SS. HhRil V ihMjNi, i »tato, A otNtn IULM8. .Sfovctukl NlfOđ* V*1J« po P©«ll ta Av3tro-Ogr?k»: a Nemfijo: edo leto skcp*] aapftj • K 35*— crio l«to MpreJ .... K 30-— Oft mesec _ • • - • 2-80 ćelo leto aaprcj . . . . K 35.— Vpra§an]*£i giedt iateratov s« n*] pitloži za odgovor dopisnici iH «namka. Opravnlitvo (qxxJal tvoniće levoX IbiHoti nlica tt. ft, totalom ŠLM. bka&a ?uk fen ivečer lxvx»aUi ■tdelt« £a prmiaike. Upe rat! vcljajo: peterostopna petit vrsta za enkra! po 20 vin., za frskrat po 18 vln., ze trikrat ili večiu*at po 16 vin. Parić in zahvat vršu 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjiii lasercijab po dogovoru. Upr&voištvu naj se po?i!j«j<» naročnine. re'da.Bađje. lnseratl Ltd, to je administrativne stvari ^——— PoA&me&ma AUvllk* vftlfa tO viaaa^«. ■ ■ ■ Ml pismena aiiočlla brei istodobna vposiatve ■arocntfte st flft Otks, .Slovenski Narod* verjt ¥ Ljubljen: na dom dostavljen: « v upravništvu mej$ip4p: ćelo teto Mprcj . . . • K 24'— cejp lelo naprej . # ,v« K 22*— pol leta m 9..+ • j • 9 I2-— pol testa m ./**•>• v H'— ietrt leta . •%■*•&.- • fr— ^1 lciil - <**4I^ • ŽŽ° ftk a^esec ,. •; . J^. . 2-— na rae»€ć . 'Jk^Jl'^m »t90 Dopis! na] se frankirajo. Sokepisi se ce vračaja WfšBUk9^i Kamilo*« Hica tu 5 tu priUlčja ievo,) teloJon it M. ii^li loill PlilO. CKinai, 13, oktofcra. (Kor. urad.) Uracino se ra^glaša: vz;icd?;o sojisc^ Boil v prostoru pri Bra^evu po-tekajo ugodno. Včerai smo vjeli ene-ga romunskega častvAka. \n 171» moi ter vpleniii 2 to^n. Ob sedmo^rraškl Ivzhodnl meli so naše četo vraie so-yraži:ika :z dcAin gornje Alute in ko-renfe Aiaroše v obitfejsio gorov je. Severno od Klrlibabe smo zavrniii ruske šunke v bolu z ročnim! j^riina- ITALIJANSKO BOJISČE, \apaoaiao deiovanie Itaiiianov ob primorski boku fronti ie bilo vče-ra? slabGtneiše, kafeor preišnje dnl težkeg? boja. Vsi sovražei Doskusi prodreti preko svo»e crte med Gradom pri Aliraii in Novo vasio sor-ev naše-3 c^njti por.esreiiii. Popoidne je napadia nS. rcliotna t!!vizl;a. oU-čena z fcerzaljenji naše poziciie se-verno od Lokvice, i a suuek se je ' 'Iz naitežiimi izgubami. Le malo ^ . ^ ie vrnl?o. Lu&)'^~*\\ donio-branski 3C*»L: št. 2V in ;;c. -. i Deisel« k^ št. 4b so si zaslužni s svojo Iira-brostio posebno hvslo. Er.r-liO fcrez-uspe: ni, kakor na severnera pobočni kraške visoke-ptenote so~ t>Ui tuđi opetovali sovražni napori na lužnem krili !n ^cvemo cwt reke Viqavc pro-ti Bll^a^n u: Vrio?3i. Na Pasubiju so zavnv^e nsše čete dva napa'ia na lirtet Roite. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. Italiianska zve-čna Hotlsia ie obložila včeraj Kava'o z ho'vbaril, \'eČ žen in otrck je bilo uhitlh. Avstro-ofifrsk? bolni leća'ec, ki se fe dvign:! v zasledovanjo, ?e zhH ired izlivom rek Skurnbi In Seineni neko lefcalo tipa Caproni. Aparat ie lahko havariran, dva ietalca sta mrtva, trije so zbe-ža!!. Naincstnik načelnika g^ereralnega štaba pl. M o i e r , fini. ♦ DOGODKI NA MORJU. Dne 12. t. m. fe neka naša hidro-nianska TotiHa zolo uspošno obložila od sovrjžn?Ii2 zaf-edeno lad-e^el.'^co *Adria<: v Tržiču z raiSireJILiiini to vži23!nin!i bomhami. V večernlh urah istesa ćne »e nanadla dmisa flo* tllja hidroplanov voiaške o!:*ekte v SelcH;, Vermelianu, notranje pristanišne v Gradežu ter iznova Tržič in ladiedelnico »Adri?o« s prav dobritn uspehom. Kl?ub obstrefievanlu so se vsii letala vrnila ncpo«kodovana- Brodovno poveljništvo. šlh crtah proti sovražniku, ki ie bU vilrl. Kijub iestkratnim naskokotn, ki so se ćez dan potiesrecili pri naših pozicitah pri SaiMvju so Francozi tu ponoč! še enkrat naskoćill. Tuđi ta napad smo zavrnili. Boi severoza-er».dno od kraia še ni končan. Eran-der.btir^ka nelioia ie snreiela seve-i'O23Oadno od Gueudecourta stoie goste angleske kolone z uničtijočim ogniern. Južno od Somme so se na-daljevali traticoski napadi med Fres-nesarn. Marcancour^om in Ch&ulne-sent. VrečiT*o^ia so ^e cdtiš?!! že v našem zaftornom ozniu. Za sladkorno tovarno v Genermontu so se razvili zor-H trdovratni b*>]i. Odloocni so nam v prilog. Gfavni dđ Abtoineour-ta 5e,ostal do trdi borbi v naši pose-| sti. ; u smo vjoll v safajli! hoi'h kfl-kih 2G0 Francozov. med niimi 4 čast-nike. Fronta nemskega prest o-lonaslednika. Vzhauno od Mose in v pc'vTaHni zaradno od ^srLircha v Vo^'cz^ ži-vali"o str^ljanfe. Zaiadno od Mar-klrvha smo zavmiii francosKe sunKe. r^asi letalci so napadJi moćne sovražne letalske flotiHe na poletu v južno Nerešfio z ir^neftoTn ter zbili s pc:no€i ra ran!?«. Nrj-praviiena škoda je majlma. Voiaškc škode ni bHo. - VZKODVO B0.TI5ČE. Poiažaj je neiznreireajen. ScDMOGRAŠKO BOJISCE. Kotlini Gvor^env in Mscek, ffor-n?a in dolenja Csik sta prosti sovraž-nska. Zasledovania se nadal^ne. Ob cesi: Csik Szereda — r>re!az Gyicies se sovražnlx se žilavo upira. V iispe^njh hc'lh na obrrelnih visinah vzhodr;o In Susovshodno oJ Rra^eva smo v.i3ii cnes:a častnika in 170 inož ter vplenili 2 topa. BALKANSKO BOJISCE. Armadna skupina creneral- ielđmaršala von Macken- sena. Nič novesa. MAKEDONSKO BO.nšCE. >a oheh straneh žc!e?nice B!^ toli - FiOFina živini arE:ljr.n;?Hi I?o-II. Sr*isfcj napad? v liku Crne tud! vče *aj ni^o incij uspelia. Na fronti ob Striimi boji s sovražnlrni izvidni-mi cddelki. Sovr^žnl ose"i s kopne-Ka in z inorja na pozicije pri Or-fanu. Prvi grcnerplni kvartirni moister v. Ludendorff. lile ili lili. Beroiin, 13. oktobra. (Kor. ur.) AVolffov urad poroča: Veliki ^la\-ni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar- Šala prestolonaslednika RuprehtaBavarskega. iMed Ancro in Somoio se ie po* nesrečrl nov velik poskus Angležev in Francozov prebiti našo fronto. S sslno uporabo artrPen'e in z novim! rezervanii c.'ačenc inia*!terije 5e mi-s!il sovražnik, da mora doseči svol cilj. Hrabre čete generalov Sixta von Arnima, voa Boana in von Gamierja so po silmn bojih neomaino vzdržale svoje poz:ci]e. Glavna siia sovraž-nih na^adov ie bila naperena proti fronti od Courceleita cio gozda St. Pierre Vaast Večkrat je prišlo do Ifetesa boja moža pred moiu v na- Pottardam. 12. oktobra. (Kor. urad.) *Nieuwe Rotterdamsche Cou-rier^ piše: Z Grško je pri kraju. B r o d o v j e je izroČeno in raz-oroženo, obrežne utrdbe des-annirane ali predane, najvažnejše zeleznice so odstopijene tujcem za tuje vojne namene, a r t*i a d a je po nalocfu inozemstva demobilizirana in se nahaja deloma v uporu proti lastni vladi, telegraf in telefon sta v rckah inozemcev. Gr-š k a k o t neodvisna država dejansko ne o b s t c, ] a v c č. Nje velike prijateljice, države - za-ščitnice so io ščitile tako doljro, da je noR'inila. Na tako ciničen način, da j se kaj take^a v svetovn! zgcv.lovini nismo vid cl i. so hnele te države p.il-na usta lepih fra?, da hoee]o sČititi slabotne (to je bale tuđi glavni na-tren nillinvega vojevanja!) in ravno tako cinično so v lastnem interesu izrabile ali pa zlorabile slabost svojih varovancev. drska nam nudi nov svarile ruy zgled, k^j rr.o-ra pricakovati dft^Va. ki je z no-tranjimi spori razdvojena, s strani interesiranih velesil. Ak^ te velesile se tako glasno poudarjaio, da ?e bo-ri«o 7a mnle naroda in -ko se ?e t.?ko srl2sno itre^^iejo vMh 7ašcitiire. "V-h srarancij.?Ve <5r?nve. je vend^r iasno. da n n s t a i a j o Atene drucri Solun. k?er boHo imele besedo !e države entente. Medtem sr» TtalMntii 5? e ? i v a li n o na d o -1 u . drs si privo.^čiV* Hober kns cever-ne Hrške. Ostaln Orska pa se nr»hi?ia v rt<*varr>-5st«. da nr'de v račun k^t o d s k n d n i i ? ^a premnoore v n'e-no v.^rstvo storjene ukrepe četvero-zveze. Razorožerrie erŠkega bro<1ovja. Ater. 12. okrobra. (Krr. urad.) Rciiter. Orško brodovje ]c bilo po-p^ldne izrečeno. Francoski in angle-ski remorkeri? so vlačili vojne ladie v Keratsini. Medtem so naperile ruske vojne ladie svoje topove proti ladiam >Averof . > Kilkis« in :;Lcm-nos . ko se je vršilo njihovo razoro-ženje. Francoski rustici so prtrul]!-rnll neprestano sem ?n tja. Hrške po-sadke so bile z^odaj ziutraj vzbuie-ne. Za ukazano iim je bilo. da naj spravijo svoje reci. Na to so bile po-kl'cane na kro.v svnjfh ladij. kjer se jim je prečitala kraljeva naredba. Vsi so M!i deprimirani in so molče i opa^ovnli. k^.ko se ie začelo odprav- lja'ije ladij. Na to so ?li na kopno. V Atenah vlada mir. Aten, 11. oktobra. ^Kor. urad.) Dopisnik Reuterjevega biroja je bil na krovu lađje »Lemnos« priča izro-čitve grškega brodoja. 2 iu pol ure je \ lacilo 13 franeoskih in 2 angleška remorkerja, 12 franeoskih in angle-skih trasolerjev ter 1 angleski ruši-\ec in 1 italijanska parna barkasa gr-ške ladie i2prcd arzenala, kjer so bile zasidrane. v zaliva Keratsini. V dnevnom povelju, ki je bilo prečita-no nosadkam. ie rečeno, da odveže kralj vsako^rar. ki hoče ostati na lad-jah ter se pridružiti aliirancem. njegove prisege. Kakor se poroča, se tega dovoljenja ni nikdo poslužil. Z vsake ladje so sli nazađnie častniki na kopno ter so vzel- seboj zastavo in kraljeve podobe, ki so visele v oficirskih kabinah. Ko se je pričelo odpravljanje ladij. se je admiral I p i t i s zaprl v sv©jo kabino. Čast-nikf. ki so s krova 3 ostalih ladij mol-če oDn;:ovali dogodek. so bili globo-kq ganieni, ko je priplavata mimo njih admircilska ladja. Ko je admira-lov pobočnik javil franeoskemu po-vcljniku. da so ladje pripravljene, da se jih odpelje, je clejal: »Bi! sem za Angleže. vsa grška flotilja jih je ob-čudovala In jim je bila hvaležna za njihovo pomoč pri gradbi ^rškega brodovja, toda sedai je morda bolj-še, da ne rečem ničesar.« Adjutant .ie naio pokazal na ententne ladje ter je vpr?ial: »Kako naj bi se bili ustavliali?