Leto IX?
Poltnloa plačan« V gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 5. avgusta 1937
SteV. 176
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III

Telefoni uredništva in oprave: »-92, »-93, »-94, »-95, »-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pra va: Kopitarjeva ulica štev. b.
Id
Vesela obletnica v Grčiji
Leto dni nismo slišali o kakih neredih v Grčiji, lo vsekakor preseneča, ker skoraj vso povojno dobo smo v tej ali oni zvezi skoraj neprestano slišali o kakšnih trenjih, ki so pretresala to simpatično vladavino na južni konici Balkanskega polotoka. Enkrat so napodili kralja, drugič so ga klicali nazaj, enkrat je vrtoglavi, a genialni Krečun Venizelos kot neomejni vladar_ gospodaril nad vsem narodom, drugič zopet je moral v temni noči bežati iz svoje domovine v tujino, od koder je pošiljal topove nad svoj lastni narod, enkrat so vzklikali temu generalu, drugič zopet ga obmetavali s kamenjem. Režimi so so menjavali v neprestanih pretresih, tako da ljudstvo ni moglo nazaj k miru, da bi svoje velike sposobnosti posvetilo bolj tvornemu delu kot je sestavljanje in razdejanje ustavnih zakonov. Narod sam pa jc lezel v vedno večjo bedo. Državno blagajno so zalivali s tujimi posojili, ki so zopet večinoma šla v dim, na socialnem polju pa je zavladala razrvanost, ki je grozila postati kronična, lako neznosne so bile priliko na delovnem trgu. Pri vsem tem pa je država lezla v popolno odvisnost od tujih držav, ki so že začele za usodo Grčije kockati ko za stvar, ki jc na razpolago in ni več last nikogar, k večjemu še za nameček pri kupčijah, ki si z njimi velesile med seboj plačujejo tako imenovano »ravnovesje«. Pri vsem tem ni čudno, čc sc jc začel v Grčijo zlivati komunizem v velikih curkih in je pred malo več kot enim letom moskovska Kominter-na, ki ima bistre oči za vsako gnilobo, kjerkoli na zemeljski obli sc pojavi, zasnovala drzno misel, da bi bilo prav, nastaviti svoj peklenski stroj revolucijo prav v Grčiji, v dobri veri, da bo eksplozija potem vžigala naprej proti severu in zajela po Balkanu navzgor tudi Srednjo Evropo, medtem ko bi drugi zubelj revolucije planil iz Španije in bi sc oba lepo srečala nad Evropo v razvalinah.
Sedaj pa je minilo že leto in iz Grčije ne samo da ne slišimo nič več o kakšnih preku-oijah, marveč prihajajo od tamkaj vedno bolj cesta poročila o redu in disciplini, ki sc vračata v življenje naroda in v upravo države. O stavkah, ki so prej druga drugi sledile, ne slišimo ničesar več. Tudi o kakšnih novih inozemskih sojilih. ki so za vsak mali narod le zanke, i jim jih tujina meče okrog vratu, listi vse leto niso vedeli nič poročati. Nemirni polkovniki in generali, ki so prej bili vsi polni srbo-ritih državniških načrtov, so se sedaj pomiri'.i in slišimo o njih samo še v zvezi s strumno preosnovo grške vojske, ki je v teku in »e tiho in neopaženo obnavlja po vojašnicah po modrih navodilih neke spoštovane avtoritete. Prvič po toliko in toliko letih izkazuje državni proračun prebitek, ki sicer ni velik, saj dosega v našem denarju komaj nekaj več kakor pol milijarde ,a je vendarle prihranek, ki dokazuje, da se država vrača nazaj k zdravemu gospodarskemu življenju, ki lioče, da nikdo ne živi čez svoje razmere.
Potemtakem ie torej 4. avgust 1936. ko je prevzel vlado v Grčiji sedanji ministrski predsednik Metaxas, velik dan, ki se ga na obletnico, kot slišimo, ves grški narod z velikim veseljem spominja in ga slavi kot dan, ko se je plaz, po katerem jc drčal navzdol, zaustavil in se je zopet začelo naporno, a dosledno in z uspehom kronano dviganje narodovega zdravja in tudi njegovega blagostanja. Prvo leto Meta->asovega režima, ki je bil lansko leto sprejet z nekoliko malodušnosti, ker se je napovedal s številnimi zunanjimi izrazi neupogljive avtoritete, jc torej pravi blagoslov za to simpatično državo samo, kakor tudi za vse one države, ki so iskale njenega zavezništva in v svojem prepričanju, da pomeni močno mirovno postavko, niso bile razočarane.
Enoletna vlada Metaxasa je vredna resnega proučevanja, ker jc nazorno pokazala, da je redkokdaj narod sam kriv svoje nesreče, marveč so temu krive večidel le nesposobne vlade. Isto velja tudi za državni napredek. Ako jc vodstvo pošteno rodoljubno, ima pred očmi jasen cilj, v srcih pa trdno voljo, da hoče cilj doseči z moralnimi sredstvi, jjotem ni treba nikdar imeti strahu, da narod ne bi sledil državnemu vodstvu v samohoteni disciplini in iskrenem spoštovanju, lles je, Metaxasov režim jc svobodoljubnim Grkom naložil nekatera sa-mozatajevanja. Omejil je nekoliko svobodo besede in 6vobodo izražanja misli v tisku. Utihnili je morala predvsem demagogija, ki je prej bila strup v grškem narodnem življenju. Toda če je zahteval od naroda žrtve, mu jc na drugi strani podaril nazaj tudi njegove pravicc. Njegova viada je izdala celo vrsto socialnih zakonov, ki so delavca rešili iz kaotične brezpravnosti, v kateri se je moral prej sam boriti za svoj človeka vredni obstoj. Tako jc bila z zakonom potegnjena meja izkoriščevanju delavca, ki je dobil svoj S urni delavnik in najnižjo mejo za svoje mezde. Z drugim zakonom je vlada uvedla obvezno razsodništvo v mezdnih sporih, zopet z drugim pa splošno obvezne kolektivne pogodbe za 22 raznih industrijskih in obrtniških panog. Časnikarji so dobili moderen stanovski zakon, ki s svojimi socialnimi ugodnostmi odtehta zatajevanje, ki pa nalaga zakon o tisku. Zadnje mesece pa jc vlada uvedla po vsej državi še zakon o socialnem zavarovanju /a primere poškodbe, starosti, materinstva, delovne nezmožnosti in smrti. V proračunu nai-demo silno visoke vsoto za pobijanje raznih kužnih bolezni, predvsem malarije. Pol milijarde drahem — 170 milijonov din v našem denarju — je vlada namenila samo pobijanju tc strašne ljudske šibe. Na takšni osnovi seveda jc znosen tudi režim avtoritete, ki pa v Grčiji nikoli ni dosegel tiste samovolje, ki odlikuje druge avtoritarne režime po Evropi, marveč jc ostal več ali manj v skladu s svobodoljubnim značajem grškega ljudstva, ki se jc v tisočletjih zgodovine naučilo ljubiti demokracijo. Mctaxas je uvedel disciplino, to jc res. a po enem letu vladanja lahko ljudstvu pokaže, čemu je bila disciplina potrebna in komu je najbolj koristila.
