ZK niso zadovoljni: kljub sprejetim sklepom, ki so zagotavljali ureditev prostorskih težav, delavska univerza še vedno nima prostora za svoje delo. Motijo jih tudi očitki nekaterih vodilnih delavcev na obali, češ da je delavska univerza skomer-ciahzirana, da morajo slušatelji plačevati visoko šolnino, da imajo zaposleni visoke osebne dohodke itd. To sicer ni nič novega, če gre zgolj za natolcevanje, znano pa je, da so storitve delavske univerze v Kopru med najnižjimi v naši republiki. Tudi prostora bi bilo lahko dovolj za obalno delavsko univerzo v Kopru in njene enote v Izoh in Piranu. Dovolj, če bi bilo za tovrstno izobraževanje na obah več razumevanja. Povsod, kjer delujejo delavske univerze bolj ah manj uspešno, so zaposleni v delovnih organizacijah veseh slehernih pobud za izobraževanje, ki jih da delavska univerza. Zakaj delavska univerza v srednjih šolah ne more najti, kadar gre za njihovo dejavnost, niti enega prostora, prostori pa so vedno na voljo, če to dejavnost prevzame srednja šola. Zakaj so osnovne šole vedno pripravljene pomagati? Če se delavski univerzi v Piranu do letošnjega 1. oktobra ne bo posrečilo najti novih prostorov, bo Piran ostal brez delavske univerze, v njej je samo v zadnjih dveh letih obiskovalo tečaje več kot 2200 slušateljev. Zaskrbljujoče. Zaskrbljujoče, da so prostori, (če ni vmes še kaj drugega?) ki jih potrebujejo delovni ljudje za svojo izobrazbo, poglavitini problem, problem v eni najbogatejših občin v Sloveniji, ki se lahko „pohvah“, da ima med svojimi občani kar 200 nepismenih. Mar nismo nekoč zapisah, da je znanje najmočnejše orožje delavca in tudi malega naroda? ! TONE URBAS Temeljni kamen za novo šolo Prejšnji teden je predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Janez Rigler ob prisotnosti številnih občanov krajevne skupnosti Boris Kidrič in Savsko naselje ter učencev osnovnih šol Miran Jarc in Boris Kidrič — položil temeljni kamen za gradnjo nove šole v Črtomirovi ulici v Ljubljani. Nova šola v Črtomirovi ulici, ki bo po sedanjih predvidevanjih zgrajena do prihodnjega šolskega leta, je že 28. osnovna šola, ki bo zgrajena iz samoprispevka občanov petih ljubljanskih občin. V njej bo prostora za okoli 450 učencev, ki bodo imeli v celodnevni šoh na voljo kar 18 učilnic, telovadnico, večnamenski prostor, knjižnico, kuhinjo, jedilnico itd. Oprema in gradbena dela nove šole bodo stala 32,000-000 din. Ob šoh bosta tudi asfaltirano igrišče in atletska steza. Vsa gradbena dela je prevzelo jeseniško gradbeno podjetje Sava, Id se je edino med številnimi ponudniki zavezalo, da do konca gradnje, to je do izdaje uporabnega dovoljenja, ne bo spreminjalo cen gradbenim storitvam. Te bodo znašale: 12,000.000 din._ Nova šola v Črtomirovi ulici bi morala biti po načrtih zgrajena že lani, vendar se je zaradi znanih zapletov okoli ustrezne dokumentacije in lokacije zemljišča gradnja začela šele sredi letošnjega septembra. Starši in učenci pa upajo, da ne bo nadaljnjih zapletov in da bodo že prihodnje šolsko leto imeli v novi šoh celodnevni pouk. T. U. n s 1 2 »t Ljubljana Zoper dražje oskrbnine Na nedavnem skupnem zasedanju zborov skupščine občine Šiška so med drugim govorili tudi o predlogu novih cen oskrbnin v vzgojnovarstvenih zavodih. Še prej so o tem razpravljali na sejah razširjenih svetov vzgojnovarstvenih zavodov — soodločale so delegacije staršev in krajevnih skupnosti, na sejah izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva, izvršnega odbora izobraževalne skupnosti, IS skupščine Ljubljana— Šiška ter odbora za družbenoekonomska vprašanja. Ko so ponovno preučili predlog šišenskega vzgojnovarstvenega zavoda, so se končno odločih za znižanje participacije staršev: od letošnjega prvega septembra naprej bo ta udeležba za tri odstotke manjša. To tudi sodi v okvir stabilizacijskega programa zavodov. Progarje v Brkinih Stoletnica šole Skoraj neopazno so pred dnevi v Pregarjih praznovali pomemben praznik. Pravzaprav so praznovali celo dva: stoletnico osnovne šole in izdajo knjige Istrski odred, ki jo je napisal domačin - nekdanji učenec pregarske osnovne šole in znani družbenopolitični delavec Maks Zadnik. Ravnatelj pregarske osemletke je s svojim poročilom popeljal udeležence proslave skozi zgodovino te šole: šola je bila v začetku v Dodičevi kmetiji, sedaj pa jo obiskuje le še 55 učencev in učenk. n. a k k sc Gornja Radgona Do novega leta Vsako leto doslej so morali v Gornji Radgoni — zato ker v vzgojnovarstvenih zavodih ni bilo prostora, odkloniti nekaj desetin otrok. Da bi ta problem kar najbolj uspešno rešili, so že lani razpisali referendum za samoprispevek. Referendum je uspel. Kmalu zatem so določili lokacijo in letos avgusta so vzgojnovarstveni zavod že začeli graditi. V njem bo prostora za 156 otrok, zgrajen pa bo do novega leta. festival dječjeg amaterskog filma OV.l»MCCAW* «STW.*; K«'.' *» <5S i*:/.« MKVVSKf; SMiT/ONC aVfccCaif.T-: (AiRGSVfc KAfiOCPC TtUMKc aoKUO/rra.« rfSTMOA: »COS11SJA KSMMC KOf«VNICA rc«c za SK-.PŠTNE OPC** OJHOtVAr; PirOMAČA,*)- <2. USTOFAO* 30 GODNA SUDBODe I ---------------------—-—---' c tem bolje bomo (JGldlL^o A pod reflektoriem JISe: S,l-VO TERŠEK tovarišica iz *eleno popleskane sobe Moram od tod, zbežati mo-moram se rešiti bremena, V1 Si ne prenesejo moje kosti, Wi živci ne. Le kdo si je izmi-da je učiteljski poklic še cib°!j primeren za ženske; člo-mora biti „konj“, jeklene Jtine ga morajo prepletati in 5e mora imeti veliko kot avto-^s- Jaz pa sem majhna. Med ienci višjih razredov se skoraj rSubim. Zadnjič, ko sem se iz oornice pognala po stopnišču ^°ti svojemu drugemu razredu, J*1 se zleknila pred skupino f^lobradih fantičev. „Si se po-'fpla - tamala“, me je ogovo-. fjnko iz osmega razreda. Uči-Mjca sem in s konjem nimam rf skupnega. Morda bi bilo :°0e, ko bi bilo drugače. Živali Ž®m rada, tako rada, da sem fkoč hotela postati veteri-Kje in kdaj sem odsko-j od te misli; kako in zakaj ^ se odločila za prosve- Odločila sem se v svoji zeleni M, sredi barve, s katero je *koč upravnica vzgojno-tv enega zavoda primerjala tjjo zrelost. Mislim, da sem se l^fla izogniti razočaranju v živ-hju. Razočarali so me moji razočarala me je moja okolica in po tej poti ni bilo mogoče naprej. V šoli so nam povedali, da so otroci „ nepopisan list“, da so samo podoba svojih vzgojiteljev, okolja, v katerem živijo. Moje učiteljice so bile dobre in manj dobre. Odločila sem se. Ker sem vedela, da dandanes otroci prehitevajo v zrelosti, da so nakateri ■ pri štirinajstih že pravi možje in dekleta skoraj žene, sem se odločila za mlajše. Na pedagoški akademiji sem študirala razredni pouk. Na predavanja sem hodila v zeleni obleki, učila sem se v svoji zeleno popleskani sobi in ker nisem diplomirala v polletnem absolventskem roku, sem morala poiskati zaposlitev; Poteklo mi je seveda tudi študentsko zavarovanje. Kam, sem se spraševala. Predaleč od začrtane smeri nisem hotela in tedaj, med študijem, sem hotela opravljati „lažje“ delo. Ne mislim se šaliti, toda odločila sem se na pasji razstavi v Ljubljani. Vzgojiteljica bi bila, me je prešinilo. Psi in otroci imajo menda tudi nekaj skupnega - iskrenost in zvestobo. Potrkala sem na vrata in samo nekaj dni pozneje sem postala učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja. Naj vam opišem svoje drobno razočaranje? Moji otroci sploh niso bili nebogljen košček sveta. Večina med njimi ni želela poslušati pravljic; o kavbojih in Indipncih so hoteli govoriti in o filmih, ki so jih ob večerih gledali po televiziji. Slišala sem jih, kako so ocenjevali moje zelene obleke, mojo vedno enako nakodram frizuro. Počutila sem se, kot bi ne stala na trdnih tleh, kot bi se izgubljala med majhnimi „odraslimi“ ljudmi. Mar bi ne bilo pametneje, če bi res postala veterinarka? S kolegicami se o svojih težavah nisem pogovarjala. Bala sem se, da bi jih spravila v smeh, da bi mi očitale nezrelost, da bi mi rekle, da sem večji otrok kot tisti, ki naj bi jih vzgajala. Sama v sebi sem hotela poiskati odgovor m vprašanje: sem nenavadna jaz ali so nenavadni otroci? Z delom, ki sem ga opravljala, nisem bila zadovoljna. Nisem slutila, da bom morala kot učiteljica v podaljšanem bivanju opravljati tudi fizična dela. Menda sem raznežena, razva- priboriti avtoriteto," mi je rekla jena kot so prenekateri otroci, prvega dne upravnica. To je bil Prenašala sem težke posode s začetek in konec uvajanja v hrano in jo delila med otro- delo, ki naj bi ga opravljala, ke. . .! Precej sem se morala Ničesar si nisem priborila, tudi potruditi, da sem našla posa- si nisem prizadevala, da bi prišla mezna prgišča svojega zadovolj- do pomembne samoupravne stva pri delu. „ funkcije" v kolektivu. Vse- Razmišljanje — (Foto: S. Kerbler) Sprašujete me po letih in berem vam v očeh, da mi očitate nezrelost. Morda sem res začela iskati poti do drugih, kot pa sem jo našla do sebe: Tudi odnosi v vzgojiteljskem kolektivu me niso mogli prepričati. Zdelo se mi je, da smo bili zdesetkani, oviti okrog ozkih interesov. „Glej, da si boš znala takoj povsod sem naletela na praznine, ki jih nisem znala izpolniti. Tako so nastale vrzeli, v katerih so bili otroci nezaposleni; kričali so, tekali po prostoru, da sem se v vsem tem neredu izgubila. Ostala sem brez moči in s solzami obupa v očeh. Leto dni sem vzdržala. Pozneje sem se navadila vsaj tega, da sem se v trenutkih nemoči „izklopila", saj v kolektivu ni bilo nikakršne kontrole. Nikoli trd ni bilo treba nikomur pokazati dnevnika, priprav. . .! Ne, to ni bil moj svet in v letu dni si nisem pridobila pomembnih izkušenj. Na sestankih sem dvigala roko in potrjevala, kar je bilo pač treba potrditi. Zdelo se mi je, da so o vseh zadevah odločali vedno isti posamezniki. To mi ni bilo všeč, a bila sem prestrahopetna, da bi o tem javno govorila. Govorili smo v manjših skupinah, tudi obrekovali. Menda je tudi to način (presneto slab!), da preprečiš bolečine v glavi. Vsa tista načelnost me je utrujala. Hotela sem predlagati, da bi imeli sestanke stoje; tako bi bili menda krajši in morda celo vsebinsko uspešnejši. Prišlo je tudi obdobje, ko sem začela razmišljati, kako bi organizirala svoje delo, da bi me pomirjalo ali morda celo zadovoljevalo. Bilo je po tistem, ko sem bila v neki koloniji z vzgojno zanemarjenimi otroki. V skupini je bilo po pet otrok. Vzgojitelji jih za njihove „pre-stopke“ niso kaznovali. Uporabljali so popolnoma druge, psihološke načine poseganja v njihovo vzgojo. In čez čas z otroki sploh niso imeli težav. Da, študirala sem psihologijo, ampak... • Odšla sem. Rekli boste, da sem bila premagam m bojišču. Res je tako. Ampak bitko bijem mprej, bitko s seboj in poklicem, ki sem si ga izbrala. Še vedno vam nisem povedala, koliko sem stara. Dovolj je že to, da tudi na vas delujem otročje. Zdaj poučujem na osnovni šoli. Na pet razpisov sem se javila in povsod so me želeli sprejeti. Poučujem drugi razred. Dan za dnem prebiram matične liste. Poskušam si zapomniti, kateremu učencu koristi pohvala, kateremu graja. Obmvljam svoje zmnje iz metodike, ki se ji med študijem nismo dovolj približali. Med šolanjem Sem imela menda deset hospitacij.Toda ves čas si dopovedujem, da sem na poti, ki sem si jo izbrala. Tokrat sem se znašla med grmadami dela. Zdi se mi, da se med to zaposlitvijo že sedaj v meni nekaj spreminja. Nič več ne razmišljam. če me imajo otroci radi; bolj se ukvarjam s pripravo m pouk. Spoznavam, da mora biti učitelj v osnovni šoli marsikaj: obrtnik, slikar, tehnik, izumitelj, igralec. . . / Zadnjič sem prinesla domov nebogljenega psička; črn je, s poševnimi uhlji. Našla sem ga v parku in pozneje mi je ves čas sledil. Zdaj ga imam v svoji zeleno popleskani sobi. Vztrajno moči po preprogi, ampak tega ga bom kmalu odvadila. Pravzaprav se mi zdi celo smešim, da sem imela nekoč raje konje kakor pse. Mati je vsa iz sebe. Hoče, da ga zapodim iz hiše Pravzaprav mora prav ona ves dan skrbeti zanj. Sama sem večji del dneva v šoli. Oče je rekel, da bomo morali preple skati sobo. Saj res ne vem, č: mi je sploh še všeč zelena barva Letos sem diplomirala na akademiji. Oprostite, moja .pripoved je postala neurejena. Čez ‘mjsr minut moram biti v . ždi se mi, da se bom v tem tu lektivu dobro počutila. Rap nat d j in 'mentorica se iskreno in , vendar nevsiljivo zanimata za moje delo, za moje začetniške težave. Vprašala sta me že , zakaj sem med službo ves čas v razredu, zakaj ne pridem na kavo. Saj res, tega niti sama ne vem. Toliko drobnih zadev mora opraviti učiteljica med odmorom. Včeraj sva se na stopnišču srečala z učencem, ki se je tako slikovito izrazil ob mojem padcu. Tokrat me je pozdravil U: zdelo se mi je, da ni bilo zd tem niti kančka zafrkljh ;. Tistega dopoldneva sem s> . di zalotila, kako se opažu, v ogledalu. Bilo je, kot bi : a ugotoviti, če res nisem več tako mlada, otrok, i se lahko izgubi v skupini šol : v osmega razreda. Ne, nič več se mi ne za da bi morala na vsak način zbor z::. Dozdeva se mi celo, da bon: u ostala, ostala precej časa, morda celo za...! pogled skozi Šolsko okno [ce v očeh ri ^i šolski dan. Jutro je bilo jasno, sveže. Sončni žarki so se j^vo razpletali in osvetljevali prostrano šolsko dvorišče, kjer se 6 \Se premikalo, šumelo. Učenci in nekaj staršev z novinci. b,dd prosvetni delavci naše šole smo bili v zbornici. Ko se je ‘lža/a ura pouka, so drug za drugim zapuščali zbornico in odhajali rj, dvorišče k „svojim učencem". Ostala sem sama pri odprtem f^hu. s čudnim nemirom sem poslušala znani slap otroških glsov. °i Pogled je postal otožen: .’