- Dvorni in uradni krogi so ?lol^ko deprimiran?. Lupano. 13. oktobra. »Tribuna« poroča iz Aten 11. oktobra ob 1. po-noldne so zasedli ententni mornarji skladišča grskega brodovja na oto-kili Vera in Kira. prške ladje so odstranile grške zastave, ki pa jih Je dal admiral Fournier pozneje zopet razobesitl, razoroženje se je izvršilo brez incidenta. Orške posadke so se podale v Atene, kjer jih je prebival-stvo radovedno opazovalo. Orške torr?-'1f>vke so prevzeli Ttalijani, ru-šil^e rraneozi, podmorske čolne An-gleži. Ent?:Ha hoče tud! grško armado? Rotterdam, 13. oktobra. Lon* donska »Morning: post« javlja: C e-tverozveza bo še ta mesec zahtevala, da ii Grškaiz-r o č i o z i r. p t« s t i r a z o r o ž i t i svojo armado. Atene zasedenef Curih. 13. oktobra. »Tagesan-zeiger« poroča iz Pariza: Cetve-rozvezne čete so zasedle grško glavno mesto. Javna poslopja In vojašnice se n a h a j a J o \r rokah franco-sKih in angleških krde 1. 8000 Francozov v Pi*eju. Haas:, 13. oKtobra. V atenskem pristanlsču Pircju se je izltrcalo SCOO Francozov. V Atenah vlada mir. Zadnja peaudba eiUente kralju Kotisiantinu. London, 12. oktobra. fKor. ur.) Reuter. Iz Aten poročajo: Diplomati četverozveze so predlagati svojim vladam, da naj se kralju Kon-stantinu še enkrat prilož-nost, da se udelež! vojne na strani entente. En&nta nar sporoči grški vladi, da se je irrvazija Bolgarov v grško ozemt|e, ne tiče dovolj, da bi upravičila er^tentiao in-ters'encijo, da pa je četverozveza v1 slučaju da napove Grška Doigariji vojna, pripra-vljena jo na vso moč podpirati, da bo mogla pregnati so-vražnika, nadalje, da je Četverozve-za pripravljena podati pozneje materijalne dokaze, da ni nikdar prene-liala se interesirati za Grško Cetve-' rozvezne vlade razpravljajo sedai o tem predlogu svojih atenskih posla-nikov. Princ Nikola! na potu domov. Kristitaniia, 13. oktobra. Grški princ Nikolaj je prispel setnkaj iz Petro^rada ter nadaljuje svojo pot čez Pariz v Atene. Princ Nikolaj po-tuje domov z važnimi uradnimi na-ročili. Enlenta ne r>r?zna Lambrosovega kabJj:ata. Lugano, 13. oktobra. »Corriere della sera < poroča iz Pariza: Če-tverozveza ne bo priznala min. pred-sednika Lambrosa in njegovoga kabineta. Venizelosovi na^rtf. London, 12. oktobra. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča: Venize-los je izjavil, da namerava urediti v Solunu formalno vlado, ki bo pobi-rala davke. da oborože svoje čete. Izrekel je upanje. da bodo četvero-zvezne države to odobrile. Mol dopust (Pismo iz dnevnika gdč. E. G. s Kanalskega Vrha.) V. N. (Konec.) V vlaku proti Šibeniku, 14. maja 1916. Predraga! Sinoči sem ime! prav čudne sanje. Sta! sem pred nebeski-mi vratnii. Sv. Peter ine je vprašal i PC vstopnici. Pokazal sem mu velik j krhelj laske granate in lukno na glavi; vi vici mi je lahko v možgane. »Kar vstopite!« Six3uten in mehak je postal glas nebeškega vratarja. Smukral sem skozi velike duri. O jej, kaka svctloba! Povsod samo čisto zlato;' kar vid mi je jernalo. Na-enkrat pa ^e ie vsa pokrajina spre-menila v goriška okolico. V dolini Grg-r, aa desno v hrfbu vasica Kat dalje K^ri cj^ia v Mladen«, v Pod-lake. Bregr. Podlešče in B'inisico. na levi vas Ravnica. Stal sem na ter-rsovski cesti pred Riiavcevo fT^stilno. Delte Rijavc: me ;e p.izdravlial ze z daleka: »O, tuđi Ti tuka], pricli. pridi, da ga bova spet enk^at skunaj piia!« ^Pa kaj Do'ie, mlslil sem, da sem v nebesih.«« »No. saj si vendar in tuđi mi vsi! AH si jih mar nismo zaslužili?- — Prihite'a je gr>sr»a Frarrica, njegova sestra, na natakance. Kar načudUi se nisem mngol. Vstopil sem. Zagledal sem Vaš^gn Pč?nč?., na An- • co. tudi stric Pertot \z Podl^šč je h»l • notri. Tega sem se i/ previ j-iosti iz-opiil, ke^ sva imela ^e račun za neko konjsko sedlo. »Pcpče, kedai si pa Ti prirorna! seirkaj?« In pravil mi je: »^V Bodrež sein nosi? v m?Jin, pa so zaceM Lahi s strojnico tx> meni. Za hrjško s©m se ?kr;!. krokije Da so prevrtale o'noie, hrusko in moto srlavo.«« Hej. nei. ta vojska vas je r>a r*s v?e spravi li v nebesko kra-Ijestvo! — Gostilničar Doife me je imcl rad, še raiši njegova sestra gospa Franica. Kadar je utihnilo tisto srebrno zvonkfjanje v mojih plitvih zepih. d?jala Fta mi pijaco »na poštenje*. In tudi danes sem ga hotel piti -na" poštenje . Gospa Franica je zapazila moio zadreci:?. Nien mični obrazek se ie dotaknil mojih lic: >Pij, koiikor Ti draKdo pa je ta mo-žiikar. ki sre. kak >r da bi šel Ljub-Ijano kupovat?« »»Kaj sr a ne poznaš, Blaž Mo^ol] je. se sra je pa že snet * nasrkal. mrcina. Kadar je pijan, vse | trer>eče okrog njega. Silovit je, s pip- j cem drer^ krog sebe, na kolne, da je groza. Njepovemu nebe^ovanju bo, mislim, kmahi odklenkalo. Nijbrž ga prestavijo v viče. So se že nekaj po-svetovali.c« Šle sva naprej. Na desni - od ceste je imel Martin Slomsek svojo prestolico: Krasno palačo iz be-Ic2a mramorja. V višavi nad palačo so plavali angeli in peli: ai pravga veselja na rajaiiji! ni. pijancem, plesa'cern veselje beži...« »Kaj, pošasti. < se je razsrdil Mo-zolj, »še norcevali_se boste z mene!« Začel je pobirati zlato kamenje. Sli-šala sva prhutanje perutnic in angeli so izginili v nedogledne višave. Nedaleč od Slomškove presto-lice je bil sanioten, v crno ogrnjen prostor. Tam sta ležala, med venci iir rožami Lundcr in Adatnič. 2alost ie moje srce objela, ko sem ju gledaj, kakoršna sem videl v Ljubljani. Še Mozolj se je ođkril, ko je šel mimo. Po dolgem sva s Pepcem nasla Tvojo mater. Na trirožniku je sedela, pa rožnivensc in škatljo s tobakom za nos je imela v rokah. »O mamica, pozdravljeni!'c ... »»Čie ste biu, pa kam hraste, ga boste ejir> prešco?vc« tako mi je odzdravila. Ponudila mi je »kofeta«, pa kos »pohače«. Pogačo sem vtaknil v žep, kavo sem hotel izpiti Bila pa ic tako vro£a, d^t Stran 2. .SLOVENSKI NAKUU'.anc 14. oktobra 1916. 235. štev. Sfafed mMster provteorične vlad*. 2eneva, 13. oktobra. Iz Soiusa poročajo: Po\*eljitik upornih gršfcfti čet, polkovnik Zimbrataikis je bil za-PTfscžcji kot voJHi miafeter Venize-fesove provtaoriČMe vtade v Sokimu, Veatzelos fai kralj Konstamin. Londoiu 12. oktobrau (Kor. ur.) fteuter, »ManBSgpost« Javlja: V ne-kean rađcto^apii je rckcl Vcnizetos, ida^je fcra^ prckoracjl mele ustave. Septembra 19Š5. je Venizeios kralja lopozorii, da mora Orška žalostiti iobveznostim iz zvezne pogodbe s Srbijo. Kiaij je odgovoril. da je sicer pripravUan prepustiti notranje zade-,ve svoji vladi, smatra pa, da je za vodstvo zunanje politike sam pred Bogom odgovoren. \ enizelos mu je ođgovoiil, da na Grškem ni kralje-stva po božji milosti, temveč da si je Konstantinovega occ;a izbra! za kralja grški narod in da veija to tuđi za Junjevega naslednika. Mandat naroda je torej temelj kraljevih pra-vic. Posledica tega, da je kralj sma-tral Grško za osebno last je bila ta. da je Grška prelomila pogodbo s Srbijo ter tako izgubila svojo čast in stike s svojimi starimi prijateHi- caiui AncHo. Francflo in Rusljo. Nt|- hujši sovražniki Grške so vdrli v de-žeio, zasedli mesta, oropall narod. Odlični atenski meščani so izjavili Veniielosu. da tuđi njega rađene odgovornost. Zato sta bila Konduriotis in Danglis primorana poseči vmes. Upala sta, da bodeta spravila kralja s krive poti, tocJa sedaj sta tuđi temu upanju dala slovo. Gpška deputaciia nti romunskem kralju. Amsterdam« 12. oktobra. (Kor. urad.) Times,- poroca iz Bukare-šte: Pretekli teden je sprejel romun-ski kr^.l] neko grško deputacijo. Te-i mu obisku se pripisuje poseben po-men in spravlja se ga v zvezo z za-držarnem kralja Konstantina napram četverozvezi. Helenski kongres v Parizu. »Agence Havas« poroča: V Parizu se je vršM helenski kongres, Ja je sprcjel rezolucijo, naj se Francije, Anglija in Rasi ja kot zaščhne države naprosto, da priznajo solunska pro-vizorično vlado, ker da je ta vlada j edina sposobna obraniti Čast in in-| terese grške države ter dati ententi ! zanesHiva jamstva. Bitka na Krasu. 45. italijanska divizija uničena. — Junaštva kranjskega 27. domobr. polka. Iz vojaške^a razmotrivanja k [ poročihi generaine^a štaba 13. oktobra: »Bitka na kraški visoki planoti kaže sorodne znake z bitko na Som-ini. Na vsak način smatramo za iz-^ ključeno, da bi se mogla razviti ka-kor na aemški tako tuđi na našem jugozapadu trajajoča bkka, kajti siie \ Italiianov bi za tako podietje najbrže ne zadoščale. Sličnost ie izražena v dclgi aftiiieriiski pripravi m v od-inorih med giavnimi boinimi dnevi, Včeraj te bil četrtt dan velike bitke. Potekel je nekoliko mirnerše kakor prejšnii. Hi čuda, ker so bfie izgube sovražnika izredao velike. V danas- i njem ftradnem por jčila obsežena ' vest o papakiem uničenju 45. i talijanske divizije je na vsak način samo umi odstavek iz smrtne zgodovine | A ost ore annade, 2e po dračem boj-nem đnevu se je rx>kazala potreba, j da se čete s prednjih črt vs-aj def&ma nadomeste s svežimi silami fn izpol-njjovrzeli,katere je povzročil nas flt>-rambni ogenj. odtod odmor. Od 200.000 napadalcev je po naši sodbi, ne da bi navedli preveliko Število, odpravljenih pribli/ro« četrtina. Vče-rai je skušal scvražnik razširiti pred-včeraj§n.iem pridobHeni odsek Opat-je selo-Nova vas. Dcycim *je prvi in dnicri bojr.i dan zair.an poslcusil v ju-znem sosedrrem odseku dobiti .lam-Ije, je osredotocil včera] svme glavne napore proti našim poztefiam po-leg Lokvice. Tu pa Je stala proti njemu pteniitska infanterija, ki je vzdr-žala z vzgledno hrabrostjo bobnajoči ogenj pred napadom in krvavo zavr- | nila na to v števiinih valoviti juri^a-joče mase sovražnika. Tuđi sege-dinski Infanterilski polk st. 46. se pohvalno omenja. Boj se ni končan. PoiKJaiiati se mora r>bčudovan]a \Tedno nadčloveško delo naših .vrlih čet, ki so v znatni manjšini.t Posebno hrabro se ie boril 13. t. m. kranjski domobranski nešro!k 5t. 27. Strasna je bitka na Krasu. Tz kratkega opisa grozovitosti artiljerij-ske^a deIovrć>nTa z italijanske strani se že razvidi lkito^t in diviost bitke. Karkoli je bilo naj-i Ine i šega in naj-grcKznej^ega v sedanji evropski vo?ni na raznih boiiščih. vredno ie bil slavenski vrvjak junak. 