Kot sosedi, zavezniki in prijatelji Grčije, ki smo njen razvoj od nekdaj z velikim zanimanjem zasledovali in ji tndi svoje pomoči, kadar- j koli smo bili zanjo naprošeni, nikoli nisino od- i
Nova razdelitev kolonij
• •
če Nemčija izpolni gotove pogoje
Senzacionalni članek znanega francoskega časnikarja Pertinaxa
Dnnaj, 4. avg. b. Pod naslovom »Možnosti in pogoji sprave med Parizom in Berlinom« je v
»Wiener Wirtschafte-Woche« znan pariški časnikar P e r t i n a x, ki navadno piše iz virov zunanjega ministrstva, napisal sledeče misli:
»Nemški državniki imajo dve možnosti: ali imajo rajši, da nadaljujejo s tradicionalno verigo vojnih sporov vsakih 50 let, ali pa se odločijo, da opuste svoje osvajalne načrte vladali od Balliškega do Sredozemskega morja. Ako bi bilo mogoče na tej osnovi doseči nemško-francoski sporazum, bi bil to gotovo najboljši porok svetovnega miru. Vsa druga sporna ognjišča izgube na pomenil spričo usodnega nasprotstva med Berlinom in Parizom. Pamet govori za sporazum. V resnici jo prava blaznost izdajati strahotne vsote za oboroževanje, ki vodi lc v obu božanje in propast vsega človeštva.
Slišali smo razne vesli o predlogih, ki naj bi jih stavil dr. Scbacbt Leonu Blumu. To je vsekakor dobro znamenje in pomenja manjšo napetost med Francijo in Nemčijo. Drugo znamenje, ki je po mojem mnenju še dosti pomembnejše, pa je obisk poveljnika nemškega generalnega štaba v Parizu. Saj so vojaki najbolj merodajni, da govore o vojni in miru. Oni tudi morejo najbolje presoditi, kakšne senčne strani ima vojna za zmagovalce in premagance. Nedvomno je, da si sedanja nemška vlada prizadeva za boljše odnošaje s Francijo. Vendar pa se Francija ne more ubraniti vtisa, da imajo tovrstni napori le ta namen, da bi Nemčija brez
motenj hotela kriti potrebo po surovinah pri nas in v naših kolonijah, da bi nas pozneje nekoč mogla tem lažje zavojevati.
Zakaj ima Nemčija 80% svoje vojske na francoski meji
Med Berlinom in Parizom je šc vedno vse polno spornih točk, ki utemeljujejo francosko nezaupanje. Tako na primer ne razumemo nemških vojaških priprav oh francoski, švicarski in nizozemski meji. Imamo vtis, da so to priprave naperjene proti Franciji. Potem se čudimo, da ima Nemčija 80% svojih čet na francoski in belgijski meji. Tudi se ne moremo sprijazniti t. zunanjepolitčniini metodami Berlina. Francija ni in ne bo pozabila 7. marca 1936. Nemčija bi Pore-nje mogla vojaško zasesti tudi na podlagi pogajanj. Francoz ne more stalno prenašati, da ga kdo ocro-ia. To kaže že njegova zgodovina. Zato so metode, ki jih kdo uporablja nasproti nam, jisihološko velike važnosti.
Isto 6eveda velja tudi o načinu italijanskega pisanja v zadnjih tednih. Francosko nezaupanje do Nemčije so bo tisti trenutek poleglo, ko bo Nemčija doprinesla materijelni dokaz svoje miroljubnosti. K temu na primer spada vsaj delna umaKni-tev nemških čet od zapadne meje. Tudi Franrija nima 80% svoje armade na nemški meji.
Ciano napoveduje
ono siaro prijateljstvo z Anglijo
Rim, 4. avgusta, b. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dal predstavniku »Universal Service« izjavo, v kateri poudarja, da to, kar se je doslej storilo za italijansko-britansko zbližanje, predstavlja važen uvod za bodoča pogajanja, ker so odstranjena s poti vsa sumničenja in nezaupanja. Italijanska javnost je s priznanjem sprejela in pozdravila zadnje govore angleškega zunanjega ministra Anthonya Edena in Duffa Cooperja, po katerih jc bila mogoča izmenjava pisem med Mussolinijem in Chamberlainom. S to izmenjavo so italijansko-angleški odnosi stopili v novo dobo in lahko računamo, da bo med obema državama zopet vzklilo ono staro tradicionalno prijateljstvo, ki je vladalo v letih 1925—1935. Sporazum, ki je bil sklenjen 1. januarja, je pustil ob strani še številna nerešena vprašanja. Vprav zaradi tega je treba sedaj zgrabiti in urediti vse one stvari, od katerih je odvisna vzpostavitev trajnega italijansko-britanskega sodelovanja. Za ureditev vseh teh vprašanj ni nobenih posebnih ovir, treba je le zaupanja, ki je v zadnjem času popolnoma izginilo. Predvsem je treba gledati na to, da se interesi Velike Britanije in Italije ne bodo križali nikjer, zlasti ne na Sredozemskem morju, temveč je treba doseči takšen sporazum, da se bodo interesi obeh držav po možnosti izpopolnjevali.
Kar pa se tiče odmeva, ki bi ga moglo italijan-sko-britansko zbližanje imeti na splošen položaj v Evropi, je treba poudariti, da to zbližanje ne more biti naperjeno proti nikomur in je torej neupravičen tudi sum, da bi moglo italijansko-angleško zbližanje imeti vpliv na prijateljsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo, ker ta pogajanja niso omejena, temveč imajo namen, da zberejo vse one, ki želijo mir in ohranitev civilizacije.