>4e zakaj se mi danes tresejo roke? Kje je moj smeh, rojen v f0 Cakovanju? Kje veselje, hkrati pa strah in dvom, če bom zmogla Jq ePo, a tudi težko dela z otroki? Šestindvajset let sem skoraj leto ftom na ta dan pričakovala in sprejemala svoje prvošolce, hnute so se vlekle kot neskončne ure ob bolečem spoznanju, q zaradi bolezni letos in nobeno leto več ne bom poučevala, do me je nekaj nejasnega, trpkega, rnolku, ki me je zajel, sem se skrušena sesedla na bližnji stol ]^sd so bile močno zbegane, ko sem od daleč zaslišala: ,,Jaz sem to ,.nova tovarišica." Temu so gotovo sledili vsi tisti plašni, vendar Jd, morda tudi tu -in tam nezaupljivi pogledi otrok, ki niso pfdar občutili, da so zaželeni. V spominu sem videla oči, ki so v 'fde:,, ySaj vi ms imejte radi!" Upam, da sem še posebno takim Q(dgi dobi Učiteljevanja znaladajati, kar so tako potrebovali. šolski dan jc bilo tudi tnnogo vdanih stiskov drobnih rok, edfnih pogledov, ki so toliko obljubljali fjffdavljam se brez slovesa od vseh njihovih majhnih skrivnosti. d° mi je, a ne sme me streti. Razglednice, pisma, ki so mi jih pisali otroci, obiski nekdanjih učencev - vse to priča, da jim nisem bila samo učiteljica, ampak tudi prijateljica. Zaupala sem v njihove moči, v njihovo samostojnost, v njihovo dobro srce, ki so ga često nosili v očeh. Naše „učenje“ je odšlo z otroškimi koraki tudi m dišečo trato, na zemljo, ki so jo vzljubili, kakor so se mučili ljubiti dobre ljudi. Večkrat so se z menoj vred zatopili v nemirne trave, v pisane cvetove, občudujoče so se naučili pobožati veje dreves, zasledovati potujoče oblake, spremljati let ptic... Ob slovesu mi sega spomin nazaj, ko sem pred šestindvajsetimi leti na samotnem, vendar prijaznem griču ob Sotli stopila pred. svoje prve učence: Vido, Greto, Jakca, Mihca. . . Se zdaj jih vidim: prihajali so s hribov, iz doline, drobni, nekateri utrujeni, s torbami na hrbtih. Vzljubila sem jih, ker so imeli tako dobre, iskrene oči. SONJA GOLEČ Pred televizijskim zaslonom Srečal sem jo v zadnjih počitniških dneh, prav tedaj, ko se je vračala iz šole. Pozdravil sem jo, in zdelo se mi je, da se je skrivnostno nasmehnila. Čudil sem se, kaj neki jo je zaneslo ta čas v šolo, ki se ji je bila že dodobra odtujila. Obema hkrati je zastal korak. - Pa ne da bi' Znova se je nasmehnila in pritrdila nedorečeni misli. - Najbrž se krepko motim, toda kar dozdeva se mi, po kakšnem opravku ste bili v šoli. - Prav ste slutili. - Torej se vračate v šolo — po desetletnem premoru. - Prav skrbi me, kajti desetletni presledek je že vse kaj drugega kot „pedagoška pavza". - Za človeka, ki je rojen za učilnico, čas ni problem. In vi ste rojeni zanjo. Še danes ne morem povsem razumeti, zakaj da ste se ji odrekli. - Danes se to tudi sama vprašujem, ko mi je žal izgubljenih izkušenj. Toda katero dekle, pa če je še tako emancipirano, se še ni dalo zvabiti, če ji je mož rekel: zaslužim za oba, pusti službo in raje skrbi za dom ... - Ali vas v položaju ,,tradicionalne gospodinje" nikoli ni popadel občutek, da ste za nekaj prikrajšani? Profesorica angleščine^ povsod z lučjo iskana, pa ti doma obrača kuhalnico in zaradi osebne utehe tu pa tam odpre kako angleško knjigo. .. - Zvabili ste mi priznanje - ne z jezika temveč iz dna zavesti, ker me je bilo pred samo seboj ves čas nekoliko sram. Še posebno, ker imam sina v šoli V stiski za angliste ga že drugo leto poučuje nekvalificirana moč. Če mu ne bi sama dajala krepkih inštrukcij, bi bila njegova angleščina brezupno obtičala. In ob delu s sinom se mi je začela prebujati pedagoška vest. Začela sem premišljevati: kaj bi ne bilo desetkrat, stokrat bolje, če bi prav tolikokrat na teden delila svoje znanje ne le enemu učencu, ampak vsemu oddelku, več oddelkom? - Znova ste dokazali, da ste rojeni za učilnico. - Mogoče res. Toda zgolj to me še ni privedlo k odločitvi. Ko sem na televizijskem zaslonu zagledala porazne številke o učiteljskih prazninah in obupnem krpanju, kakršnega sem okušala ob lastnem otroku, se nikakor nisem mogla pomiriti. Zatem je bil na sporedu še dober film, jaz pa sem komaj vedela zanj. Ves čas so mi poplesavale pred oči številke o učiteljskih prazninah, klici SOS iz učilnic .. . Naslednji dan sem zaupala svojo odločitev možu. - In kako je-reagiral? - Vse je šlo gladko. Dejal je samo: Stori, kar misliš, da moraš. - Torej je tudi sam hkrati z vami doživel,,kategorični imperativ vaše vesti". - Menda res. In zdaj se spet počutim učiteljico, čeprav so učilnice še prazne. V žepu imam namreč že odločbo in priznam, da sem je prav po otročje vesela. - To pomeni, da se veselite srečanja z učenci in da boste svojo pedagoško pavzo brez težave premostili. - Da bi bilo res, kar pravite! Nisem se mogel premagati, da ne bi dodal: In da bi se kolegi v zbornici nalezli tega vašega veselja in učiteljske vneme! JANEZ LAMPIČ ' RADIO IN ŠOLA Zanimive pripovedi jugoslovanskih borcev Obljubili smo, da bomo za ciklus oddaj Borci pripovedujejo, ki je namenjen predvsem srednješolcem, sproti objavljali program. K taki odločitvi nas sili dvoje: oddaje pripravljajo vse jugoslovanske radijske postaje, vsaka je izbrala iz svojega področja najzanimivejše teme, poiskala borce, ki se dogodkov izpred tridesetih let dobro spominjajo in jih znajo pripovedovati današnji mladini. Te oddaje, ki so posnete na traku, potujejo po vseh jugoslovanskih radijskih postajah. Oddaje, ki bi sicer morale prihajati po vnaprej določenem redu, pridejo včasih tudi z zamudo, zato smo v publikaciji objavili samo seznam tem brez datumov. Težava, s katero se srečujemo pri teh oddajah mi in Makedonci, pa je drugo jezikovno področje. Ker so te oddaje narejene v obliki pogovorov ali pripovedi, dobivamo na našo radijsko postajo sam posnetke oddaj brez besedil cd moramo najprej prepisati s traku in jih prevesti, šele potem se odločimo, katere posnetke bomo tudi v naših oddajah pustili v izvirniku in kaj bomo povedali po slovensko. To delo je sicer zamudno in naporno, vendar pa menimo, da so oddaje tako kakovostne, da bodo zadovoljile tudi naše poslušalce. Oddaje so na sporedu ob torkih na II. programu ob 14.00, to je prav tedaj, kot je bil lanski ciklus oddaj Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prvi dve oddaji v septembru sta govorili o parti-zaoskem šolstvu v Ljubljanski pc krajini in na Primorskem, tretja je imela naslov Partizanske baze v Vojvodini, četrta pa Partizanska saniteta v Vojvodini. 30. septembra bo na vrsti oddaja Partizani na Jadranu. 7. oktobra bo oddaja o Sutjeski, dokumentirana s posnetki govora tovariša Tita in pripovedovanja borcev o bojih na Sutjeski ter spominov na-Savo Kovačeviča. 14. oktobra bo na sporedu oddaja o Visu. To je reportažni zapis, ki je nastal ob proslavi 30. obletnice osvoboditve in odkritja spomenika na Visu. O teh težkih časih, kako je bilo na Visu med okupacijo in potem, ko je tam zasedal Vrhovni štab, govori več ljudi. Med temi pripoveduje svoje spomine tudi teta Mirna, ki je kuhala in skrbela za tovariša Tita in njegove sodelavce. 21. oktobra bo oddaja govorila o Petrovi gori, eni izmed najmočnejših partizanskih baz na Hrvaškem. Danes je Petrova gora spominski park. V njem je več ko 80 spominskih krajev, ki so povezani z dogodki od naj-starejše zgodovine vse do NOB. Posebno zanimiva je pripoved prvega partizanskega zdravnika dr. Zlatiča, ki opisuje razmere na Petrovi gori leta 1941, pretresljiva pa. je pripoved 80-letne starke, ki je med vojno izgubila dva sinova, hčer in moža; v oddaji obuja spomine, kako so ji pred očmi zaklali petletno hčerko. To oddajo kot tudi vse druge lepo dopolnjuje glasbena oprema, predvsem partizanske pesmi, ki so nastale med ljudstvom. Mnoge so ponarodele. 28. oktobra bo AH Šukrija pripovedoval o razvoju narodnoosvobodilne borbe na Kosovu. 4. novembra bosta Fadil Hodža in Dragutin Djordjevič pripovedovala o prvih partizanskih odredih na Kosovu, to je o odredu ,,Z. Ajdini11 in „Emin Duraku11. 11. novembra bo v oddaji Kričač, glas uporne Ljubljane, pripovedoval inž. Miloš Brelih, eden izmed pobudnikov in sodelavcev, spomine na drzno dejanje, ko se je sredi okupirane Evrope oglasila uporniška radijska postaja, ki je nekaj mesecev natančno ob določenem času oddajala program na očeh sovražne vojaške posadke. V oddaji sta sodelovala tudi inž. dr. Milan Osredkar in inž. Vida Lasičeva. 18. novembra bo nadaljevanje avtorjeve pripovedi o Kričaču. Inž. Miloš Brelih se je namreč- ukvarjal z organizacijo radijskih zvez med partizanskimi enotami in glavnim štabom. Oddaja ima naslov Vojaške radijske zveze med NOB. Za ilustracijo, kakšne so te oddaje, vam predstavljamo odlomek iz oddaje Petrova gora, ki sta jo pripravila Astra Božikovič in Juraj Baldani z izobraževalne redakcije Radia Zagreb. - Prva partizanska bolnišnica na Petrovi gori je začela delati leta 1941. Vi ste o tem pisali dnevnik? Dr. Savo Zlatic: Bolnišnica je začela delati 4. oktobra. Takrat so namreč prišli vanjo prvi ranjenci. Urejati smo jo začeli že septembra. .. našli smo: zanjo prostor... 4. oktobra pa, ko še ni bila niti pokrita prva zemljanka — na pol vkopana v strmi breg - na njej je bilo samo pol strehe - smo dobili dva ranjenca: eden je bil ranjen v peto, drugi je pa bil teže poškodovan. Tega dne sem zapisal v svoj dnevnik: „Sobota, 4. oktobra. Zvečer v Zemljanki prevezujem ranjenca, ki je ranjen v peto. Ponoči smo dobili novega ranjenca. Ranjen je v levo stran prsnega koša; precej nizko. Pljuča poškodovana. Morda je ranjena tudi vranica. Ranjenec močno krvavi. “ To sem zabeležil. Imeli pa smo srečo, kajti ranjenca živita še danes. V tem času je bil Kordun svojevrsten izolat. Bil sem pravzaprav edini zdravnik za vse te ljudi, posebno v obdobju leta 1941. — Kako se je med vojno razvijala bolnišnica? Dr. Savo Zlatic: Potem ko smo uredili prvi dve zemljanki, smo začeli graditi še nove. 12. januarja leta 1942 je bil osvobojen Vojnič. Tam je bila še iz časa reparacij velika sanitetna baraka. Prenesli smo jo in iz nje uredili veliko barako, ki je lahko sprejela 20 ranjencev. Če bi primerjali tedanje in današnje zdravstvo - tedaj so, če nič drugega, naša vaška dekleta in vaški fantje, ki so bili o zdravstvu zelo malo poučeni, dajali ranjencem svojo ljubezen in svoje srce. To pa je za zdravljenje tako pomembno. — Ali se spominjate kakšnega dogodka z ranjenci, ki vam je ostal posebej v spominu ali pa imate morda v svojem dnevniku celo kaj zabeleženo? Dr. Savo Zlatič: Nekega dne je prišel hudo ranjen deček, star 14 let, civilist... V bolnišnico ga je pripeljal brat. Deček je imel zdrobljeno hrbtenico, krogla mu je šla mimo srca .. . njegovo stanje je bilo brezupno. .. Toda. še vedno je bil pri zavesti. Brat nas je prosil, naj ga rešimo. Seveda nismo mogli storiti ničesar... in mali je kmalu umrl. To je bil prvi primer, da nam je v, Petrovi gori umrl ranjenec. Zelo nas je potrlo. — Prav v partizanski bolnišnici v Petrovi gori je nastala legendarna pesem ,,Petrova mi gora mati11. Doktor Zlatič, kako je nastala ta pesem? Dr. Zlatič: Nekega večera smo sedeli ob ognju. Z nami je bilo tudi nekaj ljudi iz komande, med njimi tovariš Veco Holjevač ... Na neko rusko melodijo smo poskušali zapeti pesem. Vzel sem svinčnik in papir in skušal dati obliko idejam posameznikov... In res je ta pesem kolektivno delo. Pisal sem jo sicer jaz, toda be- je nastala ob skupnem pet sede, misli, včasih tudi dele nekega večera ob ognju prt kitic so prispevali ta in oni. . . bolnišnico na Petrovi gori. Pesem „Petrova mi gora mati“ MARINKA SVETINA Oddaja Nenavadni pogovori bo 29. 9. in 1. 10. obrcvnavala problem šolskega neuspeK Šolski neuspeh neugodno vpUva na otrokovo osebnost. Povzroča kronično emocionalno travmo, na katero se različni otroci različno odzivajo. Zaradi kroničnega neuspeha razvije otrok predstavo o lastni nesposobnosti, nezmožnosti, brezizglednosti svojega položaja v šoli. Upanje, da bi se njegov položaj v šoli izboljšal, se mu zdi tako majhno, da se mu „ne izplača truditi11. Otrok obupa, ni več motiviran za delo. Daje videz, kot da noče delati, kot da mu je vseeno, kaj se z njim dogaja. Za tem videzom pa se skrivata obup in depresija. Šele uspeh v šoli lahko spremeni otrokovo dojemanje situacije. Toda, ker je otrok obupal in ne dela aH pa si ne prizadeva, da bi pokazal svoje znanje, nima uspeha - motivacije za nadaljnje delo. Sklenjen začarani krog je težko prekiniti. Otrok se lahko brani proti travmi „šolski neuspeh11 tako, da razvrednoti šolo, delo za šolo in učenje. Razvrednoti področje, na katerem je neuspešen — s tem pa postane neuspeh manj pomemben in zaradi njega je otrokova osebnost manj prizadeta. Včasih prenese otrok vrednote iz področja učenja in šole na kako drugo področje, običajno na tako, na katerem je sam uspešen. Zdi se mu na primer nadvse pomembno, da je dober športnik. V visoko ovrednotena področja vlaga veliko svojih moči in časa. Iz razvrednotenega šolskega uspeha in dela za šolo pa se lahko razvije razvrednotenje dela nasploh z izrazito lagodnim življenjskim stilom. Nekateri otroci se zaradi neuspeha skušajo umakniti iz situacije. Pogosta obUka take obrambe je bolezen. Otrok je vedno znova bolan, toži, da slabo počuti, da ga boli g la' slabo mu je, večkrat ta očitno kaže znake slabega 1 lesnega počutja, je bled, brub ko bi moral zjutraj v šolo, if nekoliko povišano telesi1 temperaturo. Vse to so psihos matski znaki strahu pred šolsL situacijo. Pogosto niti otf£ sam ne ve, odkod izvira njego' slabo počutje. Prav tako J vedo vzroka starši. Zanimivo]1 da se te telesne motnje večks pojavljajo pri otrocih, ki ni* slabi učenci in nimajo stvarfl vzrokov za strah pred neusp hom. Bojijo se, da ne bi dob tako dobrih ocen, kot jih prib kujejo sami ali pa njihovi stat* Torej vzrok za bojazen ptf relativnim neuspehom. Zaradi neugodnih izkušenj „pomembnimi drugimi11 latf postane otrok do drugih lju' sovražen in agresiven, usmeri* „proti ljudem11. Ker je dožH marsikateri šolsko neuspeh otrok v šoH aH doma marsiM, bridkega in utrpel več travm storilnostnem in emocionaln^ področju, se del njego''1 reakcij lahko usmeri zof druge. Pojavijo se asociaif težnje in vedenjske motni Med šolsko neuspešnimi otm je mnogo več otrok z motnja11 -vedenja kot med dobri11 učenci. Vsak izmed opisanih stil£ odzivanja na šolski neusp' prizadene otrokovo osebni večstransko, zavira razvoj ose’ nostne rasti na spoznavne11 intelektualnem in ustvarjalne1 področju, povzroča social* konflikte, poraja čustvef prizadetost in zapira P, socialne promocije. Preprek vanje šolskega neuspeha hkrati preprečevanje teh net želenih pojavov. INA PETRIČ + it ir it it 1 Hm 11 w i \ I B ★ ★ ★ ★ ★ Ne pozabimo na štipendiste! V dnevnem časopisju je bil pred nedavnim objavljen natečaj zveznega sekretariata za ljudsko obrambo za podelitev štipendij študentom fakultet in učencem srednjih šol v šolskem letu 1975/76. Natečaj velja do letošnjega 30. novembra. Štipendiste bo izbrala komisija, o izboru pa bodo obveščeni do 31. decembra. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo želi tudi s štipendiranjem pridobiti potrebne kadre za vojaški poklic in za delo v JLA. Prav zato želimo opozoriti prosvetne delavce na omenjeni razpis in jih znova spodbuditi, naj skušajo pridobiti čimveč kandidatov za štipendije iz srednjih in vojaških šol. Natečaj anogoča srednješolcem, da bodo ob gmotni pomoči družbe končali srednjo šolo, nato pa se bodo vpisali na eno izmed voja-škilr akademij. Po končanem šolanju bodo postali častniki naših oboroženih sil. GIMNAZIJAMI DOVOLJ Mislimo Seveda na vojaško gimnazijo ,,Franc Rozman Stane", ki je letos sprejela prve dijake. Marsikdo se je ob tem zadovoljno nasmehnil, češ: vojaška gimnazija je tu, s tem pa je tudi konec problemov usmerjanja mladih Slovencev v vojaški poklic. Da vse le ni tako rožnato, povedo podatki o tem, koliko absolventov gimnazije nadaljuje šdanje, in koliko jih omaga na poti v vojaški poklic — častnika JLA. Vzroki: zdravstveni raz- logi, slab učni uspeh, nemotiviranost za poklic, ipd. In ne samo to! Še vedno se dogaja, da učenec noče zdoma, pa tudi starši neradi puste svojega štirinajstletnika „v svet11. Nekaj pa vendarle lahko ugotovimo: do ustanovitve internata in kasneje vojaške gimnazije se je potegovalo za štipendijo več srednješolcev, nato pa je zanimanje naglo usihalo. Razumljivo, saj so se tisti, ki se žele usposobiti za vojaški poklic, vpisali v ustrezno gimnazijo. Spregledati pa ne smemo še nečesa: v srednjih in osnovnih šolali so učitelji opustili usmerjanje in propagiranje za vojaški poklic. Treba je začeti znova. Dopovedovati učencem in staršem, kakšne so možnosti za podelitev štipendij. Svoje naj store tudi občinski dejavniki, ki sodelujejo v informativno propagandnih akcijah. Nekdaj smo tiskali prikupne prospekte in knjižice ter jih razdeljevali zainteresiranim učencem. Veliko smo pisali o ugodnostih, la jih daje vojaški po klk'. Ali nismo sedaj vse to ne-k zanemarili? Ob na- tečaju je priložnost, da napako popravimo. VSEBINA NATEČAJA Govorimo seveda o bistvenih elementih natečaja in o tisti vsebini, ki velja za srednješolce, zainteresirane za poznejši študij na vojaških akademijah. Druge podatke pa lahko, tako kot vedno, dobe pri organih za narodno obrambo občine. Kaže, da so akademije zainteresirane predvsem za gimnazijce in učence srednjih tehniških šol — strojne in elektro stroke, saj se ti lahko vpišejo na vse vojaške akademije (razen pilotske!), drugi učenci srednjih tehniških šd pa se lahko vpišejo — odvisno od smeri študija: — na vojaško akademijo kopenske vojske, tudi prometna, gradbena, kemijska in geodetska smer; — na tehniško vojaško akademijo kopenske vojske, tudi kemijsko-tehnološka smer. ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE so predvidene tudi za to šolsko leto in znašajo: — za učence L in 2. razreda je štipendija 650 din mesečno, za učence 3. razreda 730 din in 4. 800 din; — učencem slovenske narodnosti dodeljuje RSLO SR Slovenije še dodatne mesečne zneske, in sicer: učencem L razreda 150 din mesečno, 2. 180 dih, 3. in 4. razreda 200 din. Štipendist dobi tudi nadomestilo za šdske potrebščine v znesku enomesečne štipendije za vsak razred, nadomestilo za strokovno počitniško prakso in ekskurzije v naši državi. ■ Učence, Id uspešno končajo šdsko leto, štipenditor še posebej nagrajuje: za odličen uspeh dobe 1000 din, za prav dobrega pa 500 din. POGOJI NATEČAJA za pridobivanje štipendije se praktično ne razlikujejo od drugih tovrstnih vojaških natečajev: Prijavijo se lahko državi^. SFRJ, zdravi in sposobni zč. jaško službo (potrdi jih k0*1 sija), sodno nekaznovani tisti, ki niso v kazenskem P stopku. Važen je tudi učni usp^i prijavijo se lahko dijaki sred11] šd, ki so prejšnji razred kori1 - - - J z najmanj dobrim uspef, (matematika, fizika, kemijfj najmanj ocena dobro!); dijj L razreda pa morajo konča® razred osnovne šde z najt11 prav dobrim uspehom. - , Na koncu še to: osn11'/ obveznost štipendista je, d® po končani srednji šdi vpi^_; eno izmed vojaških akade1®, po končani akademiji pa n1, službovati v JLA toliko d® kolikor časa je dobival štip6 dijo (najmanj tri leta!), nat0*; še dvakrat tdiko, kolikor ^ šdal na akademiji. FRANC VRAN' Sestanek učiteljev dopolnilnih šol v Švici Dobrodošli, učbeniki! Pred letošnjimi počitnicami je ambasada SFRJ v Bernu organizirala delovni sestanek vseh učiteljev v Švici in ga povezala s slavnostnim sprejemom pri ambasadorju Nimani v zgradbi ambasade. Prišlo je okrog 60 učiteljev, članov kluba in šolskega odbora ter konzularnih referentov za šolstvo in drugih področij. Kaj seje pokazalo v pogovoru? Prva stopnja organizacije dopolnilnega pouka v Švici je uspešno končana. Jugoslovanske šole delujejo s svojimi samostojnimi oddelki za vsako narodnost in skupno rešujejo le probleme organizacijske narave, ki zadevajo vse oddelke. Vsak oddelek ima svoj učni načrt, ki so ga izdelali v ustrezni republiki in se ravna kolikor mogoče po začrtanih smernicah za svoje jezikovno področje. Ataše za šolstvo pri ambasadi SFRJ inž. Tičak nam je ob obisku v Bernu pripravil pri-' jetno presenečenje. Uredil je 1 zgovoren stenski časopis o 1 bernski šoli, učiteljih in učen-! cih, ki je bil za kolege iz drugih \ konzularnih področij posebno zanimiv. Presenečeni smo bili, e da je tako spretno pripravil tudi razstavo učil in učnih pripomočkov iz vseh jezikovnih področij Jugoslavije. Čeprav ni l( prosvetni delavec, pa je izredno prizadeven posredovalec učne ; tehnologije in učbenikov. , Lahko rečemo, da je bila po njegovi zaslugi ustanovljena . neke vrste švicarska centrala j učnih gradiv na ambasadi SFRJ \ v Bernu za vse oddelke. Sedaj \ lahko šole od tu naročajo želj lene učbenike; tako je naro-J Čanje pri domačih založbah 1 mnogo bolj smotrno urejeno. Na voljo so tudi diaprojektorji, filmski ' projektorji, plošče, kasete, Filmi, diapozitivi. V tujini nam je tiskana beseda najbolj potrebna, zato je bilo razstavljenih največ učbenikov in Šolskih tiskanih pripomočkov. Rada bi omenila razstavljene učbenike vseh treh slovenskih založb, ki se različno lotevajo pouka slovenskega jezika v ir s, osnovni šoli. Zdi se mi po-'! hvalno, da ima mah slovenski ! narod toliko uspešnih posku-l' sov, da bi materinski jezik Čimbolje posredovah našim otrokom. Naj jih omenim le [ nekaj za zgled: čitanka „V šolo radi hodimo“ (DZS, Ljubljana), »Slikovna stavnica" (DZS, Ljubljana) in ,.Razumem, kar berem" — programirano učno gradivo (avtorja dr. Vladimir Ružič in doc. dr. Bariča Maren-fič-Požamik) (tudi DZS, Ljubljana). Tako je Državna založba Slovenije dokazala, da se zaveda različnosti učencev in njihovih potreb, ker je na primer v teh knjigah za pouk v osnovni šoli Poslabela na eni strani za mentalno prizadete otroke, hkrati pa dala možnost za razvoj kognitivnih sposobnosti Učenca s pomočjo vizualnega in Programiranega gradiva. Jasno je, da so za te pripomočke pri-fobih strokovnjake defektologe m znanstvenike iz pedagoškega mštituta pri univerzi v Ljub-Nljani. Zelo uspel poskus je tudi »Delovni zvezek za 1. razr. osn. Šole" (avtorja: M. Dolgan in D. ^olli), ki je nastal v pedagoškem inštitutu univerze v Ljubljani; to je v resnici mapa posameznih učnih listov, ki učitelju m učencu dovoljujejo veliko ?Yobode. Naj omenim, da tudi v Švici večkrat uporabljajo take učbenike in jih na splošno °cenjujejo kot najprimernejše sredstvo za svobodno ustvarjalnost učitelja in učenca. Za slovenske učiteljice, ki so si ogledale to razstavo, je pomenila ta majhna zbirka slovenskih nčbenikov sicer le del slovenske knjižne produkcije. Zdi pa se ■hi, da so se z najnujnejšim SeZnanile, saj poučujejo po J .učnem načrtu za zdomske šole ^ 1® slovenščino, zgodovino in J žemljepis. Razstava je bila pri-f javljena posebej za zdomske fi .°le — take informacije pa so J ^redno pomembne. Pomisliti je 1 Reba,' da učiteljice iz tujine !razen na seminarju, kot na primer marca v Ljubljani) skoraj najdejo časa za obiske po Ntjigarnah, kadar so v domovi, ker imajo kup drugih obveznosti. Misliti je treba tudi na informiranje teh učiteljev, ker je-njihovo delo zelo pionirsko in polno popolnoma novih problemov. Niti na 3. mednarodni razstavi učil v Ljubljani ne bi zdomski učitelj mogel tako hitro pregledati učbenikov, ker takih, ki so namenjeni' zanj, sploh ni bilo najti. Ali kategorija zdomskega šolstva še ni poznana v domovini? Morda se bodo v prihodnje republiški sekretariat za prosveto in kulturo v Ljubljani in zavod za šolstvo Slovenije bolj temeljito posvetili temu vprašanju. Tudi srečanja z zdomskimi učitelji na seminarju jasno potrjujejo, da so v tujini potrebni drugačni učbeniki glede na poseben položaj v tujejezičnem okolju. Hudo je slišati, da je za slovenske otroke v tujini najbolj primeren učbenik za mentalno prizadete otroke „V šolo radi hodimo", ker sta v njem besedilo in ilustracija v odličnem ravnotežju: ,.gostota informacije" in pomanjkanje slikovnega gradiva otroku v tujini onemogoča, da bi mogel uporabljati normalno berilo, ki ga imajo v ustreznih šolah v domovini. ZDOMSKI OTROCI -DISKRIMINIRANI? Zdi se mi, da je treba začeti misliti na primerne učbenike za zdomske otroke, posebno zato, ker imamo že nekaj uspešnih poskusov. Diplomirani elektro-inženir iz Stokcholma Savin Vilhar je republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo izročil svojo izvirno verzijo učbenika za najmlajše, ki na zelo prijeten način povezuje poučno in zabavno gradivo. Tudi jaz sem že predlagala misel na neko obliko dopisnega šolanja za slovenske matere, ki bi na programirani način lahko same poučevale svoje otroke. Učbeniki, ki sem jih prej omenila kot zelo uspešne, potrjujejo, da imamo v Sloveniji strokovnjake, ki bi se teh nalog lahko kompetentno lotili. Ti odlični učbeniki, ki sem jih naštela, pa so zelo dobrodošli. Čeprav jih morda ne bo mogoče uporabljati v celoti, bodo vendarle dali nove impulze, dragocene za učitelja v tujini. Medsebojne hospitacije zdomskih učiteljic bi bile potrebne, saj bi opozarjale na izkušnje in potrebe. Tudi učiteljice iz sosednih republik so z zanimanjem ogledovale najnovejše učbenike iz njihovih republik in moram reči, da so bili vsi najnovejšega datuma. Prav je, da ta švicarska centrala učnih gradiv resnično posreduje najnovejše publikacije in obvešča o najpomembnejših novostih. Zelo zanimiv je bil eksponat, ki je vseboval zbirko gramofonskih plošč z naslovom ,.Dobro jutro, dober dan", — „Zvočna čitanka za djecu predškolskog uzrasta", ki jo je izdal kulturni center Gornji Milanovec, 1974. Na tako zanimivo povezavo akustične in pisane besede (ploščam je priložen tekst) za predšolske otroke v Sloveniji še niso dosti mislih. Podobno se je lotila tega problema Mladinska knjiga, Ljubljana s knjigo „Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice". Leta 1971 je izdala ploščo, na kateri so slovenske ljudske pesmice. Med srbskimi in hrvaškimi učbeniki in učili sem odkrila tudi več vaj in testov (izdal: Zavod za unapredjenje osnov-nog ob razo vanja SR Hrvatske) ter standardiziranih kontrolnih testov iz zgodovine in zemljepisa, ki so učitelju v tujini izredno dragocen pripomoček za usmeritev in izboljšanje učnega procesa. Spomnila sem se, da sem v Ljubljani na 3. mednarodnem sejmu učil in šolske opreme videla tudi naročilnice Dopisne delavske univerze v Ljubljani, ki bo natisnila teste znanja za osnovno šolo iz različnih področij. Naši slovenski učitelji zdomskih šol bi morali biti o tem važnem napredku učne tehnologije čimprej obveščeni, saj bodo ti testi pomagali, da bodo analizirali dosežene rezultate in uspešno preveijali znanje glede na učne smotre. Taka informacijska razstava za zdomske učitelje naj bi zajela tudi vse vrste katalogov, knjižnih prospektov in strokovnih publikacij, da bi se učitelji lahko strokovno izpopolnjevali in seznanjali z novostmi na področju šolske prakse. Za šolske knjige so pomembne ne samo založbe, ampak tudi druge institucije, ki lahko zelo popestrijo organizacijo pouka. Tako sem v Ljubljani videla ciklus kaset radijske šole RTV Ljubljana, ki odlično posreduje učno snov za slovenski jezik, spoznavanje naših krajev in ljudi ter spoznavanje narave in družbe. Zavod za šolski in poučni film (Sava film) _ pa je razstavljal zavidljivo množico filmov in diastropov, ki segajo od zgodbic — risank za predšolske otroke do zanimivih dokumentarnih filmov za najbolj zahtevno šolsko stopnjo. Spominjam se tudi slikanice o zdravem načinu življenja in delu za mlade člane Rdečega križa, ki jo je izdala založba RKS. Taki pripomočki so zelo koristni in izredno obogatijo učni proces. Vse to so pomembna učila, ki avdiovizualno ali pa akustično poglabljajo znanje naših učencev. Prepričana sem, da je tiskana beseda še vedno najbolj učinkovita. Razumljivo je, da tudi avdiovizualne-akustične plati vzgoje ne smemo zanemarjati - ne pa seveda pretiravati v škodo pisane besede! Ta moment je bil na informativni razstavi v Bernu dobro upoštevan, saj smo vsi obiskovalci razstave videli filme Filmoteke 16 iz Zagreba in serijo „Kro-nika života in rada TITA" (200 diapozitivov in plošče), ki so jih izdelali na Delavski univerzi Radivoj Čirpanov v Novem Sadu skupaj s Centrom za diafilm in založniško dejavnost. V Zuerichu še potekajo pogovori, da bi z društvom jugoslovanskih založnikov^ in nekim knjigarnarjem v Švici sklenili dogovor za uvoz in prodajo naših izdaj v Švici. To bi bilo zelo koristno za boljšo informacijo o publikacijah v domovini, laže pa bi uspela tudi akcija za zbiranje jugoslovanskih knjig za centralni jugoslovanski knjižni sklad v švicarski ljudski knjižnici. Za sedaj sem ob tem delovnem sestanku obvestila navzoče učitelje, naj prek jugoslovanskih klubov skušajo zbirati knjige za odrasle. Za konec naj še omenim, da je pomenil sprejem na ambasadi SFRJ v Bernu za nas izredno doživetje. Ne samo zato, ker smo se seznanili z novostmi s področja učbenikov in učnih pripomočkov, marveč tudi zaradi osebnih stikov, ki smo jih navezali med seboj. Pet učiteljic iz Slovenije se je prvikrat srečalo v Bernu in izrabilo priliko za pogovor in izmenjavo izkušenj. mag. prof. LJUDMILA ŠMID-ŠEMRL Po svetu V borbo, linorez, K. T., 8. a, Smlednik V dopolnilni šoli slovenskega pouka Že četrto leto se jugoslovanski Učitelji srečujemo z učenci naših delavcev v pokrajini Ba-den- Wu erttem berg. Opravljamo veliko nalogo: tem učencem ohranjamo materinski jezik, jih vzgajamo v ljubezni do domače zemlje, rojstnega kraja in domovine. Naše poslanstvo v tujini zahteva, da smo zvesti svojemu poklicu, imeti moramo mnogo volje, poguma in vztrajnosti. V jugoslovanski dopolnilni pouk smo zajeli približno 80 % slovenskih otrok. Učenci, ki šole ne obiskujejo, so od mesta poučevanja zelo oddaljeni, najdejo pa se tudi taki, katerim zanj ni dosti mar. Vpisani učenci dokaj redno slede učnemu procesu. Pouk materinskega jezika v vseh oddelkih, teh je 19, je le enkrat tedensko. V tem dnevu navajamo učence na krajše ali daljše samostojno domače delo, ki naj bo individualno in naj pokaže njihovo samostojnost pri delu. V oddelku v Nagoldu je 20 učencev, in sicer: v 1. razredu so štirje učenci, v 2. dva, po trije učenci so v 3., 4., in 5~ razredu, v 6. razredu so štirje učenci, v 8. pa je ena učenka. Poleg teh je v oddelku še 5 cicibanov. Zato da lahko v vseh razredih predelam učni načrt - posebno važnejše teme - moram uporabljati kombinirani pouk, pri katerem je tiho delo večjih skupin temeljni pogoj, da lahko določenemu razredu neposredno posredujem pripravljeno učno snov. V slovenskih oddelkih imamo v sedmih in osmih razredih še malo učencev. Največkrat so to posamezniki, vključeni v individualni pouk, vendar vsak rešuje različno nalogo. Prepričana sem, da je to najzahtevnejši pouk za učenca in učitelja, posebno še, ker v mnogih primerih nimamo primernih delovnih prostorov, ker smo vedno v časovni stiski, primanjkujejo pa nam tudi učni pripomočki Učiteljevo neposredno delo je kratkotrajno in razdrobljeno, zahteva pa toliko več zbranosti in doslednosti Učitelj v glavnem preverja znanje učencev, pregleda zvezke in spodbuja k izpopolnjevanju znanja. Od ure do ure, iz tedna v teden vzgajamo med učnim procesom zbranim učencem zavest, da je materinski jezik bo-gistvo, ki sega ne smejo nikoli sramovati in da nam je vsem ta pouk srčna vez z domovino. Skupina ima tedensko tri in po! učne ure pouka. Ker je območje razbito, učenci, ki