13. t. m. se ie to znova pokazalo v bitki, ki je eita najhujših sedan-je vojne. Preko Lugana por>čajo, da itah-jansko oficijozno dodatno poročilo skufei naslikati đozdevni uspeli ItaK* janov na đ\eh točkah v Primorhi aa izredno sijajen. mora pa zajedno priznati ogromno tezkooo daljnega pro-dirapfa in žilav odpor q. in kr. čet. Resflciše časopisje se izraza zato preudaraejše. ITALUANSKO URADNO POROĆILO. H. oktobra, Včeraj so se iz-vršMi na Pasui)Hu iako ljuti bofl, ki so se končaii s siiaJBim uspeh om naših čet. Ko so bili ponoči zavrnjeni ljuti protmapadi sovražnika, so otvorili ob zori naša artiljerija in metalci min znova intenziven ogenj na av-strijske črteu Naša infanterija se je poJastHa nato obsežne in močne pozicije v okolišu Cosmagnona in je raztegoila osvojitve do višme Me-nerbe in do spodniih južnih pobočij hribft Boite. Doslei je bilo pripeljanih 530 vietnfkov. med niimi 10 oficirjev, in veliko število orožja in municije. Zvečer 9. oktobra se je posfečilo so-vražnim odđelkom ob dolini Travig-noJo z nenaćnim napadom vdreti v nekatera mesta naših izpostavljenih jarkov. Bili pa so tak^j z močnim napadom zopet ven \TŽcni. Na j u 1 i j -ski planinski fronti ft tuđi včeraj močna mecela oviraia artiljerijsko delovranie. Popoldne so bili z energičnim infanteriiskim napadom ćeli močni-i sovTažnih pozicij vzhod-no Vrtojbice vpo^njeni. 861 vjetni-kcv, med nfrmi 24 oficirjev, je ostalo v ne^h rokah. — Kratka plano-t a. Potem. ko so naša artiljerija in met?lci min ra^cfrli z ljutim in preciznim ognjem lomolicirane obramb- n% naprave sovražaika, se ft pošasti* la nafa infanterija skoro ćele moćno utrjene pozicije med Vipavsko dolino in Koto 208, Novo vas in visino okrog Kote 206 so savojevale naše čete po ljutih bo#h. Dosedaj smo na-šteli: 5034 Aietnfkov, med njimi 164 oficirjev, te bogat plea orožja in municije. Opat|e seio — Nora vas. Italijani so pridobili nekoliko prostota vzhodno i« južno Opatjega sela in osvojili Novo vas. Da bi se ne mislilo, da je to kdo ve kako velik uspeh, treba Ie pogledati na zemlje-vid, ki nam pokaže, da je Opatje sdo izpostavljena točka naše fronte med Lokvico in morjem. Komaj en kilo-meter wra^a ta oddarjenost in ta mali kot z Novo vasjo. ki leži pol kilometra južno Opatjega sela, so dobili Italijani pa tolikem napoui in tolikih žrtv*h. KraSka visoka pianota in del ob morju se stalno đvta proti viho-dn in tako so v smeti direktno vzhođni od Opatjega sela, ki je kotiramo na 172 m, hitro neposredno zaporetkie visine 202, 229, 386 Itu. Vsak kilometerski del proti vzhodu prevladuje aapađnesra. Zato zavoje-vani ko^ček s\reta ne pomeni za Tta-lijane nikake^a uspeba. Nov itaiijanski poveliaik na Krasu? Vojni poročevaici sodijo, da po-veijuje treiji italijflsiski armadi nov Z&nersA in ne več vojvoda d* Aosta. Pravijo, da s^ >asno opaža, da vodi bitko nov poveijnik, ki uvaja tuđi nove metcxJe. Poprej je italijanska artiljerija streljala brez cilja na naše pozicije in vse "mogoČe prostore. Ta bobnaioči ogenj je trajal maJo časa ra^meronia, dasi je tuintam dosegel 50 ua*. ^k>vi poveijnik pa ukazuje do-ločeno dobro merjeno streljanje in ta ogenj traia do dvesto ur brez prestanka in vedno enako močan. Pa ne Ie artiljerija, ampak tuđi infanterija se giblje jaso moćno. Nekaj časa se je gibala seveda samo za fronto od mori a do Mirenskega Grada. Po-vsodi so zbirali čete in jih spravljati iz kritja. Naša artiljerija Jih je zadržala dneve in dneve. Pri Koti 144 so Italfiani posamezno tekli z Debelega ^Tha; ko so se zbrali, je udarila artiljerije na nje. Drugod so prišli v gosti kalom. Skozi Dol so korakali opo-dne. Naš artiljer^iski ogeaj jih je raz-nršil. Zapadno Kote 208 je naša artiljerija pognafa v zrak skupino itali-ianskih metalčev min z moštvom in in mtnami vred. Ali italijansko ar-madtK) vodstvo je masiralo vedno več čet, po dnevi iif po noči so doha-jale Hi ko so se končno nabrale, je pričel n^>ad, ki pa se jim je izjalovil. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, Italijanska vlada tiska bankov-ce po 10 lir za nađalinih 200 miliio-nov; reklo se je, da gre za nadome-stitev starejših bankovcev, v resnici pa bo to čisto nov denar. — Nov dekret pooblašča vlado, da izda 22 ml-lijonov lir za neocfložljive mirovne svrhe, med temi za izgradbo parla-mentnega poslopja. — Italijanska vlada je nakazala nadaljnih 20 mili-jonov lir za nu}na dela v potresnem ozerrrtju. — Nemško bančno podjetje Rast, Kolb in Schumacher v Rimu je zapjenjeno. Pod prisilno kontrolo v Rimu je postavljenih zopet več nem-ških pođjetij. »Kolnische V. Ztg.« poroča, da se je vršil v Rimu v palači Giustini-ani kongres italiianskih prostozidar-jev, ki se je bavil z raznhni problemi zunanje in notranje politike, ki so v zvezi z vojno, s teritorii? mirni name-ni Italije glede slovanskih aspiracij in s franeoskimi potrebami. »Avanti« pravi, da se je obilo članov ohladik) in ie izrremenflo svoje nazore o vojni. Italijanska vlada je zapienila v zasedenem ohmejnem avstrijskem sem skodelico s podstavčkom vred spustil na tla. — V tem sem se vzbu-dil. Zunai je natakarica ropotala s posodp za. kavo, Mencal sem si oči, pa se nisem mo^ei spametovati, kje se nahajarrL Pogledal sem skozi ok- j jio. V pristanišču sem viđel parnik ' ■Alhnissa. Takoj se mi je začelo v glavi svitati. Sanje so se mi đopadie. Veselilo me je, da sem bil vsaj v snu pri Iju-đeh, ki so mi bili mili in draisri. — Sedaj bom kmalu v Šibeniku. Železnica se vije za obrežjem, \iso-ko na pobočju hribov. \%>sko trto Tiajdeš tu, skrtno obdelane pnvice in naokrog se razprostiraio ottkTni togi. Zeio se mi je dr>padel ob raorskem obrežju kraj*: Časte* Abedeso Cam-bio. Spomkifal me je na Bocklinov: 'Otok mrtvih. Mogoče radi te^a. ker se pol tr$a skriva pod visokimi. tem-mm\ cipresami. — Ko bos te vrstice dotoHa, tuđi jaz ne bom več đaieč ol Tebe! Do ve-selega sv7denjiei prisrčne pozdrave \. — Šibenik, 16. maja 1916. Predraga! 2e včeraj od desete ure se klatim po mestu. Kolnem pa tuđi že včeraj od desnih. Bil sem pri poveliništvu obrežne^a varstva. Kaj misliš, da me pustijo preko Reke in Trsta! Vrniti se moram preko Knina, Drvarja in Prijedora. — Od žalosti nisem vso noč zatisnil oči. Pa mi tuđi stenice nišo pustile spati. Še danes sem ves gobav in rd2če pe-gast. V grenkih čustvih Te pozdravlja V. Kniiu 17. maja 1916. Žlahtno moje dekle! Ob reki Krk i se sprehaiam in si ogledu i em trdnjavo stare^ra mesta kninskejfa. V snomin mi prihajajo beseđe dr. Tre-sič-PaviČiča iz pesnitve: Sa kninske tvrgnjave: >. ..Dedov slavnih suzne očetbine ...« — Ogleda! sem si tud! muzej stare^a mesta hrvatske slave. Ljubljeno dekle! ?e danes mi je grcriko pri ftcu. ker so se mi izialo-vili nacrti. Vendar ne jadikaj, ljubica, pa bo enkrat kasnele svidenje tetn-holi prisrčno. — Iz da^io Te v đutal jBoSivh^ V — S u n j a, 18. maja 1916. Ljubljena Emica! Moj »doDust« se bliža svojemu koncu. Ako bi trajal že doU3, b!?žal bi se pa jaz svojemu koncu. Tale vožnja s Knina v Prijedor je bila tuđi pravi pekel. No, sedaj je vse liudo pri kraju. Sedai sedim v restavraciji in si opiram od rib pokvarjeni želo-dec s pristnim Tokajcem. — Bodi po-zdravliena! Prihodnje pismo dobiš iz G. — V duhu Te poljublja V. — Gradec, 19. maja 1916. Sladka moja ljubica! Na m#ji pisami mizi je $e vse tako, knkor sem pustil pri odhodu. Dane« se pa tuđi ne lotim nobenega dela. Ako vstopi stotnik, vtaknil bom roke v fep. In ako me vpraša, kako se mi Je godilo, pokažem mu v žepih — fige! — Jutri se javtm k raportu s pro5-nio za dopust in upam za trdno, da Te bom zamogel v prihodnjih dneh živo in lepo, kakoršna si, pritisniti na Ijubeče srce! — V. ocetnlju vse koče nemškega fn av-strijskega planinskega drjštva. »Avatnti« poroča, đa je socijali-stična poslaniška stranka sklenila i večtno, da bo zahtevala v poslanski zbornici, naj vlada naznani mirovne pogoje po poldrugoletnem boju de-žeii in sovražniku. >Secolo« poroča, da je letalski poročnik Caparatti padel s svojim hidropianom pri Brhidisl ta obležal mrtev. Zflsledovunle fiomunov. Falkenha\ nova in Arzova ar-mada zasledujeta na vsej fronti se umikajočega sovražnika z neomajno energijo. Odporna sila romunskih čet pojema in Ie na nekaterih točkah severovzhodne fronte se sovražna krdela še ljuto, toda brezuspešno upirajo. G3'6rgyo Szent Miklos je zopet v nasili rokah. Sedmograška bo kmalu popolnoma cčiščena. Francosko Časopisie bije radi dogodkov na Sedmograikem na plat zvona, ter kliče četverozvezo na pomoć. »Pomagajte Romuniji« piše Herve" v svoji »Victoire«, »sicer jo zadene katastrofa«. Drugi listi zahte-vajo čim najenergičnejšo akcijo proti Bolgariji iz Makedonije in pozivljajo aliirance, da naj takoj odpošljejo čim več svežih čet v Solun. »Times« pišejo: Kar smo smatrali prej za možno, je danes dejstvo: Ronruni se morajo umikati, deloma zaradi sovražne premoći, deloma zaradi strategično boljšega vodstva Falkenhayna. Ustvaril se je nov vojni položaj. Zdi se, da je prva naloga centralnih držav. da Drodro preko obmejnih prelazov. V štirih skupinah prodira sovražnik proti Romuniji. Upajmo, da bodo mogli Romuni držati prelaze tako dolgo, da priđe ruska pomoČ, sicer bi bil jugovzhodni del ogrožen in lahko se pripeti, da se odloči Vlaško od Moldave. Tuđi na to moramo biti pozorni, da je mogoča fenziva z Donave sem, kar bi pro-vzročilo za zapadnoromunske čete kritičen položai Lahko bi bile prisiljene, da se umaknejo iz pokrajin, ki ščitijo glavno mesto. Splošnega položaja nikakor ni mogoče smatrati kot ugodnega. ROMUNSKO URADNO POROCĐLO. 