Čemu so si pisali pisma Mussolini, Chamberlain in Hitler
London, 4. avgusta, b. »Daily Telegraph« se bavi z vzroki, zaradi katerih se je Mussolini odločil, da 6e osebno obrne na angleškega ministrskega predsedn. Chamberlaina. Mussolini je pred nekaj tedni pisal nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju, kakšno stališče bi zavzela Nemčija, če bi Italijo napadla na Sredozemskem morju Anglija. Mussolini je v tem svajem pismu sporočil Hitlerju, da Anglija pripravlja takšen napad. Zaradi tega je tudi hotel zvedeti stališče Nemčije, če bi zares prišlo do resnejšega spora med Italijo in Anglijo. Na to Mussolinijevo pismo je Hitler odgovoril šele po daljšem času ter dejal, da ne more verjeti, da bi An
rekli, imamo pa še posebne vzroke, da se veselimo te tvorne Metaxasovc enoletke. Saj sc jc na zunanjepolitičnem polju izkazala prav tako plodonosna, kakor na polju notranje okrepitve. Treba sc nam je spomniti samo na tiste šc nedavne mesece, ko sc jc proti naši državi dvignila nevihta intrig, ker jc z Bolgarijo sklenila prijateljsko pogodlio. Intrige so bile posebno močne v Grčiji, kjer so sc nasilno hoteli uveljaviti vplivi, ki nam niso prijateljski. Metaxas je z močno roko in takorekoč brez vsake debate lntrigantc pognal iz dežele in trdno ostal pri svojih zaveznikih. Na atenski konferenci Balkanske zveze v začetku tega leta jc v uradnem poročilu, ki je zvonko odjeknil po vsej Evropi, predsednik Metaxas izpovedal svoje zunanjepolitično prepričanje, ki ga je spravil v tri besede: zvestoba Grčiji, zvestoba zaveznikom, zvestoba miril. Tako je Grči ja poslala v sestavu Balkanskr zveze eden najmočnejših oslonov /a politiko, ki jc toliko koristila miru. ker je iz mrdsebojnega občevanja zaveznikov i/občila tuja vmešavanja.
Grčiji ob tako razveseljivi oblctnici tudi mi iskreno čestitamo.
glija mogla in hotela napasti Italijo na Sredozemskem morju. V svojem odgovora Hitler Italiji ni obljubil nobene pomoči, temveč ji je priporočil, naj na miren način reši spor z Italijo.
Kisli odmevi iz Berlina
Berlin, 4. avgusta, b. Nemški tisk pokazuje še vedno veliko rezerviranost do dogodkov, ki so nastali po izmenjavi pisem med Mussolinijem in Chamberlainom. V komentarjih poudarja nemški tisk, da moTajo biti novi odnosi med Rimom in Londonom prisrčni. Londonski in rimski dopisniki nemških listov poudarjajo, da jim ni nič konkretnega znano ter da se bo rezultat izmenjave pisem obeh predsednikov vlad videl šele pozneje.
Pamet v španski politiki
Nadalje je važno zadržanje nemške diplomacije v španskem sporu. Ni za nas prijetno gledati, kako nemški vojaki dobivajo vedno večji politični vpliv v Španiji. Ni mogoče predvideti, kake posledico lahko iz tega nastanejo. Kaj bo s temi četami po končani državljanski vojni? Ali bodo nemški vojaki ostali v Španiji kot kolonisti, ali pa kot vojaki? Še bolj resno je vprašanje zasedbe španskih otokov. Naj v Berlinu nikar ne mislijo, da ima nemško-italijansko početje na Balearih za nasprotnika lo Francijo. Tudi Anglija ne moro trpeti stalne ia-;edbe teh otokov p« centralnih velesilah. To je danes manj voljna kot kdajkoli preje. Razen tega sem trdno prepričan, da nemški vojaški krogi prav nič ne dvomijo, da hi bila vojna proti Angliji že vnaprej izgubljena. Zadržanje osi Rim — Berlin v Španskem sporu jo najboljši graditelj zveze Pariz—London.
Kolonije — v Aziji
Ako pa Nemčija da zagotovila, kakor 6em jih nakazal, fiotem bi bilo mogoče govoriti o novi razdelitvi kolonialne posesti. Hočem pa takoj jioudariti, da ni mogoče zadovoljiti nemških kolonialnih potreb na stroške strategičnega položaja Francije. 0 kakem odstopu Toga ali Kameruna no moro biti govora. Pač pa hi bilo mogoče govoriti o kompenzacijah v Aziji ali v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Kakor mi stojimo na stališču, da nas Nemčija ne sme ogrožati, tako moramo tudi od nje zahtevati, da preneha z ekspanzijo proti jugovzhodu. Francija je glede P o d on a v j a in Balkana podpisala pogodbe, ki jih bo v vsakem primeru držala in skrbela, da jih bodo spoštovali tudi drugi.
Vloga Rusije
Ako se Nemci za svoje zadržanje sklicujejo na rusk»-francosko pogodbo, potem moram reči, da je tudi Nemčija z Rusijo sklenila po-godbo. Dalje tudi niso nikdar prenehale pogodbo med porenjsko težko industrijo in Reichswehrom na eni strani ter rusko generaliteto na drugi strani. In končno, kako naj ruske čete ogrožajo Nemčijo. Med Rusijo in Nemčijo leži Poljska, ki nobeni tuji armadi no dovoli prehoda. Pogodba med Parizom in Moskvo torej ne ogroža varnosti Nemčije.«
Marok-Baleari
Pariz, 4. avgusta, b. »Newyork Herald« objavlja zanimive podrobnosti o diplomatskih pogajanjih v Londonu. Prav za prav gre za posebno diplomatsko delovanje o bodočnosti španskega Maroka, ker je od tega odvisna varnost Gibraltarja. Anglija je bila pripravljena, da v okviru sredozemskega pakta prizna aneksijo Abesinije in bo v tej smeri sprožila tudi pobudo pri Zvezi narodov. Pod gotovimi pogoji bi bila Anglija tudi pripravljena priznati vlado generala Franca ter hoče v tej smeri tudi popolnoma 6treti odpor Francije in sovjetske Rusije. Posebno težko vprašanje pa je vprašanje Balearskih otokov. Anglija zahteva, naj Italija odstrani z Balearskih otokov vse svoje vojne sile, Italija pa postavlja zahtevo, da dobi strategič-no postojanko v španskem Maroku. Jasno je, da je angleška admiraliteta proti temu, da bi 6e kakšna tuja sila vsidrala v Ceuti. Zaradi tega predlaga Anglija ustanovitev nevtralne španske obale v Maroku po primeru tangerske cone. Tak sporazum bi morale podpisati Anglija, Francija, Italija in Nemčija, medtem ko bi Rusija tudi tukaj ostala ob strani. Izjava grofa Ciana francoskemu tisku se smatra kot dokaz nove italijanske zunanje politične orientacije ter je opozorilo, da med Anglijo in Francijo obstoja že gotov sporazum za zavarovanje baz v Sredozemskem morju.