prihajajo iz Schwarzwalda, pa so vezani na različna prevozna sredstva, ne morejo ostajati pri dodatnem pouku. Učitelji vemo, da moramo predelati čimveč učnega načrta in naše male zdomce, ki so začasno na tujem, usposobiti za samostojno ustno in pisno izražanje. Tudi v tem oddelku opažam, da je ponekod pogovorni jezik družine nemški, zato so pisni sestavki skromni, učenci nadomestijo manjkajoče slovenske izraze kar z nemško besedo. Med 20 učenci v tem oddelku pa je vendar ena tretjina slovenskih otrok, ki že dobro govorijo materinščino. Ti nehote vodijo druge: na vsaki stopnji vsaj med slovenskim dopolnilnim poukom jih uče uporabljati materinski jezik DRAGICA NUNČIC, slovenska učiteljica v Stuttgartu Slovenska osnovna šola v Berlinu Veseli, da imajo pouk Oglašam se iz Zahodnega Berlina, kjer poučujem slovenske otroke. Otroci imajo pouk v 3 skupinah, v vsaki so učenci različnih razredov: od 1. do 4. in od 4. do 8. razreda. Reden pouk imajo učenci v nemškem jeziku, slovenski dopolnilni pouk ima vsak oddelek samo dve uri tedensko. To je seveda premalo, a za sedaj zaradi velike oddaljenosti in zaposlenosti staršev ni mogoče urediti drugače. Na vse načine iščem možnost, da bi imeli učenci več ur pouka. Otroci vedo, da so Slovenci, veselijo se dopusta, ko gredo „domov“, a vseeno se jim v pogovor vrivajo nemške besede. Seveda se takoj zavedo, da so se zmotili in popravijo napako. S slovenskim dopolnilnim poukom je pričela predlani tov. Marija Škof, v razredih lahko opazimo njen trud. O zares Vidrih končnih rezultatih pa bo mogoče govoriti šele, ko bo pouk potekal dalj časa. Šola deluje v popolnoma drugačnih razmerah kot šole v domovini. Težišče dela ni v razredu, ampak v „pripravi dela“ -poleg obveznih priprava za ure. Ta „priprava dela"-obsega pogoste osebne stike s starši na sestankih, tudi po šolskih domovih, zbiranje naslovov staršev, ne nazadnje pa tudi prepričevanje staršev, naj otroka pošljejo v šolo. Kajti tudi to se dogaja, da starši slovenskih otrok ne pošiljajo otrok v šolo. Kot razlog navajajo predvsem veliko oddaljenost. Upam, da so to izjemni primeri. Otroci, ki radi prihajajo v šolo/ in jaz, pa smo srečni, da pouk poteka M. S. MEDNARODNA KONFERENCA O IZOBRAŽEVANJU Letošnjega septembra bo v Ženevi 35. seja mednarodne konference o izobraževanju. Organizira jo Internacionalni biro za izobraževanje, ki deluje pri UNESCO v Ženevi. Tako kot je v navadi, bodo tudi na letošnjem zasedanju razpravljali o glavnih smernicah, spremembah in dosežkih v razvoju izobraževanja, ki sojih dosegle — članice UNESCO v obdobju 1973—1975. Vsaka dežela bo sodelovala s poročilom in predlogi. Osrednja tema, o kateri bodo razpravljali udeleženci konference, ima naslov „Razvoj vloge učiteljev in vplivi tega razvoja na njihovo izobraževanje". Z vprašalniki bodo zbrali podatke o vseh deželah - članicah (glederna to temo), po razpravi pa bodo sprejeli ustrezna priporočila in jih predložili ustreznim organom dežel udeleženk. (Foto: S. Teršek) Kaj menijo študentje filozofske fakultete o pedagoškem poklicu Nekateri rezultati ankete Filozofska fakulteta usposablja vse slušatelje (z izjemami nekaterih enopredmetnih skupin) tudi za pedagoški poklic, predvsem za profesorje na srednjih šolah, čeprav se vedno /eč uliplomantov zaposluje v turizmu, bankah, tovarnah, inštitutih, muzejih in drugje. Zanimalo nas je, ■— kolikšen del slušateljev se je (na približno polovici svojega študija) že odločil za pedagoški poklic in s kolikšno gotovostjo; — kakšno stališče imajo mladi do tega poklica, kako ga vrednotijo. Da bi dobili vsaj orientacijski vpogled v to področje, smo v anonimni vprašalnik, s katerim ob koncu vsakega študijskega leta ugotavljamo mnenje študentov o vsebini in metodah pri predmetu uvod v psihologijo (ki je poleg uvoda v pedagogiko in specialnih metodik sestavni del njihovega specifičnega pedagoškega usposabljanja), vključili tudi vprašanje o njihovi poklicni odločitvi. Prosili smo jih, da se odločijo za eno izmed možnosti, kot so navedene v tabeli. Vprašalnik so ob koncu študijskega leta izpolnjevali vsi študentje II. letnika filozofske fakultete, ki vpisujejo predmet Uvod v psihologijo. Ob koncu študijskega leta 1971/72 smo zajeli 250, 1972/73 - 254 in 1974/75 - 257 študentov. Večletni rezultati nam omogočajo nekatere primerjave in zanesljivejše sklepe. Tabela: Stališča študentov II. letnika filozofske fakultete do pedagoškega poklica štud. Od govorx leto A B C C 1971/72 1972/73 1974/75 skupaj N (%) N (%) N (%) N (%) 71 (28 %) 73 (28 %) 88 (36 %) 232 (30 %) 67 (27 %) 83 (32 %) 70 (28 %) 220 (29 %) 62 (25 %) 71 (27 %) 54 (21 %) 175 (23 %) 50(20%) 31(13 9$ 42(17%) 135(18%) skupaj (študentov) 250 x Po samezne kategorije odgovorov pomenijo: A — po končanem študiju se nameravam zaposliti v šolstvu B — v šolstvu bi se zaposlil(a) le začasno ali če drugod ne bi dobil(a) primernejše zaposlitve C — nisem se še dokončno odločil(a) Č — nikakor se ne mislim zaposliti v šolstvu Kot kažejo rezultati v tabeli, med študenti v posameznih generacijah ni bistvenih nihanj v njihovih odločitvah. Približno 30 % se jih namerava po končanem študiju zaposliti v šolstvu, nekaj manj jih vidi v taki zaposlitvi bolj zasilno, začasno rešitev (skupni odstotek odgovorov v prvih dveh kategorijah iz leta v leto postopno rase), drugi se delijo med neodločene in manjšino tistih, ki nikakor ne bi želeli v tak poklic. Ali so med študenti v raznih kategorijah kakšne razlike v študijskih uspehih? Leta 1971/72 najdemo med tistimi, ki se odločajo za pedagoški poklic (kategorija A) 44% takih s povprečno oceno 8 ali več; v kategoriji Č), ki se nikakor ne misli zaposliti v šolstvu, je takih 42 %. V študijskem letu 1972/73 sta ustrezni vrednosti 36 % in 40 %, letos pa je v prvi skupini le še 34 % takih, v drugi pa kar 52 %. Sicer bi bilo po teh skopih podatkih prezgodaj sklepati, da se za pedagoški poklic odloča vse manj nadpovprečnih študentov, s sistemom štipendiranja in drugimi ukrepi pa bi bilo treba vnaprej zavreti takšne težnje. Seveda je na tako heterogeni fakulteti, ki usposablja učitelje za več jezikoslovnih, humanističnih in družboslovnih pred-' metov, pomembna tudi razporeditev interesov za pedagoški poklic na posameznih študijskih skupinah. Tu ne moremo navajati vseh rezultatov, oglejmo si podrobneje le odgovore študentov, ki vpisujejo kot A-predmet angleščino, in tiste, ki vpisujejo slovenščino (čeprav bi bilo v popolnejši analizi treba upoštevati tudi B-predmet). Od anketiranih študentov angleščine jih je 1.1972 izjavilo 20 (ali 21 %), da se žele vsekakor zaposliti v šolstvu, 1. 1973 - 30 (ali 32%), 1. 1975 pa 37 (ali 40 9$. Opazimo torej povečano zanimanje za pedagoški poklic. Med študenti slovenščine je bilo takih 1. 1972 — 26 (ali 67 %), 1. 1973 - 1 6 (ali 40%) in 1. 1975 - 21 (ali 42 9$. Kaže se torej upad ali zastoj v tovrstnih interesih. Pri tem pa vemo, da potrebujemo precej več profesorjev slovenščine kot profesorjev angleščine (zavod za zaposlovanje napoveduje v svoji publikaciji iz 1. 1974 za letošnje leto primanjkljaj 81 profesorjev slovenščine, pri profesorjih angleščine pa napoveduje že višek). Čeprav takšne napovedi niso povsem zanesljive, bi bilo tudi s tega vidika nujno bolj načrtno poklicno usmerjanje, svetovanje in štipendiranje študentov filozofske fakultete, posebno še upoštevaje spremenjeno strukturo potreb, do kakršnih bo verjetno prišlo z reformo usmerjenega izobraževanja. »UČITELJSKI POKUC JE DANES PRIMEREN SAMO ZA IDEALISTE" Da bi zajeli tudi spontane reakcije študentov do učiteljskega poklica, smo jim v letošnji anketi predložili v dopolnitev še nedokončani stavek (v smislu projektivne tehnike): „ Učiteljski poklic je danes...“ Odgovore 257 študentov lahko razvrstimo v 6 kategorij. Najbolj v ospredju njihove zavesti sta zahtevnost in odgovornost tega poklica (43 % odgovorov, npr. je težak, naporen, zahtevnejši kot pred leti, terja popolno osebnost, vzame veliko časa, zahteva veliko izobrazbe - ne le strokovne, tudi splošne, nenehno seznanjanje z novostmi. Je nadvse naporen, celo mučen; samo za entuziaste, ki jih poučevanje veseli). Eden od študentov je svoj odgovor strnil v: ,,Je poln zelo zahtevnih nalog: S tem mislim poleg idejnega oblikovanja tudi ustvarjanje toplih človeških stikov z dijaki in pa postavitev učnega procesa na višjo miselno raven. “ Sledi 26 % odgovorov v smislu „premalo cenjen"(zapostavljen, premalo vrednoten, družbeno še vedno premalo priznan, tako malo cenjen kot naš dinar). V te odgovore se gotovo vključuje tudi finančni vidik, a ne le ta („je zapostavljen, ne le denarno, tudi sicer"); 9 % študentov je posebej poudarilo vidik „premalo , plačan" (neustrezno honoriran glede na odgovornost ipd.), 9% pa jih je navedlo kakšne druge negativne plati tega poklica (je nepopu- laren, neperspektiven, poklic za dobre živce, poklic v krizi). Le 10 % študentov je postavilo v ospredje vidik potrebnosti, pomembnosti tega poklica v današnji druge pozitivne oznake (je zanimiv, human, eden najhumanejših poklicev sploh, ugoden za ženske - prosti čas). Nekateri so v odgovorih kombinirali dve kategoriji, npr. „zelo odgovoren, a tudi lep". Razmerje med „sončnimi‘‘ in ..senčnimi" platmi tega poklica, kot jih vidijo študentje, je torej približno 13 %:87 %, pri tistih, ki so se odločili za pedagoški poklic (kategorija A), pa le nekoliko bolj ugodno -19 %: 81 %. Študente moti zlasti očitno nesorazmerje med težavnostjo in odgovornostjo ter nizkim družbenim ugledom poklica. Seveda napravi določena stopnja zahtevnosti nek poklic šele prav zanimiv, ker spodbudi posameznika k mobiliziranju vseh njegovih moči; le če je prevelika, ga lahko moti ali odvrača. Zanimivo je, da je v odgovorih tistih, ki so se že razmeroma trdno odločili za pedagoški vidik (kategorije A), bolj v ospredju zavesti tudi vidik podcenjevanosti (33 %) in ne samo zahtevnosti (35 %), pri tistih, ki nikakor ne nameravajo v pedagoški poklic, pa je to razmerje 18 % (podcenjevanost) in 50 % (zahtevnost). Iz tega bi lahko sklepali, da študente od tega poklica bolj odvrača njegova zahtevnost (kot jo sami vidijo) kot nizek družbeni ugled, ki ga vzamejo nekako „v zakup". družbi (je potreben, cenjen, morda bolj pomemben kot kdajkoli, pomemben za vsestranski napredek učencev); 3 % študentov navajajo razne Seveda bi bilo treba to fragmentarno študijo dopolniti s podatki, npr. o tem, kolikšen del diplomantov filozofske fakultete se res zaposli v šolstvu in koliko so v tem poklicu uspešni in zadovoljni. Že dani podatki pa so dovolj zgovorni in spodbujajo k razmišljanju o tem, ali smo že storili vse, da bi študente ustrezno pripravili na zahtevno vzgojno delo. Ponovno se postavlja problem diferenciacije študija (in seveda tudi posodabljanja metod študija), saj je vprašanje, ali je možno npr. kakovostno metodično-praktično usposabljanje ob tolikšni množičnosti in če so vanj vključeni tudi vsi tisti, ki že vnaprej odklanjajo zaposlitev na pedagoškem področju. Dvig družbenega ugleda pedagoškega poklica pa je vsekakor širši problem. Ukrepi za povečanje privlačnosti tega poklica za najsposobnejši in najnaprednejši del mlade generacije, s katerimi smo začeli na stopnji osnovne šole in bi jih morali razširiti na usmerjeno izobraževanje, so izredno pomembni za nadaljnji razvoj vse naše družbe. doc. dr. BARIČA MARENTIČ POŽARNIK za festival otroškega amaterskega filma Jugoslavije - FEDAF 75 1. Festival bo 10., 11. in 12. oktobra 1975 vPitomači. 2. Organizirajo ga: — kino klub »Slavica", osnovna šola Petar Preradovič iz Pitomače — kino Zveza Hrvaške iz Zagreba — občinski svet Ljudske tehnike iz Djurdjevca — delavska univerza iz Djurdjevca — delavska univerza iz Pitomače 3. Na festivalu lahko sodelujejo vsi otroški kino klubi, filmski klubi, sekcije in skupine z območja Jugoslavije, katerih člani so otroci do 15. leta starosti. 4. Vsak udeleženec lahko pošlje na festival največ štiri filme, ki so jih izbrali v klubu. 5. Filmi so lahko kakršnekoli zvrsti, na katerokoli temo, v kakršnikoli tehniki; širina naj bo 8, super 8 ali 16. Naviti naj bodo na bobnu ali v kaseti. Pri ocenjevanju ne bodo kategorizirani. 6. Filmi so lahko ozvočeni — ne glede na tip — ali pa sploh ne. 7. Na bobnu filma in na magnetofonski vrvici morajo biti napisani podatki: naslov filma, ime kluba, skupine ali sekcije. 8. Zvok na magnetofonski vrvici mora biti posnet s hitrostjo 9,5 cm/sek^ na bobnu ali kaseti pa mora biti označen tip magnetofona (eno, dvo ali štirikanalni). 9. Magnetofonski trakovi morajo imeti začetek in konec zaznamovan, in sicer začetek z zeleno, konec pa z rdečo barvo — ali pa zvočno napoved z odštevanjem. Na enem bobnu je lahko ozvočenje samo za en film. 10. Vsak film mora imeti na začetku in na koncu najmanj 1 m neposnetega traku. 11. Tehnično nepopolnih filmov ne bomo upoštevali. 12. Na festivalu bodo prikazani filmi, ki jih bo izbrala selekcijska komisija ali selektor. 13. Ocenjevalna žirija bo po posebnem pravilniku podelila nagrade v obliki plakete — petelinčka- 14. Žirija bo podelila tudi priložnostne nagrade: — tistim, ki sodelujejo na festivalu najbolj redno in prispevajo največ filmov; — za najboljši film na temo ob 30-letnici osvoboditve. 15. Organizator prevzame odgovornost za to, da bodo filmi očuvani in vrnjeni lastniku. Pridržuje si pravico, da bo nagrajene filme predvajal po festivalu v informativne namene. Filme bomo vrnili lastnikom najkasneje v 30 dneh po končanem festivalu. 