11. oktobra. Ob severni in severozapadni fronti smo brez napora zavrnifi sovražni napad pri Atrangu (?). Pri Osonosu (?) v dolini Tecneš drže naše čete svoje pozicije. Severno smo pri Mocdavu (?) krvavo zavmili scrvražni napad. Pri Caineniju in na višinah vzhodno in zapadno od Jučja smo zadržali sovražni napad v smeri na Bagufelde. Na fronti pri Oršovi artiljerijski dvoboj. Angleški vojni minister o Romuniji. Angleski vojni minister LIovd Oeorge je dejal v angleski zbornici, da vlada prav nič ne dvomi, da na-penja Nemčija vse sile, da bi Romuni jo iz sovraŠtva ki maščevalnosti razbila, ker se je upal ta narod upirati se nemški sili. Zavezniki so sto-rili vse, da ščrtijo romunske vojske proti temu poskusu. Rešilna konferenca za Romunljo. Ber'.in, 13. oktobra. »Kreuzzei-tungnave nobene pre-membe poiožaja. Romunska artiljerija je brezuspešno obstreljevala breg med Kostol - Kladovo - Davi-dovec - Sipom. Naša artiljerija je v mestu Kalafat provzročila velike požare. Pri Lomu artiljerijski dvoboj, tekom katerega smo sovražno arti-ljerito prisilili, da je umolknila. — V Dobrudži in na bregu Crnoga morjt Jo mir. Romunsko u radno porocllo. 11. oktobra. Naša artiljerija je obstreljevala Vidin ter provzročila veiike požare. Ob ostali fronti ob Donavi artiljerijski boji. V Dobrudži ničesar novega. Sovražna letala so metala bombe na Konstanco in mesta ob Donavi. Vojaški strokovnjaki napovedu-jejo, da je pričakovati v prostoru pred Bitoljem skoraj še večjih in ob-sežnejsih bojev ter poudarjajo, da bo treba zopet oživelo megalomanijo ! Srbov nekoliko potlačiti. Te napove-di dokazujejo, da se pripravljajo na kritični točki makedonskega bojišča važni dogodki. Curin, 13. oktobra. Vesti iz Soluna se glase vedno bolj pesimistično. Bolgare potisniti nazaj ]e težko. Bitolj, cilj Sarratlovih naporov, je še v nedosegijivi daljavi. Povsodi dobiva sovražnik ojačenja tex po-množtije svojo težko artiljerijo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 13. o k t o b. M a c e d o n s k a fronta. Položaj se ni premenil. Na fronti od jezera Prespa do Vardarja obojestransko živahno artiljerijsko delovanje. Pri vaši Humi so bili spo-padi patrulj. Od Vardarja jlo jezera Dojran je mir. Bilo ie Ie nekaj strelov iz topov na obeh straneh. Na vznožju Belasice-planine slab artiljerijski ogenj. Na fronti ob Strumi neznatno delovanje artilterije m spopa-di poizveđovalnih oddelkov. V okolici Yenike]a smo za artiljerijskim ognjem prisilni tri oklopne avtomobile, da so se morali vrniti. Po boju pri Baraklihi-Džumaii smo pokopali več kakor 200 trupel padlih sovražnikov. Vjeli smo enega oficirja in dvajset angleških vofakov. Oh egej^kem bregu živahno križanje sovražnih vojnih ladij. Pri vasf Eniiže smo sovr?z-no letalo v zračnem boju podrli. 1^-lot je bil vjet. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 11. oktobra. Orijentska fronta. Srbske čete so zavrnile silne protinapade ter so se ustalile v vaši Brod. Na ostali fronti topovski ogeni in praske. Naša letala so bombardirala Plovdiv. Italijansko uradno porobio. 11. oktobra. Albanija. Eden naših oddelkov je zapnstil Argvrocastro in zasedel 8. oktobra Premete na Vojuši južnovzhodno Klisure in je tako naprayil hitro zvezo z zadnje navedeno pozicijo. Italijanska pomoč za Solun. Rimska poročila pravijo. Močne italijanske konjeniške oddelke posi-Ijajo v Santi OuaTanto, tako da je spoznati itaiijanski manever z boka v razbremenitev Sarrailove armade. Pv@ francuski kri° žarki p©f&&lieni. Beroiin, 13. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Eden naših podmorskih čolnov je 2. oktobra potopi! z dvema torped-nima streloma kot lovec podmorskih čolnov zgrajeno malo francosko kri-žarko i>Rigel* in dne 4. oktobra francosko pomožno križarko »Gallia« z enhn torpednim strelom. Od srbskih in frar.coskih čet ki so se nahaiate na krovu »Gallije« m poti v Solun, je pogirsilo kakih 1000 mož. Ladja se je potopila tekom 15 minut. Šef admiralskega štaba mornarice. Morska ožina pri Calalsu. Angleške in franeoske mornaričke oblasti razglašalo, da je vožnja skozi morsko ožino pri Calaisu var-na samo tik angleške ali tik franeoske obali. Tuđi za vožnjo med francosko in angleško obalo so odprte in vame samo nekatere proge. Ce kako pristanisce ni vamo zaradi min ali drugih dogodkov, razobesijo stražne ladje zastavo, ki znači kužno nevamost. Ladje potem ne smejo v pristanišče, sicer jih bodo la-dje, W: so na straži, obstreljevale. Potopljene ladjeu Norveška barka »Đirkc Je bila m. $rociox«nskem morju ppiopl^iA 236. Stev. .SLOVENSKI N.\KOO~, aac 14. oktobra ivi* Strm 3* Angleški parnik »Jupiter« je bi! torpediran. V Ledenem morju s-% nemški podmorski čolni potopili se dva angleška parnika, med njima enega s 6000 tonarni. KUSKA BOJNA LADJA MOĆNO POSKODOVANA. \z Sofije poroćaio. da se je v pristanišču v Konstanci vršil inte-resanten boj med hidroplani in rusko bojno ladjo »Rostislav«. Dva hi-droplana sta bila bojno ladjo zadcla z več bombain: velikega kalibra. Na ladii je prišlo do već eksDiozij in so se nekateri deli vneli. Baje je močno poskodovana in nezmožna za nadalj-ni boj. »Rostislav<- ]e ruska bojna ladja, zgrajena leta 1S96.. doiga 107 m, široka 207 m, z SS80 tonami in 8700 konjskimi siiomi. Moštva ima 540 ter je oborožena s 4 topovi kalibra 25 centimetrov, 18 topovi kalibra 15 cm, 12 topovi kalibra 4*7 cm in 4 topovi kalibra 3*7 cm. Torrceć-ranje špans!\!fc tedrj. V španskem senatu je odklcnil ministrski prcdseinik Roinanones interpelacijo o torpediranju spaii^kih ladlj. obljubfi pa je. da bo interpelacijo pripusti! poznejc. Priporočal je paroplovnim družfcam 7.\ Icvanto, da naj iz patriGtičnUi ozirov zopet pri-čno z vo>nj?.mi v levanto. Aagliia sa Soanska. Preko Curi ha porocajo iz Madrida: Španski list *Epoca« je dobil iz Cadiza poročilo, ki pravi, da je vr^io morje na oba! pri Karifi osian-ke velikega špsnslre^a parnika »Santa Anna^. ki je bii v Gibraltarski morski ožini zaradi velikih diferenc med moštvi od angleške vojne lad-je potopljen. Podrobnosti ni. Na Btianfi&BH oceanu. Podmorski čo!m v Atlantskem oceanu. Iz Rotterdama poročajo: Bro-dovje angleško-francoskih vojnih la-dij je odplulo v zapadni Atlantski ocean, da odstrani nevarnost podmorskih čelno v. Angleške Iz;T?ibe pred Araeriko. Angleški parnik »Kingstonian-, kl je bii tuđi pred Ameriko torpediran, je imel 6564 ton. Vsega skupaj je izgubila Ar?g!;ja pred Ameriko ka-kih 25.000 ton, vštevši norveški par-p.\k »Christian Knutsen«. ki je vozll v angleski službi med New Yori;-jm ili Londonom. Svarilo za nevtralne države. Zedinjenc države priznavajo vojne podmorske čolne kot navadne vojne ladje v nasprotju z memoran-duincm entente. Na ta način je podarila Amerika manjše nevtralne države, da ne smejo delati raziočko. med vojnimi ladjami in podmorski mi čolni. Španski ministrski svet je dne 12. t. ni. odloči! o stališču Španske v vorasanju nemških podmorskih ćol-riov. Sklepi mirnstrskesa sveta osta-nejo tajni. \VHson in eri te ma. »Secolo<- konstatira, da je na-pravil v angleških krogih neprijazni nastop \Vilsona proti ententi slab * tisk. VVilson nirna vzroka tako rez-ko zavracati vmešavanjc zavezni-kov, da jim naprtiti ceio odgovornost za gotove dogočke. Ententa ve prav dobro, kako daleč gredo meje rjene odgovornosti in pravice in ne potrebuje poduka Zedinjenih držav. Sicer pa razlagajo neprijaznost pred-sednika z željo, da nastopi proti ententi oštro, ča more potem proti Nemčiji nastopiti dvakrat bolj rezko. NemČija in Zedinjene države. Veleposlanik Zedinjenih držav v Berolinu Gerard zanika. da bi bilo njegovo potovanje v Ameriko v zvezi z vprašanjem podmorskih čol-r.ov. Izjavil je, da so odnošaji med Zedinjenimi državami in Nemčijo urefeni; če bi temu ne bilo tako, ne bi bii zapustil Berolina. Wilson bo imel prihođnji petek zopet konferen-co z Oerardora. Zatrjvje se, da pripravlja državni tajnik memorandum Ne radiji. Norveška in podmorski čolni. KrfstHanija, 13. oktobra. (K. ur.) »Nonk Telegram bureau« poroča: Kraljevska naredba današnjega dne ćoloča: Za vjm rafco opremljeni in vorujoči se državi sjNNiaioči pod-r.orski čolni se ne smejo gibati in U5tavl]ati v norveških plovnih vo-aah. Ako profcršfjo prepoved, jim preti nevarnost, da bodo napadeni z orožno silo. Prepoved ne brani,^ da poišćejo podmorski čolni radi težke-£a vremena ali havarij norveško tnorje, 0a r«Si|o flo^^ka feđJc^a. Ladja pa mora ostati v okvirju okoliša v poMiciii Koronie v»de in mora razviti narodno zastavo in medna- rodni signal za vzrok njegove na-vzocnosti. Kakorhitro odpade vzrok za njegovo navzočnost mora ladja oditi. Drucri podmorski čohii razven imenovanih tuđi ne smejo pripiuti v norveške vode, razven ob beiem dnevii in vidnem vremenu v gorenji vodi in z razvito narodno zastavo. Tuj pomorski čoln, ki se giblje v norveških vodah, mora radi težkoć med raznimi vrstami podmorskih Čalnov \ zeti naše nevarnost za vsako škodo ali za uničoniJ. katero bi mogla pro-vzrociti zamena. Naredba stopi v ve-liavo 20. oktobra. rRAMCOSKO URADNO POROCILO. 