Na Daljnem vzhodu
Šanghaj, 4. avgusta, b. Dopisnik »United Pres-sa« je po informacijah, ki jih je prejel s Kitajske prepričan, da bo sovjetsko-japonski spor, ki je nastal zaradi napada belogardistov na sovjetski konzulat v Tiencinu, bržkone odločilno deloval na na-daljni razvoj političnega položaja na Doljnem vzhodu. Nankinška vlada je pričela nujno pošiljati čete na reko Dejlantse. Kitajci upajo, da bo 6edaj tudi sovjetska Rusija podprla bodisi posredno ali neposredno njihovo stvar.
Po vesteh iz Tjensporte so Japonci na raznih krajih uspešno bombardirali kitajske vojne transporte, ki so bili poslani po železnici. Močno so trpele tudi kitajske avtomobilske kolone. Japonci priznavajo, da so jih na severnem Kitajskem zapustili vsi njihovi dosedanji prijatelji, ki so se pridružili centralni nankinški vladi. To je posledica vojne psihoze, ki je zajela najširše kitajske sloje. Vsi računajo, da je obračun z orožjem v roki postal neizbežen. Ponovno potrjujejo, da se rdeči maršal B 1 u c h e r še vedno mudi v Nankingu, kjer mora opraviti zelo važno misijo.
Japonsko vojno poveljstvo na severnem Kitajskem je izdalo nalog, da se iz vojne cone odstranijo vse japonske žene, otroci in pa oni moški ki niso sposobni za borbo.
Kralj Karol II, na Jadranu
Na	„Dubrovniku" v Miločer
Split, 4. avgusta. Davi ob 8 je prispel v dvorskim vlakom romunski kralj Karol, ki je pozneje z jugoslovanskim rušilcem 'Dubrovnikom« odplul proti Miločeru, kjer bo prebil nekaj dni pri naši kraljevski družini. Na čast romunskemu kralju je bila okrašena železniška postaja in pa obala, kjer 60 se vile tudi jugoslovanske in romunske zastave. Vlak z romunskim kraljem je prispel ob 8 na postajo. Na peronu so čakali visokega gosta ban primorske banovine g. Jablanovič, župan Dujo Ivaniševič, poveljnik mesta general Marin-
Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Mogoče so lokalne nevihte.
Zemnnska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno v zahodnih krajih in na Primorju, jx>-stopna zjasnitev v sredi države in v severnih krajih, oblačno z deževjem, tu pa tam ho pa prevladovalo v vzhodnih in južnih krajih. Toplota brez
posebno An ro ni oni Itn
Dunajska vremenska napored: menjajoča oblačnost, ponekod dež, krajevno nevihte, počasno naraščanje lemjieralurc.
kovič, poveljnik pomorskega letalstva kapetan bojne ladje Predovič in drugi. Ko se je vlak ustavil, je izstopil kralj v civilni obleki. Pozdravil ga je ban primorske banovine g. Jablanovič in mu izrazil čustva prijateljstva jugoslovanskega naroda do romunskega naroda. Kralj sc mu ie prisrčno zahvalil, nakar so pristopili k njemu še predstavnik občine, poveljnik mesta, poveljnik letalstva in drugi. V njihovem spremstvu je kralj odšel 6 postaje proti obali, kjer se je poslovil od predstavnikov ter stopil v motorni čoln naše vojne mornarice, ki ga je odpeljal proti rušilcu »Dubrovniku«, ki že dva dni čaka v splitski luki, da ga odpelje v kraljevski dvorec »Miločer«. Ko ne je kralj Karel II. bližal z motornim čolnom rušilcu, ga je ta pozdravil z 21 topovskimi streli, na rušilcu pa je bila razobešena romunska kraljevska zastava. Na rušilcu ga je pozdravil poveljnik ladje, kapetan fregate Anton Klima. Romunsiki kralj se bo peljal r našim rušilccm ob obali pri otoku Hvaru in Korčuli v Miločer, ka mor bo ladja prispela ob 16.30. Do Hvara so spre-
Nadaljevanje na 2. strani

Romunski kralj v Miločeru (Nadaljevanje s t. strani)
mljala kralja Karla vodna letala naie vojne mornarice, od Hvara naprej pa ga bosta spremljali dve motorni torpedovki in sicer »Velebit« in »Rudnik«.
Cetinje. 4. avgusta. Danes ob 18.30 se je pripeljal iz Splita v Miločer na ladji naše vojne mornarice -Dubrovnik« romunski kralj Karel. V Miločeru jc visokega gosta sprejela kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem. V imenu prebivalstva zetske banovine je kralja Karola pozdravil z ze'o lepimi in izbranimi besedami ban zetske banovine Peter Ivaniševič.
Dr. Stojadinovič
v Cavtatu
Cavtat, 4. avgusta. AA. Snoči sc je semkaj pripeljal s parnikom »Dubrovnik« predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami, meščani so pa priredili zelo lepo iluminacijo in ognjemet, v pristanišču je pa svirala mladinska godba. Ban zetske banovine g. Ivaniševič jc prišel pred parnik, da pozdravi predsednika vlade.
Danes dopoldne si ie predsednik vlade ogledal vojno ladjo -Dinaro«, ki je zasidrana v tukajšnjem pristanišču. Nato je predsednik dr. Stojadinovič obiskal Gjurgjino Pašičevo, popoldne bo pa sprejel zastopnike krajevnih organizacij JRZ v Dubrovniku in Cavtatu.