16. Prijave za filme pošljite najkasneje do 30. septembra 1975, na naslov: KINO SAVEZ HRVATSKE, Dalmatinska 12, 41000 Zagreb. O KNJIGI DRAGOMIRA FILIPOVIČA »Permanentno izobraževanje« Za Filipovicevo knjigo Permanentno obrezovanje lahko rečemo, da je ena tistih knjig, ki prevzamejo. Že prvo poglavje, kjer avtor govori') zasnovi in dojemanju ideje o permanentnem izobraževanju in pri tem izhaja iz znanstveno-tehnične revolucije, je izredno zanimivo in privlačno. Še v nobeni študijski knjigi doslej nisem našla toliko prepričljivih idej, podprtih z zgodovinskimi zakonitostmi družbenega razvoja, ki bi tako jasno pokazale dialektično enotnost med znanstveno-tehnično revolucijo, akcelera-cijo razvoja znanosti in družbenoekonomskimi odnosi ter stopnjo ekonomske razvitosti in izobraževanja, kot prav v tej knjigi. Lotila sem se je, da bi dojela bistvo permanentnega izobraževanja: pojmovanje, smotre in funkcije permanentnega izobraževanja v svetu in doma. Toda knjiga je pri meni dosegla več kot samo to. Ne nemeravam je ocenjevati, ker sem le študentka pedagogike in je moje znanje še preskromno. V svojem navdušenju bi rada opozorila le na to, da je knjigo vredno zbrano in poglobljeno prebrati, saj bo vsakdo našel v njej mnogo novega in koristnega. Morda pa bo, tako kot jaz, dobil celo nove pobude za prihodnje delo? Filipovičeva knjiga zbudi v bralcu spoštovanje do avtorja, tako zaradi njegovega poznavanja svetovne in domače andragoške literature ter upoštevanja stališč različnih avtorjev kot zaradi poznavanja jugoslovanske zakonodaje. V meni pa je zbudila poleg spoštovanja tudi gnev, saj sem se le počasi in s trmo prekopala skozi zajeten kup ..esperanta" (tako sem med študijem imenoval njegov jezik) in čez visoki znanstveni stil. V drugem delu, ki nosi naslov Bistvo permanentnega izobraževanja in svetovno gleda- nje na pojem, smotre in funkcije permanentnega izobraževanja, pravi Filipovič, da se izobražujemo vse življenje, vendar je permanentno samo tisto izobraževanje, ki je organizirano, zavestno in z določenim namenom. • V tem delu spoznamo, kako so pojmovali permanentno izobraževanje: Ko mensky, francoski prosvetljeni materialisti, socialistični utopisti, Marx, Engels, Lenin in kako pojriiujejo permanentno izobraževanje v 20. stoletju: ZDA, SŽ, Francija, Anglija, Nemčija, Poljska, UNESCO; spoznamo pa tudi teoretične tokove, ki so vplivali na uresničevanje permanentnega izobraževanja v Jugoslaviji. Mislila sem, da poznam vsaj Komenskega, ki predstavlja abecedo v pedagogiki; njegov didaktični princip nazornosti smo spoznali že v srednji šoli, mnoge njegove napredne misli pa kasneje. Tp, da je Komensky v svoji Pampaedii prvi razvil teorijo o permanentnem izobraževanju, mi je povedal šde Filipovič - pa še marsikaj mi je pojasnil. Modema koncepcija permanentnega izobraževanja v 3. poglavju predstavlja vrh Filipovi-čeve knjige. Avtor pravi, da je moderna koncepcija zgodovinski preokret, zanikanje klasičnega šolskega sistema, usmerjenost k človeku, nov družbeni odnos, ustvarjanje večjega narodnega dohodka in podobno. Govori tudi o tem, kaj obsega permanentno tobraževanje, o smotrih, načelih in vzgojnem vidiku permanentnega izobraževanja ter o prepadu med tradicionalnim in permanentnim izobraževanjem zaradi vsebine, metod, organizacije pouka in učbenkov. Zavzema pa se tudi za prepotrebno vsesplošno in hitro informiranost vseh, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Poudarja, da je za uresničitev kom cepcije permanentnega izobraževanja potrebna povezanost pedagogike, psihologije, andra-gogike, sociologije, ekonomike in kibernetike. Četrto poglavje: Implikacije in inicialni problemi, ki izhajajo iz koncepcije o permanentnem izobraževanju (naslov je lep primer „esperanta„) je tisto, ki mi je dalo ideje za moje prihodnje delo in mi potisnilo pero v roke. Najprej obravnava družbenopolitične in ekonomske implikacije: (Nov model politike izobraževanja. Uresničitev kulturne emancipacije. Izdelava sistema znanstvenih informacij. Intenzivnejše reševanje protislovij med zahtevami o permanentnem izobraževanju in ekonomsko močjo družbe), govori o nekaterih implikacijah pojmovanja permanentnega izobraževanja v odnosu do sistema izobraževanja ter o pedagoških in andragoških implikacijah. Vso mojo pozornost je pritegnila tretja točka Izdelava Sistema znanstvenih informacij. V preteklosti je bilo zaradi počasnega splošnega razvoja neprimerno manj informacij kot danes. Zato ni bilo široke družbene potrebe po izobraževanju niti potrebe, po organiziranem prenašanju informacij, pa tudi znanosti so se šele osamosvajale. Danes pa se znanosti združujejo, zato je potrebna interdisciplinarnost, teamsko delo na vseh področjih in organiziran sistem znanstveno-tehnič-nih informacij. To pomeni, da je treba zbirati informacije, jih analitično in sintetično obdelovati ter odbirati v informativne sisteme, ki predstavljajo nove informacije. Filipovič pravi, da morata postati hitro informiranje in prenašanje vsakovrstnih novosti nerazdružljiv in bistveni del aktivnosti v izobraževanju. Ker smo v zadnjih letih priča hitrim spremembam tudi v šoli. sodim, daje nujno nekaj storiti-Učitelj se ne utegne sam seznanjati z vsemi novimi knjigami, zato gredo mimo njega mnoga znanstvena spoznanja, pri svojem delu pa nehote učinkuje konservativno in zaviralno. Kef pa se zaveda, da z informacijami ni na tekočem, dobri11 kompleks manjvrednosti, oto-peva ali pa celo beži iz prosvetnih vrst. - Prešinila me je niise‘ in živa želja, da bi po končanem študiju prevzela sicer obsežno in odgovorno, toda žanri na moč mikavno snovanje organiziranega sistema znanstvena1 informacij v malem. Imam načrt, vendar se mi zdi še pri' zgodaj, da bi prikazovala p0" drobnosti, ker je treba še velik0 prebrati, razmišljati in se "j marsikom posvetovati. Učitelj6 bi rada dejavno zaposlila s svojim delom in jim dokazala, 06 še ni prepozno, in da se da tua1 v skopo odmerjenem času Z voljo marsikaj doseči. Njihov6 dejavnost bi bila hkrati tu01 neke vrste praksa, ki naj bi j° prenašali v razredu na učence Prepričana sem, da bi 56 učiteljski kolektiv počasi ogri1 za moje ideje, ker bi kmalu spri znal, da je intenzivno iz obrat p vanje ključ do samozavest)’ znanstvenega pogleda na svet ri ustvarjalnosti. Koristno bi bilo, če bi kd° prevedel Filipovičeva knjig0 (Permanentno obrezovanje) slovenski jezik. Ugotovila sef) namreč, da so vsaj na oddeli0) za pedagogiko študentje ^ drugih republik glede literatu*6 na boljšem kot slovenski )tl1 dentje, saj imajo v svojcu) jeziku že vso literaturo, mipaJ imamo v slovenščini le pri6' vica. VIDA VARGA, absolventka filozofske fakultete, oddelek za pedagogiko Misli 120-letnica rojstva Nikola Tesle Da ne bo pozabljeno ■N Prihodnje leto bo minilo 120 let, odkar se je rodil Nikola Tesla, eden največjih genijev na področju tehnike. Njegovo velikansko delo je vgrajeno v temelje sodobne civilizacije, toda kljub temu niti pri nas niti v svetu še ne pripisujejo njegovi osebnosti tistega pomena, ki ji gre. Naj jo torej znova ovrednoti prihajajoča obletnica! Nikola Tesla je bil rojen 10. julija 1856 v vasi Smiljan pri Gospiču v Liki Zato sta k proslavljanju obletnice njegovega rojstva spodbudila prav skupščina občine Gospič in muzej Like v Gospiču. Skupščina je imenovala iniciativni odbor za proslavo, ugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu pa organizacijski odbor. Za pokrovitelja proslave je predlagan predsednik Tito. V častnem odboru bodo najbolj znani jugoslovanski družbenopolitični, znanstveni in kulturni delavci iz vse Jugoslavije. Za predsednika tega odbora je predlagan Jakov Blaževič, predsednik predsedstva SR Hrvaške. Proslava bo imela izrazito jugoslovanski značaj. V njej bodo sodelovale številne znanstvene, kulturne in prosvetne ustanove in delovne organizacije, ki nosije Teslino ime. Kaj vse bo zajela proslava? ■j. Okolica rojstne hiše Nikol: eslc v Smiljanu bo spreme Jena v spominsko območje ^konstruirali bodo cerkvico kolico pokopališča in grob vC° žrtev fašističnega terorja esUna rojstna hiša bo restavri j?113 kot parohijalna liška hiš; (19. stoletja, obnovih pa bode j. nekatere vaške hiše v oko-jCl> ki so bile med vojno poru , 'te in so od njih ostali same ^ttielji. Ka spominskem območju bo ^ajen tudi dom Nikole Tesle svojevrsten spomenik veli-emu učenjaku: v njem bodo j* *kazovali izume Nikola Tesle l*. nadalje razvijali in popu-jk^ali njegovo znanstveno l^tel. Tu bodo razstavljena dela ■kola Tesle ter sedanje mu-Jsko gradivo iz njegove rojstni hiše. V domu bodo tudi Jterovanja znanstvenikov in kttio vanj a mladih izumiteljev. (^Spominski prostor bo urejen ta,1 Park; v njem bo prostor za Oljenje, prikazanih pa bo A-,1 nekaj gospodarstev, znakih za Liko. tK.^nanstveni zbor Nikola Tesle jJ hi bil zbirališče mladih raz-.■tealcev in ljubiteljev zna-v$aV Organizirali naj bi ga “k0 leto na rojstni dan Nikola Tesle v Smiljanu. Na zboru naj bi podeljevali najboljšim tekmovalcem z raznih področij znanosti in tehnike nagrade „Nikola Tesla“ in naziv „Teslo-vec“. Številna znanstvena dela Nikola Tesle, razni izumi in zamisli — nekatere od teh še vedno niso uresničene, čeprav je znanost potrdila, da so pravilne — bodo predmet znanstvenega simpozija Nikola Tesle. Predvidevajo, da bo prvi tak simpozij prihodnje leto, postal pa naj bi tradicionalna prireditev, ki bi jo pripravih na vsaka tri leta. Na simpoziju naj bi sodelovali znanstveniki vsega sveta, s področij, ki jih je s svojim delom spodbujal in bogatil Nikola Tesla. Na temelju obsežne dokumentacije o Tesli in po zgodbi, ki sta jo napisala režiser Krsto Papič in književnik Ivo Brešan, bo podjetje Jadran Film skupaj z ameriško družbo ,,Westing-house Co.“ posnelo film o našem velikem znanstveniku. Obletnico Nikola Tesle bo proslavila tudi Amerika. Ob 200-letnici obstoja ZDA (leta 1976) bodo namreč Nikola Tesla uvrstih med dvanajsterico največjih ameriških izumiteljev in med 50 največjih osebnosti v zgodovini ZDA. Za uresničitev navedenega obsežnega programa bo potrebno okrog 18 milijonov din. Ni še natančno določeno, kdo bo dal ta denar. Osnovni polog bo dala skupščina SR Hrvaške, k temu naj bi prispevali še zvezni izvršni svet in izvršni sveti drugih republik in pokrajin, saj je izrazito jugoslovanska. Denar bodo darovala tudi elektrogospodarska podjetja vse države, velike delovne organizacije, ki nosijo Teslino ime ter liške občine. Organizacijski odbor bo prosil za pomoč tudi tuje družbe, za katere je Tesla delal in ki sedaj neposredno uporabljajo izume. ANTE BEŽEN zofi O TELESNI KULTURI je lahko sodobnemu člo-Sp*u ena od oblik notranje Morda se bo človek t^Prek športa približal skladij tl telesa in duha, skladnosti, th.1? je poznal in znal oceniti že ^cni svet. l,il Kurnik Športna dejavnost sprošča človekovo duševno napetost. Z njo po posredni poti pozitivno, zdravo razrešujemo notranja nasprotja. Jožica Vovk Šport krepi organizem, podaljšuje vitalnost, utrjuje voljo in sprošča. Športna dejavnost zmanjšuje negativne posledice različnih kriz, vzgaja značaj, plemenitost, požrtvovalnost in vzajemnost. Franc Lampič Naravne oblike telesne kulture so nasprotna utež velikomestnemu načinu življenja. Omogočajo stik z naravo, oblikujejo skladnost med telesom in zavestjo ter estetsko prostor-nins/d občutek. Jaka Kralj Civilizacija podpira lenobo in odtujuje človeka od naravnega načina življenja. Fizično delo in šport vračata telesu tiste funkcije, ki so pomembne za življenje. Množični šport je edina možnost za ohranjanje človekovega duhovnega zdravja. dr. Franc Jerman Zmeren šport je koristen. Moti pa me pasivno, vendar skoraj fanatično spremljanje tekmovanj. Že učenci preveč berejo o tekmovanjih, gledajo jih po televiziji, premalo pa se sami ukvarjajo s športom. Nada Bajc Oživljena lepota otroških spominov Prodaja košev, olje, Polde Mihelič V galeriji Prešernove hiše v Kranju je do 2. oktobra odprta razstava slikarja in likovnega pedagoga, gorenjskega rojaka, Poldeta Miheliča. Znan je predvsem doma po svojih samostojnih in skupinskih razstavah, razstavljal pa je tudi v tujini Slikar živi in dela v Litiji. Ob njegovih platnih, pretežno zamolklih barv, osveženih z živimi barvnimi utrinki, se nam zazdi, kot da bi iz starega albuma oživeli iskreni otroški spomini na vaško okolje, kjer je doraščal. Okolje, ki je danes le še daljna preteklost. Otožna lepota nekdanjega vaškega življenja vstane pred nami v vsej svoji barvitosti in raznolikosti dogajanja. Vedrino, tegobe in krivice je slikar upodobil svojstveno, zajel jih je v romantično vsebino in hote odel v naivno, poenostavljeno obliko. Z njegovih del, kjer se hišice zgovornih „obrazov“ stiskajo druga k drugi, kjer drevesa spominjajo na zgarane, žilave roke, kjer je življenje ena sama strma pot v breg, zaveje do nas vonj po sivki in zrelih jabolkah... Slikarjev otožni klic zbudi vaški zvon in hrepenenje. Začutimo lepoto zemlje - edine matere, ki nikoli ne umre. To je lepota na Miheličev način. TEA DOMINKO Jezik likovnih vrednot likovni pedagog Silvo Prelog Silvo Prelog je bil rojen 16. decembra leta 1932 v Borečih pri Ljutomeru. Končal je pedagoško akademijo v Mariboru (tehnični pouk - fizika). Zaposlen je na posebni osnovni šoli v Ljutomeru kot likovni pedagog. Sodeloval je na I. slikarski koloniji amaterjev v Seliščih. Doslej je sodeloval na 30 razstavah in žel priznanja m III. grafičnem biemlu pionirjev Jugoslavije v Kostanjevici na Krki L 1973, na razstavi ob 700-letnici Ormoža ter na 6. in 7. razstavi otroških likovnih del v Šoštanju. Letos je imel samostojno razstavo v Radencih. Ob pregledu tega dela ne moremo mimo prijetnega spoznanja, da v krogih likovnikov samorastnikov z njihovimi snovanji s konvencionalno vsebino in formalnimi realističnimi ali postimpresio-nističnimi oblikovnimi spoznanji delujejo tudi posamezniki, ki so z likovno interpretacijo segli globlje: razmišljajo o sodobnem komuniciranju v svetu reklame, porabništva, razmišljajo o takem likovnem mediju, Id polagoma prodira v zavest današnjega človeka. Kolaži Silva Preloga so likovna govorica, ki jo spočetka neli-kovniki teže dojamejo, deluje pa neizpodbitno. To je jezik likovnih vrednot - kompozicije, prostorskih rešitev, barvnih odnosov, kontrastov, ritmov, svetlobe - teme in podobno. Razstavljena dela dajejo slikarju nadaljnje možnosti v oblikovanju s sodobnimi materialnimi sredstvi. V svojih intimnih razsežnosti delujejo neposredno, sveže in v komunikacijskih razsežnostih živo. VLADO POTOČNIK akademeki slikar spec. Okiualno HO DANAŠNJI UUMETNOSTI Drugače Spremljanje umetniškega ustvarjanja zadnjih nekaj let pomeni svojevrsten napor, saj se produkcija umemiških del nenehno širi. Z umetnostjo se ukvarja že zelo veliko ljudi. Zdi se, da dosedanji način in navada pisanja dnevnika ljudem ne zadoščata več. Veliko bolj kot pisanje spominov jih privablja optična podoba. Bolj določna je in najbliže temu, kar imenujemo stvarnost. Vsak dan nastane na milijarde fotografij, ki pričajo o potrebi po dokumentiranju časa in ljudi neke dobe. Kdor gre na tuje, zagotovo vzame s seboj fotografski aparat. Milijarde optičnih sporočil oddaja tudi televizija, ki pa je žal šele na začetku poti do • kakovostnih, umetniško pretehtanih informacij. Televizija ima že danes oblast nad svetom. Kot sredstvo množičnega obveščanja pa bo morala kmalu prisluhniti kakovostnim dosežkom prav tako množičnega medija - umetniške grafike. Vsako drugo leto se lahko na grafičnem Bienalu v Ljubljani seznanimo z vrhunskimi dosežki grafične umetnosti v svetu. Ker je svetovno znani Bienale v Benetkah ukinjen, je ljubljanska razstava toliko bolj koristna In pomembna. Imamo čudovito priložnost: v nekaj urah si lahko ogledamo številna dela, ki jih avtorji ocenjujejo kot umetnost. Kaj omogoča grafični dejavnosti tolikšno množičnost? To so sredstva, ki so se zelo razbohotila: reproducirajo neverjetne potankosti, dajejo izredne možnosti različnih struktur tiskarskih rastrov in omogočajo zelo natančne odtise črtic, debelih kot desetina debeline las. Nekdaj spremim rokam lesorezcev in bakrorezcev je priskočila na pomoč vsemogočna fotografija. Ustvarjalec se počuti kot general. Sredstev, s katerimi lahko uniči sovražnika, je več kot dovolj. Toda spomnimo se na nekaj momentov, ki lahko postanejo ob tem občutku moči usodni. Pre-nekatere umemine na razstavi so plod trdega dela umetnika z bogatimi tehnološkimi in tehničnimi izkušnjami. Zahtevnejši