11. o ktobra z večer. Sever- no od Somnie smo zapadno od Sail-1\ -Saillisla nekoliko napredovali. Južno od Sornir.s velika Jehvnost c'ojestranskih artiljerlj. Nobene in-fanterijske akcije. V Vogezih smo izvršili posrečen nenadni napad, od Katerega smo pripeljali 11 vjetih. Naša artiljerija je obstreljevala to-v-n:o za di'^či plin v blizini Miil-hausna. Vidcti je bii ;am velik požar. 12. oktobru popoldne. Obcjcstransko artiljerijsko delova-nje ju/no ud Sonune in v Woevru. Na ostalcin Uelu freme je bila r.oč razm;Ton:a m:rna. Belrrfjsko uradno porobilo. 11. oktobra, \'čeraj preti ktn-cu dneva je vjel neki belgijski cxidc-lek sovražno nostojanko vzhoUno in južno od Steyvekenskerqua, Belgijci nišo imeli izgub. Tekom 12. oktobra obojestranski topovski ogen}, ki je bi! posebno /.ivahen v okolici Dixmuid-na in Stccnstraeta. ANGLESKO URADNO POROCILO. 11. oktobra pcpoldne. Ves dan močno sovražno bombardiranje. Sovražni poskus, napasti se-vemo od Courceletta, smo ustavili. Naša artiljerija je obstreljevala sovražno infanterijo, ki se je zbrala bolj zadaj. 11. oktobra z večer. Ves dan so obstreljevali Nemci našo fronto južno od Ancrc, ziasti sever-Ho od Courceletta, nri liessenskem jarku, okrog okopa Stutf ter okolico rlersa in Gaedecorta. Severno od Courceletta je poskusil sovražnik napad. Ob njegovih jarkih ga je do-segel nsš zapomi ogenj, ki je prepre-čil prodiranje. Naši topovi so name-rili uspeŠen ogenj tuđi na oddelek sovrazne pehote, ki se ?e zb'rala za sovražniiri črtami. Zadnjih 24 ur smo violi ob Sommi 2 častnika in 45 mož. Pri Neuvillu-Saint-Vaast je sovražnik ziutrai nnnadel od nas zase-d^no vdrtino. Prišel je v oeenj naših strojnih p'jšk ter ime! velike izgube. Podobcn poskus pri iizrtienzol-lemskem okopu smo tuđi zavrnili. Včeraj so razdeiali naši aeroplani z bombnmi dve sovraŽTii artiljerijski poziciji ter poskodDvali mnogo dru- gih. Prispeii so lep kos za sovražno fronto ter obmetali železnlške postaje, konjske železnice in stanovaiišča ft dobrim u^pehem z bombami. Pri-lo je do številnlh bojev v zraku. Froata na zapadu. AnTle^ki vajni poročevalci na franeoski fronti poročafo, da hitro napreduje ojačenie nemške fronte. Angleško franeoski sunek ne mere več nanrej, ker so postavili Nemci sedaj zopet več strojnih pušk v fronto. Pri Le Sarsu. >-Daily Chronicle« poroča. da so bili boji pri Lc Sarsu posebno ljuti, ker so se nemski jarki iz betona in s oklopi držali do skrainosti, priti je rr-oral na pomoč angicški okl^ipni av-tomobil, ki pa je v razriti zemlji ob-tičal. Nemci so ga ohsuli z granata-mi, a mu nišo mogli do živega. Kon-čno so se snlazili pod avtomobil ter ga rrizstrelili z dinamitom na deset kosov. Sovr^žna letaia nnd iužno Nemčiio. Cerolin, 13. oktobra. (Kor. ur.) NVoiiiov urad poroča: V današnjem arinadnem poročilu omenjeni so-vraž skupinski polet nad južno Nemčijo se je izvršil po popolnjenih urad-nih poročilih tako-le: Dne 12. t. m. med 3. in 5. uro popoldne je prispelo več sovražnih letalskih skupin. v vsem 40—50 letal, nad naše južno-zemško domovinsko ozemlje. Bombe, ki so bile vržene na Donauenhen-gei. .Mnit, .sliofcn, riufringcn, Esch-\ve:ier pri Neustadtu, Hatelach v dolini Kinzing »n K^tweiL nišo napra-v:le n'kake vti;j?ke materijalne škode. Pcškcdo -*a«L- sg v rnaleukostn^m obsegu privatno lastnino in sojiek;!i civilnih oscli lahko rsnile. V i ubin-genu je padla ;e1na nomba na rezervni lazaret, rri icnur sta bila dva nt rok u v sosednem vrtu ubita. PoIcjl :«h dveri birok je bilo v Tii-tingenu in ObLrnclcrfu žrtev napaJa skupno se 7 eseb. Stcvilo ranjenih znaša v celeti 26. Cd nap^cajočih letal je bile po naših Ietalcih m obrambnem o^nju strmoglavljenih 9. med njimi jedno angleško. Sovražnik je murai torej pri ponovnom napadu na mirne nemške kraje plaćati svoj orji sko brezpomemben uspeh z jako obeatno izgubo. Asqulth o položaju. Londctj, 12. oktobra. (Kor. ur.) V ansleški poslanski zbornici je iz-vajal ministrski predsednik Asquith o položaju: Glede an£leško-irancoske ofenzive je izvajal Ascjuith: Na fronti 9 milj smo prodrli 7 mili ter vzeli pri tem zipored ce-o vrsto močno utr-jenih črt. Najboli je treba omeniti nad vse vafno dejstve. da nas v r«o-benem slučaju nišo mop:Ii sovražni protinapadi pre^nati iz katere koli zavzete pozicije. Naša artn.fcri.ia ie močno nadvladala sovražno. Pose-!»en usr?h je bii da smo prisilili so-vražnika, da je opustil napad na Ver-dun in pustil na zaprti frr>nti moč-ne sile. ki so bile dolc^Pene za vzhod. Tako Rusom kakor Francozom smo prinesli dra^oceno pomoč. Ni dvroma, da so *e izkazale naše nove armade ne le kos vreči v nasksTvti sovražni-ka iz nje^o\ih najmočnejsih poz^cij, marveč tuđi vzdržati ofenzivo rod najtežiimi pokoji mesece ip mesece. Ob zapadni fronti Hgipta so Se-nusi #bsoieni v mirovanje. To dej-stvo skidaj z brii v Darf:tru je kon-čalo turrko-ncmške intrige v Egiptu in Šutom. V Solunu so dtbile zavezniške čete močna ruska in italijanska oja-čenja ter so prešle začetkom septembra v ofenzivo s ciljem, da združiio svoje delovanje z ruskimi in romun-skimi četami na Sedmograškem in v Dobrudži. Ta ofenziva je ^mela velik uspeh. Na desnein krilu so se vstalili Angleži na levern bregu Strume, kjer so vzeli bolgarsko pozicijo, zavmili epetovane nrotinanade in prizade-Jfili sovrazniku velike izgube. Na le-vem kri!u so prenraral! Rusi Fran-cozi in Sr1*! Boliarare in vzeli Florino. Pre??rra]! so sovražnika z •bmejnih višin ter stoie sedaj le malo angle-ških milj oddrljeni od najvažnej§e točke, rVtolja. Onerac'fe zavezn'kov v tej pokrajini nišo prineslc savraŽ-niku samo težkih izgub, marveč so tuđi preprečile, da bi pošiljal Čete iz Makedonije v Dobrudžo ter na ta način pomagale ruskim in romun-skim zaveznikom. Dan na dan vidimo s prijateljskim interesom in ponosom sijane uspehe, hrabrost, žilavost in strate-grično znanje Rusije in Italije v prilog stvari zaveznikov. Pcpolen sperazum in popolno medsebojno zaupanje o-bstoja med I generalštabi zavezn^.ških štirih držav. iz česar izhsja tr.di so^lasje v namerr'h in stremljenju. Naša hvaležnost gre enako tuđi mnnjšim državam. ki so spozrale, da zahtevajo njih interesi in n^h dolž-nrst, da se udelejre boja. od katere-era je CMivisna njih sreča. Zahvalo smo nolžni ziasti Belgiji in Srbiji in sedaj tuđi Romunijf, katere kralj in narod sta se kljub tisoOim glasovom, ki so se obučavali in 7ahtevali sebično nevtmlnost, priklopila naša strani, čn prel'ie kri za o^roženo ne-odvi^r^t rnalih narodov. Zelel bi, da bi mo^el dostaviti Orško (odobravanje), drško z njeni-mi nesmrmimi snomini lirabrega in zmagtvi^cga otpora pr^ti vpa«iu barbarstva ;n tirnnstva. Grško, katere srečo in svobodo sčitimo /e ce-lo stnletje. Reci hočem samo, da more tuđi sedsH se pametno vodena in vladana drska igrati častno vlogo na oni strani, kjer ji je odkazano me-sto pa vs-m, kar je veliko in slavno v njeni preteklosti. (Pritrievanje.) Končno je rekel Asquitn v svojem pregledu: Ne srne se zgoditi, da se konca ta vojna s sramotnim kompromisom, ki ni odvisna od naše volje, s skrpucalom, ki bi se skrivalo za krinko takozvanega miru. (Glas-no pritrjevarjje.) Pol?ni smo onim, ki so žrtvovali svoje življenje, da te žrtve nišo prinesli zaman. Cilji entente so dobro znani. Nišo to sebični ali mašeevalni cilji, zahtevajo pa primemo zadoščenje za preteklost in garancije za bodočnost. (Pritrje-vanje.) Vojna z Rusijo. Ruski vpoklici. Rusko casopisje pri naša carjev ukaz. ki kliče pod zastave vse še ne-vpoklicane letnike opolčenja prvega razreda, nekaj najmlajših letnikov opoičenja drugega razreda ter ceio vrsto letnikov do sedaj od vojaske sl'ižbc oproščenih. . DROBNE VEST! !Z RUSIJE. Novi noiranji minisicr Protopo-pov je inienoval bivšega bančnega ravnatelja Walza za svojega prvega pomoćnika. Voditelji Poljakov so izstoplli iz kadetske stranke zaradi njenega na-stopa v poljskem vprašanju. Ritska vlada ne more več sama preskrbeti dežele z žitom. Zato je opustila politiko maksimalnih cen ter prepustila preskrbo trgovcem z žitom. Turska v©?na* TURSKO URAONO POROĆILa 13. oktobra. Na fronti v Fe-lah.ju boji topov. Dve sovražni leta-li sta vrjrli na taborisča plemen v okolici Maja jugozapadno od naših poncij pri Feialiiju bombe, ki so ubile 8 moških in 8 žen. Na perzijski fronti smo med Sakizem in SauC-bulakom pognali sovražni konjeniški polk nazaj. — Kavkaska fron-t a. Na desnem krilu praske, tekom katerih smo napravili več plena. Na levern krilu smo vrejli naza! sovražr.e sile, ki so se skušale ponoč! približa-ti našim pozicijam. V ostalem samo delno nrertehajoč topovski ogenj. Z ostalih front ni poročati ničesar po-meinbnepra. RUSKA OFENZIVA V KAVKAZU!. Iz Petrcrrada peročajo: Oficijelna rt!