Vojvoda Kentski iz Poljske v Jugoslavijo
Praga, 4. avgusta TG. Današnja »Prager Pres-se« objavlja značilen dopis iz Varšave o pomenu sedanjega obiska vojvode Kentskega, brata vladajočega angleškega kralja Jurija, na Poljskem. Dopisnik, ki je svoje informacije moral črpati iz kakšnega merodajnega vira pravi, da okoliščine, v katerih se ta visoki angleški obisk razvija, nikakor ne potrjujejo prvotne domneve, da gre za zasebno nepolitično in izključno zabavi ter počitku namenjeno potovanje angleškega princa. Vojvoda Kentski je pod novim kraljem dobil čisto posebno vlogo. Njemu pripadajo one dolžnosti, ki jih običajno opravljajo angleški prestolonasledniki — vojvode valeški. Vojvoda Kentski je osebni predstavnik kralja in nositelj njegove politike tako v imperiju, kakor izven njega. Zato ni čudno, pravi praški list, če je prišel na grad Lancut, kjer je vojvoda Kentski gost grofov Potočkih, tudi angleški odpravnik poslov v Varšavi in če se je sedaj odpeljal tja tudi zunanji minister polkovnik B e c k s šefom diplomatskega protokola groiom Jožefom Potočki m. Na gradu Lancutu so v teku politični razgovori velikega pomena. Posebno važnost zadobi-vajo ti razgovori tudi zaradi tega, ker je vojvoda Kentski namenjen v Jugoslavijo, kjer bo obiskat kneza namestnika Pavla, pri katerem namerava ostati nekaj časa. Očividno se Poljska silno prizadeva za prijateljstvo Anglije, ki jc na evropskem zapadu in v Srednji Evropi začela pripravljati svoji politiki vodilno vlogo.
tf
15 duš sem .../"
Groze polni doživljaji češkoslovaškega pravoslavnega župnika pri rdečih v Španiji
Praga, 4. avg. b. Praški »Narodni listy« prinašajo zgodbo j) r a v o s I a v n e g a češkega župnika Vincika, ki je bil več mesecev v ujetništvu rdečih španskih čet, iz katerega ga je končno osvobodilo posredovanje angleškega poslanika.
Vincik je bil areti ran v Malagi, ko se jo vračal iz Afrike, kjer je nekaj mesecev deloval kot misijonar. Rdeči so ga obsodili na smrt, ker so pri njeni našli fotografijo, ki ga prikazuje, kako ua prostem čita sveto mašo.
Rdeči miličniki so vzeli njegovega sinčka, starega 7 let in ga vrgli iz četrtega nailstrojija na dvorišče kasarne, kjer je mrtev obležal. Ubogo mater, ki je morala prisostvovati temu prizoru, je bolečina lako grozno prizadela, da je še tisti dan umrla. Nesrečni oče pa je bil prepeljan v nek zapor v mestu. Na dvorišču je videl iiagrouiade-nih več sto jetnikov, med katerimi so bile tudi ženske in otroci. Poveljnik te jetnišnice je bil komunist Jankel Midlin, judovski krojač iz Odese. Ta je stopil na sredo dvorišča in imel govor, v katerem je rekel, da mu je Bog telefoniral z nebes, naj mu pošlje 15 duš, ki bodo plačale zmago generala Franca. Svoj govor je zaključil z besedami: »Vidite, da uiti Bog noče poslušati Fran-covih molitev! Torej 15 duš sem!«
V petih miuutah jc 15 ujetnikov bilo umorjenih ,..
Ko so ostali videli ta grozotni prizor, so pričeli vsi nemirni tekati po dvorišču sem in tja. Krojač iz Odese sc je tega prizora silno radoval in rekel v smehu, da hoče še eno dušo poslati sv. Petru, da bo prosila za nas in za našo osvoboditev. In ker sv. Peter, tako je pristavil, ne razume drugega kot latinsko, mu je treba jioslati dušo enega duhovnika.
Duhovnikov je bilo med ujetniki kakšnih 40.
Obiščite VI. mariborski teden!
Od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jut. do 10. avg.) .. , , , Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin - Zgodovina — Umetnost
—	Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlejiše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijol
Glasovi o konkordatu
Pravoslavni duhovnik
o gonji zoper konkordat
Pravoslavni duhovnik, član JRZ iz Vukovara jo priobčil v :Samou|iravit članek, v katerem med drugim izvaja:
:>V naši politifiii zgodovini ni bilo doslej bolj nelojalne in grde borbe, kakor je borba, ki jo vodi zo|>er dr. Milana Stojadinoviča opozicija JNS. Ni ji zadosti parlamentarna arena, zdaj skuša nahuj-skati zojier jugoslovansko radikalno slranko še liravoslavno vero in cerkev. Kakšnih laži in klevet sc je JNS jioslužila v svoji agitaciji med ljudstvom, priča med drugim, da je nek pravoslavni kmet iz Bosne dejal, ko ga je nekdo vprašal, ali sploh ve, kaj je konkordat: »Kaj ne bi vedel, ko so pa nam te dni gospodje to natančno razložili. Konkordat, to je, efendi, da bomo morali mi Srbi prestojviti v katoliško vero, da ne bomo smeli več slaviti slave, da ne bomo več sekali slavskega kolača in da se bodo zaprle vse srbske cerkve...«
Če kakšna opozicija skuša strmoglaviti vlado, je to razumljivo. Absolutno pa ni dovoljeno, če pri tem ruši državo samo. Kar pa je JNS zagrešila v vprašanju konkordata, to gre preko vsake meje. Zdaj ne gre več za našo stranko, ampak za temelje države same. Anonimni pamfleti in letaki opozicije ogrožajo red in mir in izzivajo državljansko vojno. Pravoslavna cerkev je naša nedotakljiva narodna svetinja in zato nihče nima pravice, da jiravoslavno cerkev uporablja kot sredstvo in orodje za svoje politične cilje. To je naravnost naroden zločin. Ljudje, ki so znani kot ateisti in brezbožniki, ki se nikoli niso brigali za pravoslavno cerkev in so gazili vse njene moralne zakone, se sedaj okoli tc svetinje prerivajo, izdajajoč se za »borce in varuhe« pravoslavne cerkve. Kdor skuša pravoslavno cerkev predstavljati kot pomočnico jiolitične opozicije, ki ne želi sporazuma med katoliki in pravoslavci ter verskega miru in ena-ko|iravnosti v državi, ta to cerkev grdo kleveče in ji prizadeva ogromno škodo. Pravoslavci ne Ik>-mo dovolili, da bi politični kameleoni in špekulanti sveto pravoslavno cerkev vdinjali svojim strankarskim računom.