opazovalci lahko na razstavi takoj odberejo pomembnejše mojstre. Spoznavajo, kako je ustvarjalčevi zavesti dozorevala neka vizija, ki se ji je umemik približeval v večlemem razvoju. Ti obiskovalci morda prav danes gledajo pred seboj umetnikov veliki dosežek (na primer Berberjev, Veličkovičev), spoznajo samoniklost nekaterih narodov (Urugvaja, Peruja), ki jih noben tehnološki dosežek in tehnična iznajdba ne spravita iz ustaljene prisme govorice. Doslej bolj civilizirani svet pa je pod vplivom poplave informacij postajal plitek v izražanju. Takim umetnikom preostane le še igra tehnike in tehnologije. Njihovo umetništvo dosega stopnjo televizijskega aranžerja ali mešalca slike. Prehitro so zadovoljni in pričakujejo, da bo njihovo tiskarsko virtuozno odtisnjeno delo žeto priznanje. Včasih so nas veliki mojstri učili, da prinaša vsaka tehnika tudi zapeljive lahkotnosti, ki pa jih pravi mojster ne sme uporabiti. Toda to so bili časi majhnih „skokov“ in napredkov prav v tehnološkem pogledu. Skoraj vsi umemiki so se ukvarjali z oljnim slikarstvom, grafikov je bilo malo, pri nas si jih lahko preštel na prste ene roke. Ni še dolgo tega, ko smo o slikarjih govorili: ta ima roko, ta ima čudovito optiko. Danes pa slišimo: ta ima odličnega tiskarja, ta ima doma celo tiskarno. Postopek grafične umemine in njenega nastajanja seje vse bolj oddaljeval od avtorjevega rokopisa. Grafik je postal samo še režiser v procesu od tiskov anja posnetkov po naravi (hiperrealizem) in komibnacij raznovrstnih možnosti uporabe rastrov. Rokopis je zamenjal fotografski posnetek. Le na nekaterih delih še vidimo potezo risala ali slikarskega orodja. Orodje se je izpopolnilo in spremenilo. Spremenile so se tudi tiste najintimnejše vezi umetnika z umemiškim delom, ki so uteleševale njegovo neposredno bitnost v debi: osebnosme poteze, značaj in posebno razpoloženje v podo bah, ki smo jih pri nekdanjih mojstrih zlahka prebrali. Hitro smo lahko odčitali slikarjev rokopis, ki nas je vodil skozi vse njegovo življenjsko delo. Današnji umetnik pa se je polastil vseh tehničnih in tehnoloških skrivnosti fotografije in tiskarstva. Povsem „z drugimi očmi“ gleda v svet in prihodnost svojega umemištva. IGOR PLEŠKO Kompozicija, 1973, barvna litografija, John VValker. Delo manifestira vse odlike sodobnih grafičnih dosežkov. Pretehtani tonski odnosi, preudatjena kompozicija, odlično izvedeni prehodi in kontrasti ter usklajene barve kažejo, da je avtor Kompozicije izredno občutljiva umetniška osebnost. To pa še ne zagotavlja, da bo slika vsakogar navdušila. Je kriva abstraktnost? IzBER ITeMedNoVI M iKlSU IGAMI Saint - John Perše Zbrane pesnitve_______________________________________ V prevodu Slavka Kumra smo dobili knjigo pesnitev francosko pišočega pesnika, ki se je rodil in otroštvo preživel na otočju Guadaloupe med Malimi Antili in Mehiškim zalivom. Ta svet in otroštvo samo - ki predstavlja tudi poseben ciklus njegovih pesmi — sta zapustila očarljivo živo in v življenje verujočo silo v vsem njegovem življenju (zdaj ima 87 let) in delu. Prevajalec je povedal, da ga imenujejo v svetu „kralja zemlje", po njegovih pesmih pa bi ga prav tako lahko imenovali kralja morja in vetrov. In z enako pravico - otroka zemlje, morja in vetrov. Pesmi so — od najzgodnejših, ki jih je napisal pri sedemnajstih letih, do tistih, ki jih je napisal sedemdesetleten - pisane v zanosno slovesnem tonu, s slikovitimi, često presenetljivimi primerami in s silovito močjo. .. .Tesne so ladje, tesno naše ležišče Brezmejna širjava voda, še širše naše cesarstvo V zaprtih sobah poželenja “ Pesnik je prejel mnogo nagrad - tudi Nobelovo leta 1960. Besede s tiskovne konference Državne založbe Slovenije: „Take knjige so praznik poezije!" N MAURER Beno Župančič Grmada______________________________________________ „Grmada", novi roman Bena Zupančiča, se navezuje na prejšnji roman „Gdobnjak", v slogovno-kompozicijskem, ne pa tudi v vsebinsko tematičnem pogledu. Gre za nizanje različnih časovnih plasti ne glede na kronologijo; pisatelj obravnava vojni in povojni čas z različnih vidikov, skozi doživljajske izkušnje oseb. Tudi sedaj ne želi in ne zmore spoznanj dokončno prikazati; bližji mu je relativizem, skozi fragmentarnost lahko poda opazovanja z več vidikov. Prav različna časovna sečišča ustvarjajo v romanu „Grmada" svojevrstno ozračje, vse od vračanja v otroštvo pa do vzročnega povezovanja preteklosti s sedanjostjo in pristnega vživlja-nja v človeka ter v njegov, navzven često nevidni svet in spore. Benu Župančiču tudi tu ne gre za fabulativno pripoved, čeprav bi mogi reči, da gre vsaj deloma za ljubezenski roman. S tem pa bi seveda osiromašili razpon, ki ga pisatelj zaobjame z vrsto asociacij, drobnih dogajanj, spominjanj, pretrganih odlomkov iz življenja oseb. Pa vendarle zgradi ta mozaik časovnih, vsebinskih delcev v moderno zaokroženo romanopisno celoto. Tudi dramski dialog je eno izmed slogovnih izrazil. Notranji svet se v romanu zrcali v dogajanjih in znotraj psiholoških premis oseb. Pred nami je zgodba o zgodbi, da bi pisatelj razveljavil potezo vsevednega umetnika. Vzrok pisateljeve vsebinske angažiranosti ni le v motiviki (člani OF, partizanstvo, povojni čas), marveč zlasti v zmožnosti oživljanja posameznih likov in dogodkov. Ob kopici problemov, ki jih je pisatelj organsko vključeval v roman, je prav gotovo odigralo svojo vlogo izkustveno ozadje. Gre mu za pristen odsev nekega širšega časovnega razdobja Problematiki v prid bi bilo, če bi jo povsod izostril in nadrobneje obdelal. Tudi esejističnih prehodov^ne manjka, napetosti dogajanja pa očitno hote zabriše. „Grmada“ je roman, vreden branja in premišljanja Knjigo je opremil Cveto Jeraša Danilo Lokar Zagata ni zagata________________________________________ V romansiranih novelah Julij in Sinče ter Zagata ni zagata, kiju je izdala Cankarjeva založba v zbirki Bela krizantema, se zopet srečamo z mladostno svežo, čustveno razmišljujočo in neposredno lepoto Lokarjeve proze. Zgodbi imata precej skupnih potez: v obeh je opisano neko življenjsko obdobje dejavnosti. V prvi zgodbi so to poslovni uspehi in neuspehi polbratov Julija in Sinčeta - v to pripoved pa so vpleteni tudi odlomki iz njunega čustvenega, ljubezenskega doživljanja. Druga, precej daljša zgodba je zbir dogodkov in trenutkov iz življenja slikarja Loviža. Ta zgodba je mnogo bolj celostna od prve, bogata spoznanj o trnovi umetnikovi poti, razkrivajoča ustvarjalčev notranji svet, duševno stisko in nemir iskanja, željo po nenehnem razvoju in napredovanju. To željo zavirajo potrebe vsakdanjosti, slikanje „po naročilu", ki kljub slavi in priznanju ne prinaša zadovoljstva. Šolanje, iskanje dela, srečanje z umetniki in ljubeznijo - vse to so le detajli, ki se združijo v mozaik pričevanj o času in ljudeh. Poglavitno ostaja razmišljanje o odnosu do sveta in življenja, notranje doživljanje junaka, ki ga pisatelj opisuje. To, trinajsto delo Danila Lokarja popolnjuje bibliografija o njegovem delu, ki jo je sestavil Marijan Brecelj. Dobrodošla bo zlasti učiteljem, ki bodo v njej našli vse podatke, potrebne za predstavitev Lokarjeve ustvarjalnosti in njegove pomembnosti v slovenski literaturi. M. K. Pisana njiva________________________________________ Tak je naslov literarne priloge „Kmečkega glasa". Izhaja že več let. Iz skromnih začetkov ustvarjalcev - kmečkih bralcev in drugih sodelavcev se je v nekaj letih toliko razvila, da je izšla samostojna knjiga najboljših objavljenih črtic pod skupnim naslovom ,,Pisana njiva". Večina vsebin je zajetih iz kmečkega sveta; vse pa obravnavajo življenje preprostih delovnih ljudi, nemalokrat prevaranih in zapostavljenih, a vendarle trdoživih. Med avtorji zasledimo že poznana, pa tudi povsem nova imena. Črtice so kot pisan kalejdoskop življenja. Vsem je dokaj skupna modrost preprostega človeka: življenje se ne ravna po naših željah - vendar zato ne smemo obupati. Vztrajnost rodi uspeh. V knjigi je 33 črtic, ki jih je napisalo 30 avtorjev. Njihova starost: od 18 pa do 70 let. Res „Pisana njiva". N. M. Telesna vzgoja za višje razrede osnovnih šol_____________________________________ Zadnji priročnik za uspešnejše izvajanje telesne vzgoje v višjih razredih osemletke smo dobili na Slovenskem že pred trinajstimi leti. Ta priročnik je seveda že zdavnaj pošel. Nastalo praznino na tem področju je zdaj zapolnil Stanislav Sluga s knjigo Telesna vzgoja za višje razrede osnovne šole. Avtor je razdelil svojo skrbno zasnovano delo v 16 pojavi j. V prvi govori o okvirnem načrtu za telesno vzgojo v višjih razredih osnovne š N e ter o izdelavi podrobnejšega načrta za to dejavnost ter daje navodila za pisno pripravo na vadbeno uro. Veliko pozornost posveča hoji kot pomembni vsakodnevni telesni vaji in poudarja potrebo po intenziji kočiji vadbe pri urah telesne vzgoje. Natančno je obdelano poglavje gimnastičnih vaj. Osrednji del knjige zajema gradivo za telesno vzgojo za vsak razred višje osnovne šole. Pri športnih igrah se omeji na najbolj prikladne za to starostno stopnjo, t.j. na košarko, rokomet, nogomet in odbojko. Knjigo sklepajo poglavja o tekmovanjih in športnih dnevih, o taborenju, tdesnovzgojnem kartonu ter o šolskih športnih društvih. Opremljena je s številnimi nazornimi skicami ter s kratkim seznamom uporabljene strokovne literature. Izdala jo je založba Mladinska knjiga; cena 99 din. Ista založba že pripravlja temeljito predelano in izpopolnjeno Teorijo telesne vzgoje in športnega tekmovanja. Knjiga bo delo znanega slovenskega športnega strokovnjaka, prof. VSTK Draga Ulage. Izšla bo leta 1976. K TARHAR Zelo bister učenec_______________________________ Knjižica s tem naslovom je rezultat usklajenih prizadevanj dveh slovenskih avtorjev: Zorana Jelenca in Janeza Svetine. V njej sta na kratko podala glavne ugotovitve - izhajajoče iz ustreznih antropoloških znanosti - o tem, kateri otroci sodijo med bistre, odkod izvira velika bistrost teh otrok, kakšne so njihove osebnostne značilnosti, kaj lahko iz njih postane, kako jih odkrijemo ter kako je treba ravnati z njimi, da bodo postali koristni člani naše samoupravne socialistične družbe. Res je namreč, da je teh izjemnih otrok v celotni populaciji tem manj, čim bolj bistri so. Če računamo, da imamo Slovenci v vseh osnovnih šolah naše republike okoli 250.000 otrok, je med temi manj kot 1/4 bistrih, le 1/10 zelo bistrih, 1/100 umsko nadarjenih ter manj kot 10, morda pa celo samo 2 do 5 umsko izjemno nadarjenih. Največ lahko stori za bistre otroke in mladino šola (od vzgojnovarstvenih zavodov, male in osnovne šole do srednjih, višjih in visokih šol), ki ima tudi največ možnosti za njihovo pravilno odkrivanje, vodenje in usmerjanje. To pomembno nalogo pa bo naše šolstvo lahko uspešno opravljalo le ob nenehni in načrtni pomoči vse naše družbe, saj je na tem področju, to je na področju vzgajanja in šolanja bistrih otrok in mladine, še marsikaj nedorečenega, nepripravljenega in sistemsko nerešenega. Čaka nas torej še precej nujnega dela, ki ga bo treba v prid bistrih otrokom in v korist naše skupnosti opraviti čimprej ter ga uresničiti v vsakdanji (šolski praksi. Knjižico, ki naj bi jo temeljito prebrali vsi poklicni vzgojitelji pa tudi starši, je v zbirki Pota do učenca izdala založba Mladinska knjiga. Cena: 32 din V. T. ARHAR Pouk zdravstvenega izobraževanja v šolah _________________________________________ Zdravstvena vzgoja človelca se začne že ob njegovem rojstvu. Z njo vplivamo na pozitivno spremembo človekovega vedenja. Kasneje se tej vzgoji pridruži še zdravstveno izobraževanje; človeku dajemo ustrezen zdravstveni poduk in potrebne strokovne informacije, da bi si lahko kar najbolj ohranil zdravje. Zdravstvena vzgoja in zdravstveno izobraževanje se dopolnjujeta. Zdravstvena služba pa vseh obsežnih nalog, ki ji jih nalagata zdravstvena vzgoja in izobraževanje, ne zmore opravljati. Pn tem ji mora pomagati tudi šola. V srbskem prevodu je izšla knjiga NASTA VA ZDRA V-STVENOG OBRAZOVANJA U ŠKOLAMA (v izvirniku: Health Teaching in Schools). Avtor knjige je Ruth E. Graut. V tej obsežni, md 300 strani obsegajoči in primemo ilustrirani knjigi je zlasti temeljito obdelano vprašanje izboljšanja zdravstvenega vedenja otrok in mladine, pa tudi zdravstvenih razmer v družini, šoli in širši skupnosti. Ob tem je zlasti prikazana vloga šde kot sestavnega dela skupnosti in pouk zdravstvenega izobraževanja kot sestavnega dela učnega načrta. Zaradi boljšega pregleda nad vsebino je knjiga opremljena z imenskim in predmetnim kazalom. Knjiga je napisana kot priročnik za učitelje na osnovnih in srednjih šolah; založil jo je Beogradski izdavačko-grafički zavod. Stane 50 dinarjev. V. T. ARHAR Pedagoško izobraževanje staršev in vzgoja mladine________________________________ Sarajevski Zavod za izdavanje udžbenika je izdal drobno knjižico PEDAGOŠKO OBRAZOV AN JE RODITELJA I VASPITANJE OMLADINE, ki so jo napisali profesorji H. Muratbegovič, V. Erceg in M. Zukanovič. Knjižica vsebuje pregled in vsebino tem o vseh Nove strokovne knjige_______________________________________ Pri založbi Školska knjiga, Zagreb, Masarikova 2 so izšle tele knjige: — Zoran Bujas: Uvod v metode eksperimentalne psihologije. 