*ka brzojavr.a agentura spo-roča: Ruska kavkaska armada je pričela na svojem desnem krilu v blizni Trapezunta zopet z ofenzivo. Nemški državni zbor. V včerajšnji seji so socijalni de-mokratje interpelirali zaradi ustavljenja njibovega osrednjega lista BVorwarts". Vlada je izjavila, da je „Vonvarts" hudo grešil Droti „Burg^Tiedenu" in da zato ne more pri vojaški oblasti sto-riti korakov, da bi bilo ustavljenje prepovedano. — Na vprašanje o voj-nem položaju v Afriki, je vlada odgovorila, da so sovražniki postavili na noge 70.000 do 80.000 mož in zavzeli največji del nemške vzhodne Afrike, a Nemci drže še znaten del. — Obširna razprava je bila glede pomanjkanja krompirja. Predstojnik državnega ura-da za prehrano, Batocki, je bii izjavil, da se je prideialo »presenetljivo in prestrašljivo malo krompirja. Med raz-pravo je nekdo vrgel z galerije večjo množino lelakov v dvorano. Kazne politične vs'ti. = Srbsko - italfianske diferen- ce. Srbski list »La Serbie«, ki izhaja v Ženevi, prinaša ljute napade na Italijo, katero imenuje za največjega sovražnika Jugoslovanov. = Zfciranje zlata na Neicškem. Nemšk! listi objavljajo: Brezpogojno potrebno je, da se nemška zaloga zlata pomnoži. Zlata zaloga nemške državne banke je znašala ob izbruhu vojne 1256 miiijonov, pa je narasla tekom vojne na 21/- miljardi.Bankov-cev se nahaja v prometu za okrog 7 miljard in njih zakonito kritje z 1/3 zlata, torei ni doseženo. Računati pa je še z zvišanjem papirnatega denar-ja in tuđi za trgovske obveznosti v inozemstvu je nujno treba zlata. Državna banka je zato organizirala po vsej Nemčiji nakupovanje zlatnine. Tem povodom pa se prebivalstvo še enkrat nujno pozivlja, da o4da kar najhitreje ves zlat denar, ki ga je še nad Vs miljarde v privatni posesti, državnim blagajnam, kdor zadržuje cekine, ta ie škodljivec domovine. Pričckovati !e. da se bo prebivalstvo temu pozivu odzvalo, sicer bi morala država poseči po resnejših sredstvih, kajti konečno je še vedno pravičnejše zaseči cekine, kakor 9a druge predmete iz zlata. Po-ročnih prstanov se za enkrat še ne pobira: ti naj tvorijo rezervo za naj» skrajnejše slučaje. = Švedsko - angeški spor. Lord Robert C e c i 1 je govoril z nekim ameriškim časnikarjem o an-gleška - švedskih odnosajih. Lord Cecil je povedal, da protestira švedski ministrski predsednik skupaj z Ameriko proti Čmim listam, ne ome-nja pa, kar je zelo čudno, ameriških protestov proti grozovitostim nem-škib podmorskih čolnov. Cecil ie te grozovitosti podrobno opisat ter nato izjavil, da je Anglija odločeoa izra- biti svoje brodovje proti nemško-^ švedski trgovini. -: V poklici na Švedskem. Iz Stockholma poročajo: Nab<>-ri crne vojske prve kategorije da 43. leta in njih uvrščanje v armado so se pričeli 3. t. m. — Iz Abesiiiiie. Iz Džibutija poročajo. Pristaši Lig Jassuja so bili pri Messu poraženi in razpršenL Ba-je se je Lig Jassu podvrgel novi abe-sinski vladi. — Program novega iaponskega minlstrskesa predseđnika. Novi ja-^ ponski ministrski predsednik Terau-hi je izjavil. da njegov progfam ne poineni preokreta, ne napada, ne vro-jaškega pretiravanja, marveč napre-dek. Nikakor ga ni volja dotakniti se suverenitete Kitajske ali pa postaviti se proti interesom drugih držav, Nasprotno bo storil vse, da si prido-bi zaupanje tulili vlad in da bo izpol-nil pogodbene dolžnosti napram Aft-giiji in Rusiji. = Japonska in KHajska. Japon-ska je postavila napram Kitajskl v svoji zadnji noti tele zahteve: l. lTkcr poveijnikom kitajskih divizij, ki so se udc]cžiie spopada z Japonci. 2. Odpust udeleženih štabnih častni-kov. 3. Javno opravičenje vlade in strogo posvarilo čet. 4. Imenovanje japonskih policiiskili komisarjev v južni Mandžuriji in vzhodni Mongoliji. 5. Imenovanje japonskih sveto-valcev generalnega štaba. 6. Imenovanje japonskih vojaških instruktor-iev na vseh kitajskih vojaških šolah. 7. Odškodnina japonskim ranjencem in rodbinam padlih .laponcev. 8. Nota Kitajske Japonski vr opravičbo. Kitajska noće sprejeti vseh teh za-htev. pač pa je pripravljena pogajati se na tej podlaci. Vesti iz ?!iOF$I M. Gorica. Begunci, ki so bežali iz: Gorice oni dan, ko so prihajale v mesto čez Sočo italijanske patrulje, pripovedujejo, kako hudi boji so se vršili po nekaterih delih mesta. V go-stilni pri Pizzulu na Korzu so bili Dalmatinci po sobah in skozi okna so streljali ljuto na prihajajoče italijanske patrulje. Vneli so se krvavi ulični boji. Neki Slovenec iz blizine mesta je prikolesaril v mesto, da bi izvedel kaj novega. Ob starem po-kopališču je videl skupine vojakov, ki se mu že od daleč nišo zdeli naši, ko je prišel bližje, je slišal krik ljudi: Evviva Gorizia italiana. riitro si je bii na jasnem, da so italijanski vo-jaki v inestu in naglo jo je odkuril nazaj. Slišal je za seboj Idic: Ferma! ali ker se ni hotel ustaviti, so pocili za njim trije streli pa ga nišo zadeli. Nekatera došla pisma naznanjajo, da so trgovine po većini odprte in da so razna živila precej po ceni, da jedo bel kruh itd. Malo verjetno, pri-poroca pa se najbrže ljudem, da naj tako pišejo v Avstrijo. Pravijo, da so v kleti pri »Zlatem jelenu« italijanske patrulje zajeie tri Slovence; dva so baje odoeljali iz mesta. Mest-n? uslužbenec Ouaini je bii skrit ne-kje pod zemljo okoli gradu. Cei lov so bili vprizorili na njega ali Ouaini-ia ni.bilo mogoce najti. Ob dohodu Italijanov je baje zlezel iz svojega brloga. Na Travniku v Gorici baje nekai gradijo; tako le pripravno za en strel iz topa. V Gorici prebiva baje vcjvoda d' Aosta. Odlikovanje. Prijor bolnice us-miljenih bratov v Gorici p. Longri-nus H o r a k je odlikovan s častnim znakom II. razreda Rdečega križa t vojno dekoracijo na traku hrabrostne svetinje. Raznaša se vest, da je padel na kraškem bojišču gospod Fran Vale n č i č. odvetniški kandidat v Gorici, doma iz Ilirske Bistrice. Ako kdo kaj ve o njem. naj sporoči našemu »redništvu. Še vedio Opachiasella. Odreie-no je bilo da se ima pisati v uradnih poročilih Opatie selo in ne več laska skovanka Opachiasella. Ali vseeno čitamo v uradnih komunikejih tisto zoprno Opachiasello. Lokvica, Nova vas sta tako srečni, da se imenujeta povsodi pošteno po slovensko in niti ni bilo potreba nobene odredbe za to; za Opatje selo ie bila potrebna pa se ne izvaja. Jarane so Jamiano. Groza kako se pačijo Iepa slovenska krafcvna imena in kako se tako v svetu ustvarja in ohrat?|«|e rrrfse!, ^š k po teh vaseh bivato rtalifani, pa jw * samo oaa skovanka italffaaska, pre-bivalst\^o pa čisto slovensko. * * »Italijansko in slovenska prebivalstvo zapnšča Kras,« srao čitali te dni v nekem poročihi v »Pester LlovAi«, v vojnoporc^val^TO sta^ nu odobrenem. Če že drugi barvajo ubogo Goriško-Gradifčansko za skoro italijansko dezelo. na! pazijo vsaf v vofnoporočevalskem stana, da se ne bo slovenskih Kra§evcev predstavljalo sveto* za Italijane. Na K*rasii nrebivalo Slovenci inneltalijani. Pri zadnj^n ljuti-' stao &afe $ ft* ** Krsp ^$9 Stran i. .SLOVENSKI NAROD*, dne U. oktobra 1916. 236.Sfčv. feknrencev in kakih 200 ItaHjanov (kaki uslužbenci). Oglasila sta se iz ruskega vjet-ništva Anton Besednjak In Alojzij Slokar, oba iz Kamenj na Vipav-skem. Po dolgih mese<đh se je izve-dclo, da sta se živa. Tako se oglasi še marsikateri pogrešanec. Iz foriSttih učTteUaMb fcrogov se piše »UčHefeteefnu Fovarišu« raed *taigin\: Pričel se je na vseh šofah j—• tuđi prav v blizini sovražnikovi — solski potik. Mislili smo. da nas 1. SSDtember preseneti z draginjsko dorado ali s kakšnirn drugim pribolj-Htom. A žajibog — od nikoder ni-fc£$ar!#Nn*če se ne zmeni za k^a § 81 an in z 1 a s t i v teh ča-jsj h, ko zahteva nas poklič podvojeno moč! Skrbi nas to, ali bomo zanaprej mogli vztrajati s j^restepomno mesečno plaČo. Prosi-»no c. kr. okr. šokki svet, n a i nam -opomore v tei zadregi. V za-Jedju se se kaj dobi. a tu ni živil, na obleko in obuvalo in drugo pa se niti ne mislimo. Pozivljarno zastopnike učiteljstva, ki so ss umaknili v za-Iteđje. da napravijo zdaj primeren korak in pokafeio svo4o skrb za kolege v blizini fronte. Furkiaski duhovniku ki se naha-ijajo v italijanskem vjetništvu, pridno pišejo pismo svojim znancem v Av-striji. Hon Eduardo Suppanzig, župnik v Bracanu, poroea o sebi, da se nahaja v FlorencI od mnija 1915. Tri dni je bil v zaporu v Korminu. cd 5. duniia do 26. avgusta 1915 je bil V trdnjavi Belvedere. Potem so £a spustili in zdaj se giblj-2 prosto samo iz Flocence ne srne nikarrjor. Osum-Tjen :.e bi! Fpiiona:~e. Na Voloskein ?c umri gosp. Josip Stirn, mesar in posestnik. Umri je tolminski eerkovn?k Gospod Andrej F i 1 i. V Trstu fe umrla begunka Via-rija Nardin, rojena Oregorič, 7 Yo-grske^a. Važno za besrnnce na Štsjcr-s&~em. One begunske družine, ki do-"fcivajo vciaško podporo ali ne vedo. kfe se jhn fco odslej izolačevala, se or>ozarjaio. da nai pošliejo svoje pla-čilne pole deželni p->dporni komisiji v Gradec s prošnjo za novo pJacHno pok>. s kat?FO moreio potem dobivati podporo r>ri h^nji davkariji. Slovenski duhovnik prcoblečen .▼ kmeta. Č. g. Fran Klanjšček. doma Sz Števerjana v Brdih, brat mno^o-letnecra bivšega župana %. Josipa Klanjščeka je bil pred vojno kura* v Lokovcu. Ko je izbruhnila vojna, ie .moral tuđi on pod zastave. Gori v Galiciji je deloval kot divizijski župnik, izmučen fn bolan je bil prišel v Gorico v rezervno bo-nisnico. Ko je okreval, je šel pastirovat v Podsabo-trn. Od tam se nj umaknil pravočas-fio. ko pa so pnsii Ttaliiani, si je po-magal takp. da se je pre;>blekel v kmeta. delal v vinogradu in na polju ta ostal nekaj čfcsa nepoznan. Sled-■TlllC SO le izvedeli. kdo ća ie. Nato 3e moral proč iz Fodsab:>tina; ^edaj se nafraja bajc v zapadnih Brdih pri Fiiliani. Tržaški damski vojnooskrbru odbor je povodom cesarjevega roj-stnega dne. kakor razvidno iz ra-cunske^a poročila, poslal na jugozapadno fronto v 50 zafcojrh: 380.ooo cigaret, 37.000 cigaretnih doz/ 4000 Tiaramnic, 4000 dcnarnic, 1000 orglic, 1500 pip, 4000 vži^al, 4000 glavni-kov, nadalje pisemskega papina. gumbov, svinČnikov, zrcal, mila itd. »Biglki«. Čisto slovenski krai Bilje se Imenuje v uradnem porcčilu >Biglra«. Povsodi in ) vedno laske skovanke namesto slovenskih imen za slovenske kraje! Puli dobi sainonemsTce ulične napise. Dosedanje trojezične napise so odstranili. N«n§«na v Istri. V ljudske Sole y Istri se namerava UX£S^ nemšČina za obBcat»i predmeti Troske pouka bo trpeta dežela. Brezp!ačT!i prevoz bcgunske prtljage je dovoljeti samo takrat, ako se odda prtljaga kot navadao blago na železnico. Polno voznino pa mora plaćati, kdor vozi prtljalo kot potno prtfiago afi brzovozno blago. Želez-niško