Hvala Rogu, Ima laž plitvo dno in opozicija sc_ hudo vara, če misli, da bo šc dalje mogla r. lažmi in klevetami goljufati našo pravoslavno javnost. Mesto oblasti in uspeha bodo provokatorji dobili na svoje čeio žig ljudstva samega, da so izdajalci pravoslavnih svetinj, ne pa branitelji pravoslavne vere in cerkve.«
Angleški list o politični
borbi okrog konkordata
London, 4. avgusta. A A. Tednik »Great Britain and Kast« objavlja od svojega balkanskega dopisnika članek iz Belgrada, ki je datiran z dne 29. julija.
Člankar pravi, da je nemogoče v kratkem članku razložiti, kako je prišlo do sklepa vlade, da predloži konkordat Narodni sku|>ščini, ker to vprašanje ni več vprašanje sporazuma o verskih načelih in tudi ni več vprašanje postopka ali pa paragrafov, nmpak je postalo vprašanje najhujše politične borbe, r kateri so začeli izzivati plemenska nasprotja in izrabljati neznanje in lahkovernost političnih množic t čisto p o I i t ič n e namene. Od nesrečnega ponedeljka. ko je prišlo do spopada inod pravoslavno duhovščino in policijo, ki jc hotela ohraniti red. so polilične strasti cisto nad»me«liie razum. Vladno stališče je bilo, da je o|inzkija brez vseh skrtipu-
lov šla samo za enim ciljem, da hi jo pognale z oblasti in je zato. da bi nato ona prevzela oblast, razpiliala vse predsodke iu dvome, samo da hi dosegla ta svoj cilj.
Vlada no pripisuje politično važnosti pouličnim dogodkom v Belgradu ki jih smatra za delo komunistov, postopačov in pristašev združeno opozicije. Vlada pravi, da je nemogočo, da bi zakon, ki naj katoličanom dokaže enakopravnost z drugimi državno priznanimi verami, mogel biti oviran |io neredih, ki jih jc izzvala manjšina. Predsednik vlade jo prepričan, da ugled države in disciplina zahtevata, da sedaj država nc sme več nazaj in da mora vkljub vsemu konkordat biti ratificiran. Vlada in njeni govorniki so v parlamentu priznavali. da konkordat, ki jc bil delo jugoslovanske nacionalne stranke, ki ga sedaj tako strupeno napada, ni idealen. Toda oni trde. da bo mogoče njegove posledice ublažiti pri izvajanju in razlagi. V vsakem primeru pa je bilo treba nekaj žrtvovati, da sc uredi razmerje z Rimom in da sc zadosti katolikom na Hrvatskem in Sloveniji. Izguba na ugledu in avtoritete vlade bi bila sicer mnogo usodnejša nogo morejo biti posledice konkordata.
Bati j>a se je tudi načinov časnikarskega poročanja. ki je belgrajske dogodke razpihnil v najbolj senzacionalni luči. Tako so izhajale vesti pod velikimi naslovi: »Bitka po belgrajskih ulicah« in »srednjeveške grožnje izobčenja ministrom in članom parlamenta, ki podpirajo konkordat«. Take vesti so pozornost inozemstva obrnilo proč od resne stvari. Ce se bo položaj razvijal v smeri dogodkov zadnjih dni, tedaj bo to pomenilo, da sc bo sovraštvo med plemeni povečalo in sc ojačila verska nestrpnost v vsej državi, ki jo hoče dr. Stojadinovič zatreti, kakor je to vedno govoril. Če bi vlada prešla v roke šovinističnim elementom, tedaj bi moglo biti poslodico zelo resne. Toda Jugoslavija razpolaga prav tako ko Velika Britanija s sijajnim narodnim genijem, ki jo bo jiotegnil iz ležav. Izmotala se bo iz tega položaja, jia če tudi bo to zahtevalo nekaj časa.
Patentirani rodoljubi
Glasilo JRZ v Subotici »Naše slovo« prinaša pod naslovom »Čas patentiranih patriotov je minil«, v katerem se bavi z očitki opozicije, ki med ljudstvom agitira s tem, da JRZ simpatizira 6 Hrvatsko seljačko stranko in da dr. Mačka ne napada. Piše sledeče:
»Kar se tiče krilatice, da predstavniki JRZ nc napadajo hrvatskega kmetskega pokreta in da ne grdijo mačkovcev kakor tudi, da mačkovci ne napadajo JRZ, je to povsem razumljivo. Čemu bi dr, Stojadinovič psoval dr. Mačka in čemu naj bi dr. Maček psoval dr. Stojadinoviča? Tipi JNS mislijo, da nihče ni dober nacionalist, če ne napada Hrvstov. Toda mi mislimo, da mora vsak dober in resničen jugoslovanski domoljub biti s Hrvati v prijateljskih odnošajih. ker so tudi Hrvati dobri Jugoslovani. Dr. Stojadinovič je ponovno izjavil, da hoče s Hrvati sporazum in mi kot njegovi pristaši ga tudi hočemo. JNSarji pa naj le naprej psujejo hrvatski narod — uspeh ne bo izostal.«
Slovenska katoliška družina kupuje in uporablja dopisnice sv. Cirila in
Metoda. Na vsaki pošti samo Din I"—.
Hablji so zbrali enega iu ga pred očmi drugih umorili.
Potem so so krvoloki izmislili »sprehode«:. Toda z vsakega sprehoda se je manj jetnikov vrnilo. Nihče ni vedel, ko je odhajal, ali ni morda on tisti dan na vrsti. Nekega dne se je primerilo, da ui bil nihče umorjen: toda sredi uoči so nas zbudili in nas nagnali na dvorišče. Prišel je tudi omenjeni krojač Midlin iu nam z visokim glasom povedal, da je čez dan pozabil poslati 5 d u j na drugi svet, da pa hoče * tem tre-nulkn zamujeno popraviti z obrestmi. Zato je bilo šest ujetnikov sredi noči umorjenih. To so je večkrat primerilo. In lako so tc »obresti«, ki jih je Midlin plačeval sredi uoči, večkrat narasle ua 10 ali 15.
V čast Stalinu ...
Kadar so rdeče čete dosegle kak vojaški uspeh, so pobijali ujetnike iz zmagoslavja, kadar pa so Inlc tepene, so jih pobijali iz maščevanja.