2., dop. izd. — Ingelborg Tschinkd: Vježbe za intelektualni i odgojni razvoj djeteta. — Gustave Choquet: Nastava geometrije. Pri založbi Pedagoško književni zbor, Zagreb, Trg maršala Tita 4: — Marksistička idejnost u odgojno — obrazovnom procesu. Pri založbi Svjetlost, Sarajevo, Radojke Lakič 3: — Marija Tabakovič: Planiranje nastave poznavanja prirode i biologije u osnovnoj školi. pomembnejših problemih pri vzgoji otrok od predšolske dobe do 15. leta starosti, ki naj bi jih obravnavali na predavanjih za starše, Nato podaja pregled in vsebino vseh aktualnih tem predavanj, ustreznih za mladino od 15. do 25. leta starosti - od zdravstvene problematike do dmžbenopolitične vzgoje prihodnjih same upravljavcev. Ob poglavjih so krajši seznami poljudne, toda strokovno napisane literature s področja zdravstva, pedagogike, psihologije in sorodnih znanosti. Knjižica stane 15 dinarjev. V. T. ARHAR Psihologija nakupovanja in prodajanja blaga______________________________________________ Sodobno življenje terja sodobno trgovino, poslovna psihologij11’ ki preučuje psihološke zakonitosti v procesu prodajanja in nakup0' vanja blaga, pa je posebna veja ali disciplina uporabne psihologiji Ena izmed knjig, ki obdeluje tovrstno problematiko, je PSIHO LOGI JA KUPOVANJA I PRODAJE ROBE. Kot učbenik za šoP za visoko kvalificirane delavce v trgovini jo je napisal Milutin Korc maroš, izdala pa založniška hiša Skolska knjiga v Zagrebu. Knjig11 ima dva dela Prvi zajema temelje obče psihologije, drugi pa pc glavja iz psihologije prodajanja in kupovanja blaga (psihologija kU' povanja blaga, motivi kupovanja, psihologija prodajanja, procč prodajanja in psihologija dela, osnove psihologije ekonomske prC pagande, psihologija vodenja in delo poslovodje). Dodan je tuf ustrezen krajši seznam domače in tuje strokovne literature. Knjigi stane 40 dinarjev. V. T. ARHAR Matematične in kibernetične metoda v pedagogiki_________________________ Znana je misel Karla Marxa, da lahko neka znanost doseže pf oolnost le tedaj, če pri obdelavi problemov na svojem področji lahko uporablja matematične metode. Pedagoška znanost pa j° * svojem razvoju danes že dosegla stopnjo, da uporablja te, pa tud1 kibernetične metode. Sovjetski avtor L. B. Iteljson je v knjigi TEMATIČKE I KIBERNETIČKE METODE U PEDAGOGIJlT srbskem prevodu N. Saviča) prikazal, kakšni razlogi terjajo nujn/ aplikacijo matematičnih in kibernetičnih metod pri proučevanj/ objektivnih zakonitosti pedagoških procesov, v čem je bistvo t/ kakšna je vsebina teh metod. Iteljson govori tudi o pogojih f mejah njihove aplikacije pri raziskovanju pojavov ter procesov if obraževanja in vzgajanja, o konkretnih poteh za njihovo aplikacij/ pri proučevanju pedagoških pojavov in praktičnih možnosti, Jd jf te metode dajejo za izboljšanje učnovzgojne prakse. Knjiga r opremljena z izbranim seznamom strokovne literature, izšla pa je" zbirki Savremena nastava. Izdal jo je Jugoslovenski zavod za prč učavanje škdskih i prosvetnih pitanja v Beogradu. Stane 22 4>' rnrjev. Jaroslav Stoviček Tudi slepi vidijo Najraje beremo malce napete, nenavadne in čustveno pretresi^ zgodbe. Pritegnejo nas, obogatijo, preženejo občutek samot1’ olajšajo naše trpljenje —.s pripovedovanjem o tujem, preživetem// premaganem trpljenju. Čeprav smo sebi in piscu kaj radi tola krivični, da po končanem branju rečemo: - Preveč nenavadu/ Kaj takega se v življenju ne dogaja. - Seveda se. Še bolj nenavad'1 zgodbe so. Le da smo jih vajeni spremljati v rubrikah nesreč, kr[ minalnih kronik ali pa v iskrečih člankih o nenadoma odkrd1 umetnikih. Knjige Jaroslava Stovička (tri imamo v prevodu, saj piše ta p/, satelj iz Leskovca v srbohrvaščini) so nenavadne tako po situacij/ kot po krajih dogajanja. Imajo pa skupno noto: toplo čustvo 0 sočloveka, osrečujočo moč lepote in neskaljeno mero poštenost1; „Tudi slepi vidijo": zgodba o slepem kiparju, ki ustvari sv°l čudovite kipe po postavi redovnice Almire. Tn mu streže. Ljubi g/ kot ljubi on njo. Kipar z razstavo uspe. Pot ga vodi v svet. M izključijo iz samostana - ker je bila model. Da je rodila sinka in / je ona tista slovita pianistka, ki jo je poslušal na enem izmed ko/ certov, zve kipar šele ob njeni smrti. Zgodba se dogaja pretežno Parizu - lahko pa bi se tudi kje druge. Ljudje povsod stremimo ■ uspehom, za ljubeznijo, za srečo. In često trpimo. N M. Erna Starovasnik Odločilno leto „Odločilno leto" je pripoved o kmetiji, kjer snaha po krit/ obsodi moževo sestro, da ji je ukradla denar. Dekle tega ne prenč in pobegne k stari teti, od tam pa v mesto, v službo. Kdor L, priden, si hitro najde posel. Čas je tekel. Anika se je ob praznik1, vračala k teti in se srečavala s Štefanom, ki je delal kot hlapec*! njihovem gruntu. Razumela sta se tedaj ob težkem delu - razumf sta se tudi zdaj, ko sta se srečala. Drugi, premožnejši, so ju 0; obsodili na samoto. Onadva pa sta si ustvarila prijeten do n0 trdim delom in vztrajnostjo. j „Plačani računi" obsega drugi del knjige. Živo, vešče narif! bajtarski domovi na pobočjih med Bočem in Pohorjem. Nekdfl viničarije, kjer zdaj prebivajo ostareli ljudje. Naključnemu obisk., valcu se zdijo kot zatočišča miru - v resnici pa tudi tu potek/ drame človeških usod, kot vsepovsod. Za slednjega je njegovo Ijenje najpomembnejše. Če je še tako majhno in ubogo - njegp m v_-v_ J C' ~ ■ ■ • ■ J ~ ~ - J - .......J _ _ 0 , _ edino je. Tako je bilo tudi z bajtarjema Agato in Jakobom. 0b° č crn rn In • rtu n izo 11 crn ni ni n čo Ih ibtnvi tnnio vovi rlnr r tn vivplfl rlnklPV ) garala; ona je uganjala še ljubosumje, vendar sta živela, dokler vmešal Korel. Potem so se stepli v tisti revščini in majhni koči, y. ni kam ubežati. Jakob je podlegel. Preostala dva sta zažgale /r čarijo, da se skrije zločin. A zločin je zločin in navadno uniči svoje starše. Oba, Korel in Agata sta nesrečno končala. Ni mog0 I drugače. Računi morajo biti plačani. Način pisanja je strnjen, pretresljiv. i Ne samo film, tudi televizija Kako je s filmsko vzgojo, ki poteka v osnovnih in srednjih Mah kot sestavni del fakultativnega ali obveznega programa? Ugotovimo lahko, da so filmskovzgojni delavci pri ZKPOS v več kot desetletnem delu poskrbeli za temelje film-skovzgojne vsebine, nujno potrebne za izobraževanje učencev na tem področju. Kako Uspešno je bilo to delo, bi pokazale šele temeljite raziskave. Prav gotovo pa ne bi smeli dvomiti v to, češ ali je tako delo potrebno. Že zdaj namreč vemo, da je med odjemalci filmske kulture (ali nekulture!) največ mladine. Ob temeljni pre-. obrazbi našega šolstva bi morali to prav gotovo upoštevati ter z J razumevanjem in m podlagi izkušenj pomagati razvijati film-skovzgojno delo v našem šol-stvu. I Mladina pa ne sprejema le ( ponujenega kinematografskega blaga, ampak gleda tudi televi- zijski program. Bolj kot odrasli. Odrasli z nasmeškom opazujemo, kako se mladi mvdušu-jejo za stripe in popevke. Nem-doma ugotovimo, da je glede uporabe množičnih sredstev komuniciranja med ,,mladimi" in „starimi‘‘ vendarle precejšnja razlika. ,,Stari" gredo le malokrat v kino, film je mnogim še vedno predvsem zabava. Tudi nekateri razgledani izobraženci ne priznavajo filma za umetnost. V nasprotju s tem pa mladi obožujejo film, se nanj mnogo bolj navežejo kot denimo na knjigo ali opero.' Mnogo več vedo o filmu kot odrasli - vsaj tisti del mladine, ki pojmuje film kot umetniško zvrst, Id izobražuje in bogati. Televizija ima drugačen radij. Množičen (v Sloveniji) in različen po vsebini. Množica informacij prek televizijskega zaslona učinkuje bolj kot bralne strani časnika. Vse od dnevnika do poplave reklam, pogovorov, poučnih filmov, šolskih in izobraževalnih ur, pa do izrazito zabavnih razvedrilnih prispevkov kroži v tedenskem televizijskem programu. Prav gotovo je spet mladi človek tisti, ki presedi ob televiziji dalj časa kot odrasli. Kakor je 'bistveni namen filmskovzgojnega dela mladega človeka usposobiti, da si pridobi zmožnosti kritičnega presojanja in doživljanja filmske umetnosti (pri čemer postane plaža nezaželeno blago!), tako želimo pri drugih avdiovizualnih sredstvih doseči, da bi mladi dojeli posebnosti in naravo posamez- \ Šola in kinoteka Tam, kjer gre filmska vzgoja v šoli že svojo ustaljeno pot, največkrat izrabijo „domače Predvajanje" kratkih in dolgih filmov, ker je pač taka pot naj-Prikladnejša, naravna in ne jemlje preveč časa. Ne kaže pa Pozabiti, da lahko daje kino-teka v Ljubljani zelo veliko ^ega, kar je pri teoriji filma izrečeno, ni pa mogoče nazorno Prikazati zato, ker si filma ne' ntoremo sposoditi po običajni i Poti. Ob tej ugotovitvi naj opozorimo na kinoteko, ki daje s Svojimi rednimi programi in s Posebnimi sklenjenimi predsta-vami šolam posebne možnosti. Nobena od umetnosti ni tako »časovna" kot film (in televizija). Pri glasbi se srečujemo z Beethovnom in s Stravinskim, z Gallusom in Ramovžem. V galeriji je moč videti gotsko pla-sfiko ali Miheliča, v literaturi 5® gam o po Cervantesu in Brechtu, po Jurčiču, Kosovelu ^i L. Kovačiču. Skratka, dela yseh avtorjev so dostopna brez •ežav. Drugače je pri filmu. Badij proizvodnje in distribu-Clje filma je za gledalca utesnjen ria približno deset ali celo manj iet- Ko licenčno dovoljenje za Predvajanje filma poteče, je edi-, kinoteka tista, ki sme vrteti 'Bm. Zoževanje radija filmske j^etnosti ima sicer tudi pozi-tlvno stran; sproti se seznanja-1110 z novejšimi filmi. To je prav e°tovo pomembno, saj je film ^čplastno učinkujoče sred-tvo, Id odseva zlasti svet se-j^njosti, občuduje pa ga več AU(n kot umetnosti druge vrste. Nakor je simpatično, da pri j^hetniških filmih lahko sledijo sedanjemu trenutku in zla-B širini sodobnega sveta, pa to ■*e pomeni, da izpred deset let ® obstaja vrsta dobrih umet-j^kih filmov, ki prepričljivo govorijo današnjemu človeku. Jmtologijski film je po svoji stetsld vrednosti tako rekoč f^naj ožjega časa (nastanka in ^mevnosti). Eisensteinova „Križarka Potemkin" spada med deset najboljših filmov, Chaplinov „Veliki diktator" podaja svoje humanistično sporočilo kateremukoli času, Id pozna ta totalitarni režim. De Sicov neorealizem v „Čudežu v Milanu" presega ožje prostorsko in časovno območje v socialni vsebini „Rašamon“ Kuro-save je v svoji intimni usodi in človeški zadetosti več kot rela-tivizirana resnica o nekem življenju — takih antologijskih primerov bi lahko našli še veliko, od nemega filma dalje. Tudi v jugoslovanski proizvodnji. Toda kakor hitro bi hoteli tak „zgo-dovinsko" oddaljeni film vključiti v predvajanje šolske filmsko-vzgojne dejavnosti, bi naleteli na zid. Takega filma si ni mo goče sposoditi — licenca je že zdavnaj potekla. Le kinoteka lahko odpre svoj izjemno bogat filmski arhiv in v svoji dvorani na željo šole prikaže film. To pa so izjemne možnosti, ki jih žal premalo uporabljamo. Naj bodo razlogi taki ali drugačni, vendar kaže nanje opozoriti na te možnosti, ki navsezadnje niso dosegljive le ljubljanskim šolam. Ekskurzijo v Ljubljano je mogoče uskladiti z zaželeno predstavo v kinoteki. Ne gre za pro-pagande v prid kinoteki, marveč za opozorilo na koristno, stvarno možnost, za katero mnogi niti ne vedo. Prav in razumljivo je, da skušamo pri filmskovzgojnem delu delovati predvsem „doma“ in izbirati tekoče, sodobne filme. Vendar bi bilo zamujeno, ko ne bi bili izrabili možnosti ogleda vsaj nekaterih antologijskih umetnin, pa čeprav gre za izjemno posredovanje. Pot od šole do kinoteke je torej le vprašanje dobre volje in spoznanja o odprti možnosti. Hkrati pa je treba pretehtati povsem praktična, koristna dejstva tako za filmskovzgojnega delavca kot za učence. IGOR GEDRIH nih medijev. Mladega človeka želimo usposobiti, da bo znal presojajoče sprejemati in kritično vrednotiti. Vera Horvat-Pin-tarič je s tem v zvezi dejala: „Prav informacijska in komunikacijska revolucija nenehno spreminja svet, ki v njem živimo. Problemi medčloveške komunikacije, ob brezštevilnih možnostih, so povsem novi in edinstveni v zgodovini medčloveških vezi. “ In še besede enega izmed socioloških proučevalcev TV medija: ,,Slika se želi potrditi v družbi, v kateri je nastala. Zato želimo snemati različna delovanja te družbe". Prav v tem (in še čem) je jedro spoznanja in vrednotenja ne le za televizijo, pač pa tudi za druga avdiovizualna sredstva. Dovolj poudarjena je vloga samoupravljavca: ta naj bo ne le prejemnik (najširše pojmovanih) kulturnih dobrin, marveč hkrati sooblikovalec, soudeleženec. To pa bo postala resnica šele, če bomo taka spoznanja dojeli in jih tudi uresničevali. Nekaj nakazanih misli naj bi prispevalo k temeljitejšemu razmisleku in k čimprejšnji dejavnosti: klasično, omejevanje na zgolj filmskovzgojno delo pomeni zatiskanje oči pred resnico, da imajo tudi druga avdiovizualna sredstva velik vpliv. Nikakor ne gre zmanjševati parnem filmskovzgojnega dela, niti ne zoževati tega območja (prej nasprotno), prav gotovo pa je nujno treba preseči dosedanji obseg. K temu' ms sili življenje. In če trdimo, da jeza filmskovzgojno delo na voljo dovolj literature, lahko dodamo, da bi tudi o televiziji našli marsikaj mpisanega. Eno je gotovo, če prizmmo, da je o množičnih medijih komuniciranja treba govoriti, potem se moramo pač čimprej lotiti dela. Premišljeno, vsebinsko urav-nano, po mših potrebah in zahtevah, saj gre za mnogo več kot zgolj za izobraževalni delež IGOR GEDRIH Grlica c ZALOŽBA Učiteljem in učencem v srednjih šol V oktobru izide knjiga Dr. Ivan Kristan Samoupravljanje Zavod za šolstvo SRS je knjigo odobril in jo priporočil kot gradivo za predmet samoupravljanja v vseh srednjih š d ah. !'. Obseg knjige: približno 340 strani Cena: 55 din NAROČILA SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE IN CANKARJEVA ZALOŽBA, KOPITARJEVA 2, 61000 LJUBLJANA. 1 i Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije je v šolskem letu 1974/75 izdala pet številk revije za glasbeno vzgojo ,,Grlica", letnik XVII. Prvi dve številki sta izšli v enem zvezku, mslednje tri pa v drugem. V knjižnem delu sta prikazom razvoj slovenskega mladinskega petja in pomen današnjega zborovskega dela. Revija obravmva predšolsko glasbeno vzgojo ter vlogo korepetidj v glasbenih šolah. Predstavlja pomembne slovenske glasbenike — slavljence in navaja novosti iz glasbeno knjižnega trga pri ms. V notnem delu je objavljenih 23 mladinskih zborovskih sklad sodobnih avtorjev. Naslov uredništva in uprave: Grlica, 61001 Ljubljam, p. p. 600 (Vegova 7) DUŠAN VODIŠEK Literarna glasila srednjih šoi_____________________________ Začetek šolskega leta je; prve ure predavanj in prve preizkušnje znanja. Pa tudi prve samostojne dejavnosti učencev in dijakov. Za letošnje šolsko leto so se srednje šole, ki izdajajo svoja glasila, domenile, da se bodo srečale na gimnaziji v Kopru. Lanski ZBORNIK - ki prinaša literarne in novinarske napotke ter najboljše prispevke srednješolskih glasil iz vse Slovenije - je v resnici kakovosten. Zajema večino področij, ki zanimajo mladega človeka. Ta širina zagotavlja tudi nadaljnjo možnost rasti. Pobudniki prvega srečanja so bili dijaki gimnazije Šentvid v Ljubljani, ki že dvajset let izdajajo svoje glasilo Utripi. Iz skromnih začetkov so se razvili v doslej najboljši slovenski srednješolski list. Njim in drugim srednješolcem želimo obilo delavnosti in vztrajnosti! ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET, Kranj, Župančičeva 22 razpisujeza neddočen čas prosto delovno mesto učitelja telesne vzgoje, P ali PRU Nastop dela takoj! Stanovanja ni. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica Pogoj: za ravnatelja šde je lahko imenovan, kdor pdeg pogojev, ddočenih v zakonu o osnovni šdi, izpolnjuje še tele: — da ima opravljen strokovni izpit — da ima nad 10 let vzgojndzobraževalne prakse v šdi — da se odlikuje v pedagoško organizacijskem delu — da ima moralnopolitične vrline in da je aktiven družbenopolitični delavec. Decembra bo v Oplotnici na vdjo družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom, navedbo podatkov o dosedanjem delu iri dokazili o strokovni izobrazbi komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja skupščine občine Slovenska Bistrica v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za razpis prostih delovnih mešt pri delovni skupnosti OSNOVNE ŠOLE RAZKRIŽJE razpisuje za nedoločen delovni čas prosto delovno mesto učitelja za podaljšano bivanje, U ali PRU. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. VZGOJN©IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE razpisuje dve prosti delovni mesti strokovnih delavcev v šolski svetovalni enoti skupnih služb za. nedoločen čas s polno zaposlitvijo, in sicer: — delovno mesto šolskega pedagoga POGOJ: visoka izobrazba — filozofska fakulteta H. stopnja — pedagogika in 2 leti delovnih izkušenj v šolstvu; — delovno mesto šolskega psihologa POGOJ: visoka izobrazba — filozofska fakulteta H. stopnja — psihologija in 2 leti delovnih izkušenj v šolstvu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE 64270 JESENICE, Tomšičeva št. 5 p. p. 4. Pogovor o prometni vzgoji in prometni varnosti otrok Prometna vzgoja na šolah je predmet, ki si šele utira pot. V mnogih primerih pomeni varnost življenja naših otrok. G>vo-rimo o predšolskih in šolskih otrocih. Z naraščanjem prometa postaja prometna vzgoja vse bolj resnična vzgoja za življenje. Zato da bi prosvetne delavce še posebej opozorili na ta predmet, smo povabili k pogovoru v naše uredništvo tovariše: Draga Suhija, samostojnega svetovalca pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; Vinka Knola, pedagoškega svetovalca zavoda SR Slovenije za šolstvo; Marjana Metljaka, strokovnega sodelavca za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini mesta Ljubljane in zunanjega sodelavca pedagoške akademije. Prosili smo jih, naj nam odgovorijo na nekatera vprašanja na področju prometne vzgoje. Danes objavljamo prvo vprašanje in del odgovora nanj. — Prometna vzgoja je na osnovnih šolah vključena kot posebna tema v tehnični pouk ter spoznanje narave in družbe. Znano je, da si učenci snov bolje zapomnijo, če vedo, da bodo iz nje ocenjeni. Ker je zapomnitev pri prometni vzgoji tako pomembna za varnost otroških življenj — ali poudarimo to tudi z ocenjevanjem? - Vinko Knol: Prometna vzgoja je res šola za življenje: gre za ohranitev varnosti v vse gostejšem prometu, za ohranitev življenja. Gre za možnost sreče v sodobnem dirjajočem svetu: da bo šel človek zdrav in brez telesnih poškodb skozi naraščajoči prometni vihar. Mislim, da je to temelj prometne vzgoje in izobraževanja. Zagrešeno je govoriti o prometni vzgoji kot o šolskem predmetu; predmet je ozko področje, ki ga je možno teoretično uokviriti in se uveljavlja na določenem mestu v praksi. Prometna vzgoja pa zajema vse ljudi, sega na vsa področja in smo jo dolžni razvijati vsi dejavniki v šoli in zunaj nje. V drugih državah še nimajo posebnega učnega načrta; pri nas ga imamo za dobo od 1. do 6. razreda, v zadnjih dveh razredih pa so posamezne učne enote vključene v druge predmete. V resnici lahko zasledimo prometno vzgojo v vseh predmetih — seveda je mnogo odvisno od učiteljeve pripravljenosti, da jo posreduje. Neposredno pa je prometni vzgoji — v celotnem učnovzgojnem načrtu - posvečenih 6 % šolskih ur. Na primer pri pouku gospodinjstva lahko poudarimo, kako pomembna je pravilna prehrana za voznika; pri tehnični vzgoji ali pri fiziki lahko učence opomnimo na nujnost brezhibne svetlobne opreme motornih vozil -zavorne luči, smerne kazalce. Lahko jim razložimo pojav odsevnih refleksov na mokrih cestah in podobno. Ni predmeta, pri katerem učecev od časa do časa ne bi mogli opozarjati, kako naj varujejo svoja življenja. Res pa je, da učitelji to velikokrat prezrejo. Kar zadeva ocenjevanje, pa je naš smoter, da učencev iz prometne vzgoje ne ocenjujemo. Človek je mnogo bolj zapleten kot pa stroji, ki se pojavljajo v prometu: gre za to, da bo v danem trenutku pravilno ravnal! Nesmiselno je npr., da bi lahko tisti, ki bi imel prometno vzgojo odlično, postal žrtev prometa. Pozitivno oceno dobi vsak učenec, ki ostane živ — in sam ne povzroči nobene nesreče. (PRIHODNJIČ NAPREJ) GLASBENA SOLA ORMOŽ razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto — učitelja klavirja, PRU Pogoji po 21. čl. zakona o glasbenih šolah. Kandidat bo dopolnjeval učno obveznost po potrebi z drugimi instrumenti, tudi na podružničnih oddelkih. Sola ne zagotavlja stanovanja. Nastop dela takoj. , Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. ^ Obvestilo uprave Prosvetnega deiavca________________________________________ 15. številki PD smo spet priložili položnice. Ponovno prosimo naročnike, ki še vedno niso poravnali naročnine za lansko in letošnje leto, naj nam jo čimprej nakažejo. Naročnike, Id so naročnine za 1. 1975 že poravnali, pa prosimo, da položnico shranijo in nam naročnino za prihodnje leto nakažejo šele po novem letu. V _________________________________________________J OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR, MARIBOR Zrkovska cesta 67 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosti delovni mesti: — socialnega delavca — psihologa Prošnje sprejemamo 14 dni po objavi Razpis velja do zasedbe delovnih mest. prosvetni delavec _ __ ___ - ■ * N List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Matjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in droge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915. Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec41 prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). V __________________________________________J UNESCO IN PREDŠOLSKA VZGOJA Svet je že zdavnaj spoznal, kako pomembna je predšolska vzgoja pri oblikovanju človekove osebnosti. Glede na to je UNESCO organiziral več sestankov, na katerih so proučevali probleme s področja predšolske vzgoje. Na sestanku, ki je bil marca lani v ZDA — na njem so sodelovali s poročili predstavniki 18 dežel - sta zbudila dva referata zaradi nasprotujočih si stališč posebno pozornost. To je bil referat A. V. Zaporožca z akademije pedagoških znanosti SSSR. Čeprav se oba referata strinjata v tem, da je mogoče vplivati na kongnitivni razvoj otroka in ga tudi pospešiti, pa vendarle nastajajo razlike v pojmovanju o' tem, kako naj bi organizirah predšolsko vzgojo. V ZDA menijo, da sta odločujoča dejavnika pri otrokovem razvoju radovednost in njegova prirojena želja po učenju ter da je na tej stopnji razvoja vsako učenje bolj ali manj nepričakovano in naključno. To izključuje možnost, da bi lahko vnaprej postavljali vzgojne smotre, vrstni red obvladovanja pojmov in njegov ritem. Kaj pa pomeni predšolska vzgoja v SSSR? Imajo jo za temelj vzgojnoizobraževalnega sistema. INŠTITUT ZA NAPREDEK POUKA MATEMATIKE Ustanova Volksvvagen je odobrila leta 1969 precej denarja za financiranje projektov na temo: Napredek pouka* matematike in naravoslovnih znanosti. Izmed teh je bil najpomembnejši projekt Ustanovitev osrednjega inštituta za matematiko. Uresničitev načrta so zaupaH leta 1972 univerzi v Bielfeldu. Inštitut ima tele naloge: sodelovanje pri teoretičnih in praktičnih vprašanjih v zvezi z izpopolnjevanjem učnih načrtov za matematiko; obdelava teoretičnih osnov za raziskovalno delo na področju matematike, povezanost matematike z drugimi vedami in vzgoja mladih matematikov. Inštitut je tudi ustanovil veliko knjižnico, v kateri bodo dela s področja matematike - v vseh jezikih ter vzdržuje stike s sorodnimi ustanovami v domovini in na tujem. LETOVANJE ZA DUŠEVNO PRIZADETE OTROKE Angleško društvo za pomoč duševno prizadetim otrokom je organiziralo prek svojih 400 lokalnih organizacij letovanje za te otroke različnih starosti in v vseh krajih dežele. Z njimi gredo lahko na počitnice tudi starši, toda otroke spremljajo najvdčkrat prostovoljci,, starši pa gredo na počitnice drugam. Za varstvo otrok na počitnicah se radi prijavijo študentje in druga mladina. Učijo jih plavati, prirejajo pa tudi druge športne tečaje in izlete. Prizadeti otroci velikokrat letujejo skupaj z zdravimi otroki. Stroške letovanja poravna največkrat urad za socialno zaščito matične občine, premožni starši pa prispevajo svoj delež. Vsako poletje izda* časopis „Glas staršev" posebno prilogo s seznamom krajev (na morju in v planinah), v katerih lahko duševno prizadeti otroci prežive počitnice. BRAZILIJA V BOJU NEPISMENOSTI V prizadevanjih za odpravo nepismenosti, pa tudi po doseženem uspehu, je prav gotovo na prvem mestu na svetu Brazilija. Z veliko kampanjo so začeli leta 1970; tedaj je obiskovalo tečaje za opismenjevanje 510.000 obiskovalcev; od teh se jih je naučilo pisati 170.000 ali 33 %. Leta 1971 je bilo 2,569.000 obiskovalcev; od teh se jih je naučilo pisati 1,130.000 ah 42 %; leta 1972 seje od 4,275.000 tečajnikov naučilo pisati 2,222.000 ah 52 %. Leta 1973 se je naučilo pisati že več kot 2,775.000 obiskovalcev tečajev. In po kakšnih merilih priznajo tečajniku pismenost? Pismen je tisti, ki zna prebrati in napisati svoje ime in naslov, imena članov svoje družine, majhno notico, telegram ali pobotnico, če zna pri nakupu več predmetov sešteti vse izdatke; če zna vrniti drobiž, izračunati stroške prehrane svoje družine, ugotoviti, koliko časa potrebuje za pot do nekega kraja; če zna ustno ah pismeno izraziti svoje mish; če zna uporabiti telefonski imenik ali načrt mesta in nazadnje, če zna prebrati delovni nalog in ga uresničiti. Tečaji za odpravljanje nepismenosti trajajo pet mesecev, delo pa poteka po metodah pedagoga Paula Freira. Nepismene poučujejo tisti, ki so opravih poseben tečaj za to dejavnost. Osrednja služba za odpravljanje nepismenosti plačuje učitelje in preskrbi opremo. Tečaji za nepismene so v prostorih, ki so trenutno na voljo: v šolah, cerkvah, muzejih ter v prostorih krajevnih, družbenih in sindikalnih organizacij. Denar za kritje stroškov v ta namen priteka iz različnih virov, predvsem iz športne loterije. Leta 1973 so zbrali 180 mihjonov kruzerosov — od tega pa jih je bilo 130 mihjonov iz športne loterije. LJUDSKA UNIVERZA ZA VARSTVO NARAVE V Ruski federaciji dela več kot 500 univerz in fakultet za varstvo narave. Slušatelji proučujejo odločbe o varstvu narave, naravnih bogastev svojega kraja in si razširjajo znanje o naravi, ki jih obkroža. V načrtu je predvidena tudi obravnava praktičnih vprašanj, ki so povezana z delom slušateljev v tovarnah, na posestvih in v drugih ustanovah. l26. (EC. 1975 — St 15 10. obletnica mature Vsi, ki so končali učiteljišče v Ljubljani leta 1965 (to je 5. a, 5. b in 5. c letnik), se zberejo 4. oktobra 1975 ob 19. uri v hotelu Ilirija — zimski vrt (poleg kina Šiška). Prijave pošljite do 30. septembra na naslov: Martina Šuštar-Čemoš, osnovna šola Polhov Gradec, 61355 Polhov Gradec. Obvestilo Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Poljanska cesta 28, pripravlja razstavo »Izobraževanje odrasle mladine do leta 1941 “. Poudarek bo predvsem na kmečko — in gospodinjsko nadaljevalnih šolah in tečajih na Slovenskem, ki so bili zlasti številni po letu 1929. Prosimo učitelje in učiteljice, ki so poučevali na teh šolah in hranijo v zvezi z njimi kako slikovno gradivo, da ga posodijo muzeju za preslikanje. Gradivo bi potrebovali do 1. novembra leta 1975. Študij gospodinjstva Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije obvešča vse zainteresirane, da je pedagoška akademija v Ljubljani uvedla izredni in redni študij gospodinjstva na oddelku za biologijo - kemijo. Nagradni natečaj UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI SRS razpisuje ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali, nagradni natečaj za najboljši spis na temo: Preprečevanje mučenja živali, varstvo živali in s tem v zvezi varstva narave. Pogoji razpisa: Razpisa se lahko udeležijo pionirji od 4. razreda dalje. Najboljše spise bo društvo nagradilo s knjižnimi nagradami in društvenimi značkami Spise pošljite do 31. oktobra na naslov: DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI SRS 61001 — Ljubljana, Trubarjeva 16, p. p. 222 Akcija »Župančičev dinar« Rojstna hiša pesnika Otona Župančiča na Vinici, kjer je v manjšem prostoru skromno urejena pesnikova spominska soba, ni dovolj vzdrževana; zato vedno bolj propada^ Občinska kulturna skupnost Črnomelj je leta 1973 sprejela v svoj program odkup in zaščito te hiše. Sklenila je, da bodo v njej uredili literarni muzej, posvečen pesniku Otonu Župančiču. Zaradi pomanjkanja denarja smo se odločili za zbiralno akcijo v slovenskem obsegu, ki naj zajame vso šolsko mladino, pa tudi tisto, ki je že zaposlena, za »Župančičev dinar44. Vsak učenec, dijak in član mladinske organizacije zunaj šole naj bi dal v ta namen najmanj 1,00 din. Dinar od prihrankov, pomeni za posameznike neznatno obremenitev, z dinarjem so-učenca, sovrstnika pa bo pomagal ustvariti, dokajšen skupni prispevek k sredstvom za uresničitev naše velike skupne akcije. Zavod SRS za šolstvo v Ljubljani je našo akcijo odobril in podprl ter vsem šolam v Sloveniji poslal pismeno priporočilo, naj se vključijo vanjo. Ocenil jo je kot vzgojno dejanje. dela pesnikove rojstne hiše upo-kojemenu univerzitetnemu profesorju Evgenu Lovšinu iz Ljubljane kot solastniku dveh petink (ostali del je družbeno prem®; ženje) hiše in zemljišča ob njej znesek 115.000,00 ter za takse in prometni davek v zvezi z odkupom še 14.120,00 din-Trenutno opravlja podjetje BEG RAD Črnomelj adaptacij' ska dela v pritličju, s prostovolj' nim delom pa pomagajo član-' viniškega prosvetnega društva Slavista profesor Jože Dula1 (direktor Belokranjskega muzeja v Metliki) in profesor dr-Jože Mahnič iz Ljubljane ter profesor Evgen Lovšin pripravljajo literarno in slikovno gradivo, ki bo razstavljeno že letoš- ’/ njega oktobra v letos adaptiranih prostorih. Načrt za adaptacijo je napravil arhitekt Jut® Jaklič iz Ljubljane. Vsem šolam v Sloveniji smo decembra 1973 poslali obrazloženo prošnjo, del te pa smo še posebej naslovih na učence in dijake ter na učitelje in profesorje ter jih zaprosili za pomoč pri zbiranju »Župančičevega dinarja" - tako pri organizaciji zbiranja denarja, kot še posebej za pravilno tolmačenje te pomembne akcije mladini. Sporo-čili pa smo jim tudi številko računske knjižice, kamor naj zbrane prispevke pošiljajo, namreč: »Zupančičev dinar", št. 52110-679-31070. Za adaptacijo celotne hiše, & terja kot prvo nadaljnje nujn° delo zamenjavo celotneg3 ostrešja s pokritjem strehe tet zamenjavo celotnega stropa ^ prvem nadstropju in popravil® zidov, ki so razpokani in vlažn1 ter za ureditev drugih prostorov v hiši, pa bi potrebovali še naj' manj toliko denarja, kot je zbranega doslej. Do danes se je akciji odzvalo 8 od 38 gimnazij, 277 od 414 snovnih šol in 103 od 109 :ednjih poklicnih in drugih šol ;r 16 organizacij in društev, od aterih jih je največ v viniški rajevni skupnosti, pa tudi po-imezniki. Zato ponovno prosimo predvsem tiste šole, ki denarja š® niso poslale, da s pravilnim r3' zumevanjem sprejmejo to akcijo in jo učencem pravilno tolmačijo. Vse šole, ki pa so s® akciji že odzvale, prosimo, d® po svojih močeh prispevajo. Z® zbrani in poslani denar se iskreno zahvaljujemo šolam, tet učencem in dijakom za prispevke ter njihovim mentorjem 2® pravilno tolmačenje akcije in 2® organizacijo le-te na njihovl šoli. Zahvaljujemo se tudi vset® organizacijam, društvom in zavodom za njihove prispevke s danes je 408 šol in 16 :v, zavodov ter posamezni-oslalo 186.081,15 din- Od smo izplačali za odkup prošnjo, da po svojih zmoglj1' vostih v ta namen še prispevaj0’ pa tudi posameznikom, m?0 njimi predvsem profesor)0 Evgenu Lovšinu, ki je od pf®' jete kupnine takoj prispeval _ sklad »Zupančičev dinar44 zn® sek 5000,00 din.