Večkrat je bilo krvoprelitje vprizorjeno, kakor nam je jiovedal krojač Midlin. »v čast Stalinu. v čast sovjetski Rusiji v slavo tretje inter-nacionalo. In to vse v imenu »zakonite rdeče vlade.«
Vatikan priznal Franca ?
Salamanca, 4. avg. b. United Press, jioroča, da je Vatikan priznal vlado generala Franca. Pogajanja med Vatikanom in vlado v Salamanci za priznanje nacionalistične španske vlade jo vodil predstavnik Vatikaha v Salamanci msgr. Anto Ni-cotti, ki je osebno z generalom Francom govoril o bodočih odnosih med Vatikanom in nacionalistično vlado. Nacionalistična vlada bo imela odslej v Vatikanu svojega odjiravnika jjosIov.
Po bojiščih
Salamanca. 4. avgusta. AA. (Havas) Uradno poročilo štaba vrhovnega poveljstva nacionalističnih čet: Na asttirski fronti so naše četo zavzele več sovražnih jiostojank. Na aragonskem bojišču se nadaljuje čiščenje. V odseku pri Albarracinu se jo našim četam udalo 48 miličnikov. Meseca julija smo sestrelili 10 vladnih letal, računati jo pa s tem, da jih je strmoglavilo še 30 drugih, ki so padla v sovražne strelske jarke. Nacionalisti so izgubili v tem času samo 11 letal.
Domači
Hrvatski romarji
so se vrnili iz Palestine
Zagreb, 4. avgusta b. Danes so se vrnili v Zagreb hrvaški romarji, ki so bili v Jeruzalemu, kjer ie bilo ustanovljeno prvo hrvaško svetišče in posvečen oltar blaženemu Niku Taveliču. Romarje je vodil nadškof koadjutor dr. Alojzij Stepinac. Med romarji je bilo tudi nekaj članov hrvaškega narodnega vodstva.
Romarji so na Oljski gori v Palestini v češkoslovaški cerkvi postavili oltar hrvaškemu muče-niku Taveliču. 2e snoči so prispeli iz Splita nekateri romarji, ki so prinesli iz Jeruzalema velik križ. Danes ob 11.20 60 odpotovali ostali z g. dr. Ste-pincem.
Na postaji so jih čakali številni predstavniki katoliške cerkve in raznih verskih društev. Ko je bil vlak že na postaji, je izstopil nadškod koadjutor dr. Stepinac z ostalimi romarji in pozdravil vernike. Žene so poljubljale dr. Stepincu roko. Godba je igrala križarsko koračnico. G. Luka Pe-nšič je imel na romarje krajši nagovor, v katerem je poudaril, da je nad 100.000 hrvaških katolikov podpisalo 12 velikih albumov, ki so položeni v hrvaškem svetišču v Palestini.
Nato se je razvila procesija, ki je šla po glavnih zagrebških ulicah do katedrale. Narod je navdušeno pozdravil romarje in nadškofa. V procesiji so romarji nosili tudi križ iz Palestine.
V	Palestini je bilo vsega skupaj 53 romarjev, od tega 37 Hrvatov, ostali pa so bili Slovenci in Cehoslovaki. Pred katedralo je bil svečan Te Deum, na kar je imel zaključni govor nadškol dr. koadjutor Stepinac, ki je vernikom govoril o pomenu romanja in vsem podelil blagoslov.
Ni več daleč dan ...
Glavni organ JRZ »Samouprava« prinaša v svoji številki od 3. avgusta tega leta uvodnik, v katerem poudarja sledeče:
»Po vojni so se pojavili v naši državi ljudje, ki so iz politike napravili dobičkanosno obrt in ki mislijo, da jim nihče ničesar ne more, če neumorno rujejo in podirajo zdrave temelje družbe in jjoliti-čne morale, ker so prepričani, da jim je dovoljeno vse. Uvedli so v naše politično življenje metode, katerim je cilj edinole to, da bi imeli v rokah oblast in da bi se je spet polastili, ko jim jc zdrknila iz rok. Škodljivo delovanje teh elementov jc imelo pogubne posledice za našo mlado državo, ki je zaradi teh metod pretrpela žc veliko škodo.
V	zadnjih letih se je ljudstvo samo začelo otresali teh lažnivih apostolov in zato so izgubili tla pod nogami ler ostali osamljeni. Namesto da bi se streznili in uvideli, da je čas njihove jalove in demagogične borbe minil, so s škodljivo akcijo vnovič začeli, in to baš v času. ko ie naši državi potrebno pozitivno delo na vseh poljih. Tem lovcem v motni vodi ne gre v račun, če se razmere v naši državi uredijo. Zato izrabljajo vsako priliko in uporabljajo vsa sredstva, da ljudstvo razburjajo, na pomoč pa jim prihajajo skrajneži od desne in od leve, ki nc želijo močne in složne Jugoslavije. Značilno je. da so se temu rovarstvu pridružili tudi oni, ki uživajo glas svobodnih zidarjev« in »demokratov«.
V	tej borbi za oblast so ti politiki izgubili po-polnoma iz vidika državo. Nc uvidevajo, da njihova prizadevanja in podtalno akcije bolj škodijo držaTi nogo režimu, ki ga skušajo zrušiti. Oblastiželjnost in sovraštvo ter nemoralna zloba jim je povsem omračila um, tako mirno in brez očitkov vesti udarjajo |x> državi sami in po njenih interesih, ker mislijo, da je to edina pot, po kateri bi lahko prišli spet do oblasti.«
Nato nadaljuje »Samouprava«:
»Ni naša naloga, da tem ljudem damo nasvete, niti nam je mogoče, da bi jih 6|>ravil» do razuma. To bo najbrž žc kmalu storilo ljudstvo samo, ki ga oni skušajo zapeljevati in goljufati. Resnica je močnejša od laži. Elementi podzemlja in mraka ne morejo iz belega napraviti črno niti trajno goljufati narod in javno mnenje naše države. Danes je jasno, da miru in reda nc bo mogoče porušiti, ker tega noče ljudstvo, ki ljubi svojo rodno grudo in hoče mir in red. Prvi ljudski plebiscit, prve volitve, ki bodo prišle, bodo pokazale tem političnim sovam, da naš narod odklanja tiste, ki samo rušijo in ničesar nc grade. Ljudstvo je 6ito nesrečne preteklosti in hoče konstruktivne in zdrave ljudi, ki ustvarjajo.
Narod bo te politike poučil, da je država nad vseini ^trankami. nad vsemi klikami in osebnimi koristmi. Ljudstvo jim bo pokazalo, da je močnejše od njih. in jih bo z eno |x>tezo izbrisalo iz političnega življenja, in to za vedno in brez po-vratka. Ta dan ni daleč, zato ti ljudje že danes bledijo in drhtijo v svojih mračnih jazbinah, iz katerih mečejo laži in klevete ter zastrupljajo naše javno življenje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da tem politikom strah pretresa telo ker se upravičeno bojijo ljudske sodbe. Kdor slabo dela. tega zadene tudi grd konec! Mi pa se globoko zavedamo, da smo na pravi poti in da nas ničesar od nje ne bo odvrnilo.«
Z ozirom na govor predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča v šibeniku pa »Samouprava« od srede 4. avgusta poudarja naslednje misli:
»Tudi v vprašanju konkordata opozicija ni bila zmožna, da Ivi sc povzdignila nad strankarske koristi in da bi resno in iskreno upoštevala koristi
države. To pa ni bil prvi slučaj, da fa opozicija zaradi želje, da vlado strmoglavi, napravi napad na državo samo in na njen ugled ' v svetu ter spravlja v nevarnost njen notranji red in mir. Ljudje ki so v 6voji zaslepljenosti letošnjo jx>iniad klevetah svojo domovino v inozemstvu, so napravili sedaj samo še en korak dalje in so skušali zavleci v politično borbo pravoslavno cerkev. Njim pac ni ničesar svetega in zato se lotijo vsakega sredstva, če mislijo, da bo to v korist njihove klike. Zato pa tudi nihče od njih ne pomisli na posledice takega brezumnega dela. Vendar pa utegne od tega imeti država tudi neko korist ker je namreč narod imel priliko, da vidi, kakšni demokrati in patentirani nacionalisti so ti opozicio-nalci.«
Stoletni tek skozi Maribor
Maribor, 4. avgusta.
Danes ob 19 so izvedli združeni mariborski klubi v okvirju VI. mariborskega tedna propagandni tek lahkoatletov skozi mesto Maribor na tradicionalni progi: Koroščeva, Maistrova ulica, Zrinjski trg, Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta na cilj, ki je bil na Trgu svobode. Skupna dolžina proge je znašala 1810 m. Udeležilo se je skupno troje moštev in sicer: Maraton, Rapid in Sokol matica. Zmago in s tem krsani prehodni pokal, darovan od Mariborskega tedna, si je žc drugič priborilo moštvo R a p i d a v času 4 minute, 11 sekund in 5 desetink. Nastopilo je v postavi Višnovič, Hanzi, Erzelj, Wun-derer, Musnik, Muhleisen in Batlovič. Drugo mesto ]c zasedel Sokol v času 4 min, 15 sek. V postavi Kleut, Hlade, Skok, Herič, Požar, Štok, Smerdu. Tretji je bil Maraton v času 4 min. 18 sek. v postavi ™Pčii- Jerak, Ratko, Štrucclj, Smerdelj, Koser, \ ldic. Tekmovanje je bilo izredno napeto in torba na progi zelo ostra.
Svetovni judovski kongres
Ziirich, 4. avgusta b. Snoči se je pričel cioni-stični kongres, na katerega so prišli židje z vsega sveta. Ze iz govora prvega govornika predsednika weLzmana izhaja, da bi bila večina Židov priprav-Hena na razdelitev Palestine že iz razloga, da judje dobijo končno svojo lastno državo. Debata na kongresu bo tajna; tajni pa bodo tudi razgovori v odboru. Pristaši razdelitve Palestine bodo zahtevali, naj 6e meje židovske države razširijo.
Drobne vesti
Nancv, 3. avgusta. A A. (Havas.) Izncnada je umrl na ladji, s katero se je vozil na svoje novo mesto za vrhovnega poveljnika francoskih vojaških sil v vzhodni Afriki general Leon Andre.
Budimpešta, 3. avgusta. AA. (Havas.) V Budimpešti je preminul Jurij Marsovski, ki je spadal med_ voditelje nacionalno-socialistične stranke na Madžarskem. Svojčas se je Marsovski udejstvoval v avstro-ogrski vojski in zbral v Szegedinu proti-revolucionarno vojsko. Kasneje je postal osebni tajnik jiokojnega Gombijsa. Marsovski je pred leti sodeloval tudi pri znani potvorbi francoskih nov-canic in bil zaradi tega obsojen ua dve leti ječe.
Za ponesrečence po neurju
Belgrad, 4. avgusta m. Zaradi zadnjih vremenskih nezgod, ki so zadele razne pokrajino države, prav posebno pa Slovenijo, je ministrski svet dovolil ministrstvu za socialno politiko za podporo krajem, ki so bili prizadeti od toče in neviht. 500.000 dinarjev.
Osebne vesti
Belgrad, 4. avgusta, ni. Vpokojeni so: kontrolor Gregor Dolinšek. strojevodja Vinček Jordan. strojni nadzornik Karel Kremžar, prometnik Franc Vodenik, strojevodja Jože Sesek, vsi na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Relgrad, 4. avgusta, m. Jugoslovansko državljanstvo jc izgubil Andrej Schrcincr iz Iloč pri Mariboru.
Belgrajske vesti
Belgrad. 4. avgusta, m. Posmrtne ostanke lia Dunaju umrlega srbskega zgodovinarja dr. Sla-noja Stanojeviča so prepeljali v Belgrad in jih položili nn mrtvaški oder na vseučiliškem seminarju. Pogreb Ivo jutri jvopoldne ob 4.
Belgrad. 4. avgusta, m. Danes so se zbrali člani belgrajske trgovske zbornice in obravnavali svojo stanovske zadeve. Med drugim so govorili tudi o starostnem zavarovanju trgovcev, o zasedanju mednarodne trgovske zbornice in o letošnji žetvi.
Belgrad, 3. avgusta. AA. Včeraj so bile v Gradskem. okraj kavadirski, naknadne občinska volitve. Glasovalo je 330 volilcev. Za kandidatno listo Paniča Jordana, kmetovalca iz Gradskcga in nriniaSa JRZ, J» glasovalo 178 volilcev, r.a listo dosedanjega iupann in kapetana v pokoju Popo-viča Dragolina iz Gradakega, pa 152.