rakiistrstvo opozjarja ziova na to z ođfokom, da ta odredba ve!Ja ^a vse be?rtmce brez Izjeme. Vest! \z Pr!mors*e in vsa pisma xa tvrdio P!nter & Lenard, trgovina z železnino v Oorici, naj se naslov-Ijajo do prekttca na iiae Ferdo P i n -ter, k. u. k. Art. - Zeugsdepot, Er-ce^novi. Boka Kotorsfra Dalmatte^ri kmctle plačulefo Rvoie doltove. v računskcm zaključku deželnega hipotečoe^a zavoda dalmatmske^a se kaže. da so števil-ni posestniki rad! visokih c©n polje-delskih profovađov in radi vojnih podpor zavodu vmli ali vračajo posolila in tako se Je na ta nač*n pre-cejšen del kmečkega prebivalst\^a povsem rešil hipotečnih dolgov. Kdo kai vć o mojih sorodnikih, 'družini Švara iz Preserij hiš. st. 12 j Komen? Dne 18. septembra so# bili | ?e na begutiskera tr^n v Sežani. K. starčev, par zubojev obleke ki već dTugih stvari. Ko so dospeH moji stersi na begunski trg v Sežaoo, ni bilo več tam družine Svara in ne robe mofih staršev. Tako so ostali moji nesreeni starsi in vsa družina brez obleke. Morali so odpotovati brez perila v tuji svet. Razkropljeni so od svojih domačinov, tako da ne znajo drug za drugega. NajvijiklnejSc prosim, komur bi bilo ka) znano, kam je odpofcovala družina Svara in Je 1! vzela robo mojih staršev seboj, ali jo je ostavila kje v Sežani. Zaboji in vsa roba je bila naslovljena na ime% mojega očeta tako-le: Lozej Valentin, Preserje hi§. št. 13, Komen. Kdor bi o tem kaj znal, naj blagovoli spo-ročiti na naslov: Lozej Mirko, S. M. S. »Novara«, Marinefeldpost Pola. Ali ako bi kdo videl to robo, kje na kakem kolodvoru, naj blagovoli 30 poslati na naslov mojega očeta: Valentin Lozej, Boheinkerken bei St. P3ken Nr. 6, bel Marie Mula!, Sagewerk. Mechtersstrasse, Nleder-Oesterreich. — Stro^ki in zamuda se povrneio. Pcgrešane družine s Primorske- fa. A. Filipic, c. kr. voj. palir v Bar-kovljah pri Trstu št. 691, išče svojo teto Marijo Filipič iz Ravni»e pri Gorici. — Panter Marija, \Vagna pri Lipnici, baraka 17, išče svojo mater Fani Dolmar iz Pulja, — Justina Bre-san iz Gorice, sedaj Hundsheim 127 bei Halnburg a/d Donau. išče svoje etroke. — Kati SorčiČ, zas. učiteljica, Lancovo, p. Radovljica, išče svojega očeta Valentina černica iz Št. Petra pri Gorici. — Anton Pregelj, k. u. k. Baukomp. Lw. 14. Feldpost 109. išče zapnika ^osd. Gerbeca iz Mima pri Gorici. — Komel Terezija. Walters-c'orf bei Drossing. Nicder - Oster-reich, išče Andreja Komeia iz Gorice. — Marinsig Frančiška. \Vagna bei Leibniz. Barake 14. išče Uršo Markič. — Bastianci^c Amalija iz Gorice, sedaj v Novem mestu. Ljubljanska cesta 36. išče svotesra sopro-ga. — Jare Andrej. k. n. k. Sortie-rungsstation. Barake 47. Plattfuss-nbteiL, Tnnsbruck. isČe svoio ženo .Tožefo Jare s sedmimi otroci iz St. ^etra pri Gorici. — Gregorič Marija, Wagrna bei Leibniz. Barake 47. išče svojo družino iz Bukovice. — Fride-rik Maraš, pešec, k. u. k. Tnft. - Rort. 97, 4. fTrsatzkomr.. VVascherei, išče svojo mater. — Beltram Anton. k. k. Landsturm - Baon., Train. Feldpost 76, isče svojo družina iz Vocrsrskesra. — Mihael Filej, Land^t. - Arb. -_Abt. ."0/5 k. u. k. išče svoto družino iz ^martnega: Merlak Ivan. k. u. k. \Vachbaon.. HeeresGrruppe, St. Rudp-recht a/d Raab. Steiermark. išče svojo družino iz Stare Gore pri Oo-ricl. — Knabl Leopoldlna, TTnter Laa 22 bei Wien, išče Mariio Medvcšček iz Skale pri Gorici. — Anton Tomšič, k. k. Land. - Etapn. - Baon. 405, 4. Komp.. Feldpost 3S1. ;?če svojo /eno Frčmčiško z dvema đečicoma tz Gorice, Via Orabizio 11. — P o s r e-dovalnica za ?rori^ke be-?un c e v Ljubljani. Darovi za goriške begunce. Da- rilo iz »Slovenskega Naroda« 10 K; Josip Bežck. jurist, prejel za neko malo uslugo v pisarni 4 K: ga. Anto-nija Ručigaj, Mengeš, 22 K; preč. g. 5. Ažman, župnik, Kamna gorica, zbirka faranov. 25 K; Janko Mlakar, profesor v Ljubljani, 20 K; Matevž Jereb, župnik v p. nia Spod. Berniku pri Kranju, 10 K; Marijina družba St. Lenart pri Selcah 10 K 30 vin.; dr. Pavel Musill pl. Mollenbruck 300 K; »Mestna hranilnica ljubljanska« 1000 kron; dokanijski urad v Trebnjem 430 K; Josfp Bežek, jurist, za malo nshi^o v pisarni, 2 K; Pavletič Josip, kanonik m stolni župnik v Gorici, sedaj v Zatični. 60 K; Gospodarska Zveza v Ljubljani za slovenske, dija-ke v Trstu, 1000 K. Po knezoškofij-skem ordinarijatu v Ljubljani so darovali: Zupnije: Tomišelj 10 K, Lu-čine 20 K, Mittendorf 10 K, Preska 10 K, Radeče rri Zidanem mostu 6 K, Lučine 10 K. Želimlje 6 K 10 vin. in Ubeljsko 15 K 50 vin.; duh. svetnik Brence 10 K; stolni prost J. Saiovic 50 K; duh. svetnik M. Saje 10 kron, skiipaj 157 K 60 vin.: Vinko Premk, davčni upravitelj, Vrbnika, zbirko. 100 K. — Oblekn so darovali: 2upni urad Lučine, p. Gorenja vas. Gorenj-sko: dck^TŠka Marijina družba v Tr-bojah pri Smlcdniku: Klekl Josip, župnik v p., Črevsovci, Ogersko: župni urad Brezovica, Istra. — P o -sredovalnica za goriške b e g u n c e v Ljubljani. Dnevne vesti. — Ob smrti narnestnika deželne-ga ifiavarja v deželnem zboru gosp. barono Leopolda Lichtenberga so izrekli deželnemu odboru kranjskemu sožalie se: deželni odbori moravski, j koroški in predarlski; generaloberst » Friderik baron Georgi minister za | deželno obrambo; častniki in vojaSki 1 utafeUci preaadiiaJneKa Moli «. hc. vojneea ministrstva in orožniiko po-veijsrvo št. 12 v Ljubljani. — Odlikovanje. Signum laudit je dobH domobranski stotnik Albcrt vit. Luschan, prvi državni pravdnik v Ljubljani. — Padel je junaške smrti v naj-lepši moški dobi dne 19. septembra pri I van j gradu (okraj sežanski) Franc Termevc. — Dne 19. septembra je padel jonaške smrti po-sestnfk Anton M o č a n iz Koštanje-vice. Bil je štab ni narednik m odlikovan s srebrnima hrabrostnima svetinjama 1. in 2. razreda ter z bro-nasto svetinjo. Imenovani se je ude-težil že bojev v Srbiji in Galiciji ter je bil sedem mesecev na soški fronti. — Iz ruskega vjetništva so se oglasili ter pišejo. da so zdravi; France J e n č i č, c. kr. gozdni ko-misar v Radovijici; Zdravko Po-gačar, filozof iz Radovljice, in Franc K u n č i č (Pužmanov) iz Sele pri Radovijici. Vjeti so bili v strahovitih bojih pri Lučku koncem mese-ca Junija. Zadnjo dopisnico so poslali dne 20. avgusta t. 1. na potu v (najbrže) Taškent. Pozdravljajo vse ljube znance in znanke. — Kdo ve kaj natančnejšega o našem sinu cand. jur. Janku Cerče-ku, praporščaku. oziroma poročniku dom. pp. št. 27, 6. stotnije, ki je izza bojev pri Ztirackv v Galiciji od 12. avgusta 1916 pogrešan, naj naznani njegovemu skrbečemu očetu Ivanu Čerceku, c. kr. ravnatelju zemlj. knjige v p. v Ljubljani, Jenkova ulica 12. Stroški se rade volje povr-nejo. — V korist dni darovanja so izročile ge. grofici Mariji Attems sledeče svote: od poc^etja Kino-Cen-tral kot čisti donesck predstav in darilo 800 K, od gospoda ravnatelja gledališča Rochć-Rehak 200 K in od vodstva IH. mestne deške ljudske sole 66 K, ki so jo nebrali pri Šolski mladini. — Dnevi darovanja. Nabiranje prispevkov in pa priglasov za pristop k avstr. društvu za vojaške velove in sirote je imelo na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani odličen uspeh. Na pole se je nabralo 2590 K 48 vin., priglasilo.se je pa k društvu 44 oseb s 709 K, od katerih je bilo 24 K tuđi že vplačanih. Skupni uspeh znaša torej 3299 K 48 v, od katerih je bilo 2614 K 48 v že vplačanih, (585 K pa podpisanih. Društvu so pristopili: 2 z letnim prispevkom po 2 K, 22 s pri-spevkom po 4 K, 5 po 5 K, 2 po 6 K, 4 po 10 K, 7 po 20 K, 2 po 200 kron. Najtoplejša zahvala v imenu lokahie-ga odbora ravnateljst\ai, profesor-skemu zboru in soudeleženeTmi di-jaštvu. — Družba sv. Ckila In Metoda je prejela 70 K od g. Petrine Trop, seđaj v Gor. Radgoni, katere je na-brala pri svojem odhodu v bojni crti pri Sv. Lucfji ob Soči v Jančcvi kleti med pokanjem Šrapndov. Marljivi rodobljrki, ki tuđi v teh težkih časih ni pozabila na našo družbo, izreka-mo toplo priznanje in zahvalo. — V proslavo 90. letnice g. Luke Svetca iz Li ti je je daroval gosp. notar Kuhar iz Trebnjega Ciril-Metodovi družbi 40 K. — Kvala! — Umri je v Ljubljani v Hrade-ckega vaši %. Karol Pogačnik, uslužbenec ju-žne železnice v pok., v visoki starosti 83 let. Bodi mu ohra-njen priiazen spomin! — Javna ljudska knjižnica »Go-spodarskega naprednega društva« za šer.tjakobski okraj. Vožarski pot 2, koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovske ceste, postajališče električne cestne železnice^ se je zadnji Čas založila z najboljsimi knji-gami svet ovne literature. 4a more ustrezati vsem svojim obiskoval-cem. katerih število je preselio že 2000. Knjižnica posluje vsak torek, četrtek in soboto od pol 6. do pol 9. zvečer. ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. dopoldne. Vstop v knjižnico ima vsakdo in jo zdaj za dolge jesenske in zimske večere najtepleje priporočamo. — Knjižnica ima na razpolago nove popolne imenike. — Izpremetnba posesti. Trinad-stropno Deghengijevo hišo na vokalu Dunajske ceste št. 22 in Sodne ulice št. 1 v Ljubljani je kupila c. kr. kmetijska družba kranjska za pokoj-ninski zaklad svojih uslužbencev ter hišo definitivno prevzimf 1. novembra t. 1. »Srce« prepovedano. Dež. šolski svet za Češko je dal iz čeških šolskih knjižic odstraniti znano knjigo »Srce«, ko jo je spisal Edmondo de Amicjs. Opozarjamo na pripom-be, ki jih je tej odločbi posvetila dn-najska »Arbeiter - Zeitung«. Poročil se |c v srado, dne 11. oktobra 1916, nadučitelj iz Planine nad Vipavo, g. Ivan V u g a z^dč. Ivanko Klemenc v Planini. Čestitamo. Za Rdečl križ, odsek Celjska okolica, ie položi! odvetnik dr. A. Božič iz kazenske zadeve Hercl proti S. Cas 10 K in iz kazenske zadeve Pristovšek proti Stante in Breznik Iz Celja. Glasom naznanila šta-ierskega poštnega ravnateljstva sprejemajo postni uradi deljene dvo-kronske bankovce brez vsakega odbitka. Iz Maribora poročajo: lOletni sin Viktor čevljarja Gluschitza ie našel pri sprehodu v gQzdu kratkov cev, ki je bila na obeh koncih zamašena. Nesel je cev domov ter jo skušal na dvorišću odpreti s tem, da je zabil v konec žeblje. Naenkrat je cev eksplodirala; drobei so raztrgali dečku trebuh ter ga tuđi sicer težko ranili. Dečefc ie skoraj na to umri. Hudo ranjena ie bila tuđi dečkova 2 in poletna sestra, ki se je pri oknu na dvo-rišču igrala. Eksplozija je vzbudila v mestu razburjenje. Uvedena je pre-iskava. Zadruga prekajalcev v Gradcu prljavija oklic, v katerem pravi, da je vse storila, kar je mogoče, da bi preskrbela mast. Zadruga pravi, da edmo Ie njeni elani še preskrbujejo mesto z mastjo in še to s silnimi te-žavami in priporočajo občinstvu, naj v večjih skupinah kupujejo mast in Speh. Drobne novice s Štajerskega. Iz P t u j a. Ponesrečil se je na tukaj-šnjem kolodvoru črnovojnik Gvido Motka. Stroj ga je zagrabil in mu strl levo roko. — Iz Maribora. Pohvalno priznanje za izvrstno službovanje se je izreklo nadoskrbniku v voj. oskrbov. skladišču M. Novaku. Oosp. Novak je bil že odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono. — Iz Maribora. S srebr-nkn zaslužnim križeem na traku hrabrostne kolajne je bil odlikovan Črnovojniški računski podčastnik do-mobr. pešpolka št. 26 Mihael Prelom. — I z M a r i b o r a. V konkurz je priše! specerijski trgovec Karol Kazimir. Upravitelj konkurzne mase ie odvetnfk dr. Juritsch. — Iz Maribora. Za mesto Maribor se ustanovi »vojna kuhinja«, v kateri se bode dobilo za 20 v toplo kosilo. — Iz Kozjega. Z^orelo je gospodarsko poslopje gostilničarja Leskovšeka. Ogeni je bil še pravočasno omejen. Hrvatski konzervatorij ▼ Zagrebu. Hrvatski deželni glasbeni zavod v Zagrebu je dobil naslov: Konzervatorij hrv. dež. glasbenega zavoda. Rikard Straus v Zagrebu. V sre-do je imel Zagreb svojo veliko umet-niško senzacijo. Slavni nemŠki kom-ponist Rikard S t r a u s s prvi kapelnik kralj, opere v Berolinu, je prispel v hrvatsko metropolo, da osebno dirigira svojo veliko opero »Kavalir z rožo« (Der Rosenkavalir), katere od kapelnika Fr. Rukavine naštu-dirane premilera in poznejše reprize so že lani dokazale, na kako visoki umetnišld stopinji se nahaia opera kralj, hrvatskega nar^dnega gleda-lišča, tako glede svojih pevcev, ka-kor glede svojega orkestra, V raz-prodanem gledali^ču je žel prosluli neniški godbenik ko: komponist in dirigent mnogo slave in zagrebška kritiKa poudarja* da je uspeh večera vseskozi sijaj^n. Umetniki-pevci in orkester so bili na \i§ini in so v polni meri zadostili Straussovim in-tencijam. Občinstvo je posebno odlikovalo nositelje glavnih vlog. Komponist je izrekel gospema Traut-tner - Kramcrjevi In Englo-vi ter gs. Križaju in Levarju svoje posebno priznanje ter je po-hvalil orkester ter ostale pevce, med katerimi se je odlikoval tuđi g. R i -j a v e c v sicer neveliki, pa težki vlogi italijanskega tenorista. Straus-sov večer je pri nesel ne Ie gostu mnogo hvale in slave, temveč je zno-va dokazal, na kako visoki umetniški stopnji se nahaja zagrebska opera, na kateri zavzemajo naši ožji slovenski rojaki odlična mesta. Mia May-seri}a v Kino Idealu. Kakor že znan^ si je Ideal-Kino na-bavil krasno Mia Mav-serijo filmov. Mia May, dika filmskih umetnic, na-stopa v delih visoke pesniške po-membnosti in gledalec. očaran od resnično umetniškega igranja, nima od krasne igre Mia May nič manjše-ga užitka kakor od lepote vsebine filma. OCarljivo lepa filmska dela, oko razveseljujoča in dušo ogrevajo-ča, prešinjena od solnea neodoljive igralske umetnosti, so tu ustvarjena. Mia Mav in po njej imenovana serija bo vzbudila že s svojim prvim filmom z naslovom: »Greh Heige Arndt« — žaloigra v tren dejanjih, avtor Joe Mav — splosno pozornost in zanimanje in šteti jo bo med velike dosrodke sezije 1916/17. Predvaja se od danes, sobota 14., do ponedeljka 16. oktobra, samo tri dneve v Kioo Ideal««, Žrebante razredne loteHJe. (5. razred, 4. dan.) Po 5000 K dobe: .1882, 113666. Po 2000 K dobe: 6076, 9637, 21239. 25961, 31018, 40607, 47190, 53597, 54545, 54909, 65144, 73042, 76954, 82623, 88410, 95448, 97751, 106041, 108953, 109600. Po 1000 K dobe: 3270, 5799, 6455. 6915, 9941. 10717, 13255, 13337, 15437, 15718, 15887, 16924, 11096, 21296, 21492, 21637, 27180, 31643, 36957. 39021, 39444, 40263, 40477, 47421, 51890, 53887, 53916, 59663, 64229, 64985, 66827, 68804, 69655, 71525, 76253, 81172, 81481, 82071, 89013, 93587, 94328, 95940, 98373, 100963, 101995, 104507, 105883, 111118, 112840, 113614, 114294, 114671, 114960. Operna pevka, profesorica Jarmila Lily Gerbićeva pričenja zopet s privatnim poukom v solopetju, kla-virju in deklamaciji dne 15. oktobra. Tozadevna pojasnila vsaki dan od 11. do 12. dopoldne in od 3. do 4. popoldne, Čevljarska ulica št. 1, nad-stropje drugo. Aprovazacija. -f- Oddajfi kromptrja Prihodnji teden bo mestna aprovizacija oddajala krompir za peti, Šesti in sedmi okraj in sicer po naslednjem vsporedu: Peti okraj, pondeljek 16. oktobra t. 1.: Od 8. do 9. zjutraj št. 1 do 120, od 9. do 10. zjutraj št. 121 do 240, od 10. do 11. zjutraj št. 241 do 360; od 2. do 3. popoldnešt. 361 do 480. od 3. do 4. popoldne 481, do 600, od 4. do 5. popoldne št. 601 do 720. V torek 17. oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. 721 do 840, od 9. do 10. dopoldne št. 841 do 960, od 10. do 11. dopoldne št. 961 do 1080; od 2. do 3. popoldne št. 1081 do 1200, od 3. do 4. popoldne št. 1201 do 1350. — Šesti okraj, torek dne 17. oktobra: od 4. do 5. popoldne št. 1 do 120. Vsredo 18. oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. 121 do 240, od 9. do 10. dopoldne št. 241 do 360, od 10. do 11. dopoldne št. 361 do 480; od 2. do 3. popoldne št. 481 do 600, od 3. do 4. popoldne št. 601 do 720, od 4. do 5. popoldne št. 721 do 840. V četrtek 19. oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. 841 do 960, od 9. do 10. dopoldne št. 961 do 1080, od 10. do 11. dopoldne št. 1081 do 1200; od 2. do 3. popoldne št. 1201 do 1320. — Sedmi okraj, četrtek 19. oktobra: od 3. do 4. popoldne št. 1 do 120, od 4. do 5. popoldne št. 121 do 240. V petek 20. oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. 241 do 360, od 9. do 10. dopoldne št. 361 do 480, od 10. do 11. dopoldne št. 481 do 600; od 2. do 3. popoldne št. 601 do 720, od 3. do 4. popoldne št. 721 do 840, od 4. do 5. popoldne št. 841 do 960. V soboto 20. oktobra: od 8. do 9. dopoldne št. 961 do 1080, od 9. do 10. dopoldne št. 1081 do 1200, od 10. do 11. dopoldne št. 1201 do 1350. -f K podraženju slacUtorja, Glasom ministrske naredbe z dne 29. septembra 1916 št 335. drž. zak. poskoči dosedanja cena sladkorja pri 100 kg za IO'/j K. Sladkor, ki je bil kupljen ali nakazan od sladkorne centrale pred 30. septembrom, pa tuđi, ako se ga iz tovarn ali zalog odda po 30. septembru, odbdrži y prometu stare cene. Pri takem siad-korju ostaneio veljavne prejšnje rumene uradne znarnke in se v nikakem slučaiu niti nadebelo niti nadrobno ne srne prodajati po novih zvišanih cenah. Dokler bode pa še y prometu kaj sladkorja po prejšnjih cenah — in tuđi tega po novih, morajo trgovci imenti na vidnem mestu nabite cene zaobe vrsti. Pripominja se, da bode imel sladkor z novimi cenami zelene uradne z n a m k e. Da se pa ne bi pripetilo kakega nesporazumljenja. ali ćelo pri sladkorju po starih cenah za nove, na] občinstvo pri nakupovanju samo pazi ali pa tuđi zahteva vpo-gled barve znamk na originalnih zavitkih in Ie po ti bode moglo tuđi presojati pravilnost cen. Seve-daf kadar poide sladkor s starim! cenimi, bode imel tuđi r e s 1 e z e -1 e a e znamke in se bode prodaial po novih enotnih cenah. -f Skupna prehrana na Nem-škem. Nemški nacijonalekonom Rikard C a 1 w e r predlaga v narodno-gospodarskem listu »Kontunktur«, da se nai v vseh nemških mestih uvede obvezno skupno hranjenje prebivalstva. Svo] radikalni predlog utemeljuje tako-le: Uverjen sem. da so danes že široki krogi prebivalstva nezadostno hranjeni (unterernahrt). 'Bernu ni toliko krivo pomanjkanje masti; koll-kor pomanjkanje beljako-v i n. Za zmerne cene danes ni več dobiti živeža, ki bi imel dovoli belja-kovine tuđi za širSe sloje. Zato ne preostaja drugega, kakor da se prehrana bivalstva oblastveno regulira-Edino sredstvo te v tem oziru uved-ba obveznega skupnega prehranje-vanta; iz skupnih kuhinj in po Jed-notnem Jcdilnem redu naj bi v bodo-6e dobivalo hrano vse prebivalstvo vsakega mesta- Le na ta način bi bilo mof oče dati tuđi sirotnakom za-đostne množine nujno potrebnih re-diinih snovi^S^krompirjem se človck sicer nasiti, tofaa'ob samem krotn-pirju narod ne more ostati zdrav rn sUeiL 4 t # 236. Stev. »đuUVENSKJ imakult, one 14. oktobra um*. Stnn 5« Bazne stvari * Zapteajea spia. Praško dež. sodišče je zaplenilo spis dr. Vaclava Skarde in tovarišev, ki Je bil izdan L 1910. povodom SOletaice dr. Karla Kramara. * Armadno poveljstvo Jugozapadne fronte. Odlični hrvatski slikar prof. Oton Iveković je naslikah ka-kor smo že poročali, ćelo vr^to po dob s soške fronte. Njegovo podobo, pređstavljajočo armadno poveljstvo te fronte, je kupil za 10.000 K armad-ni muzej na Dunaju. Izmed ostalih siik je prof. Ivekoyić samo dve pro-dal, drugih petnajst pa je daroval armadnemu muzeju. * Velikan v angleški annađf. Vo-jaške oblasti v angleški grafiji Wilt-shire so se posvetovale te dni, kaj naj storijo z orjaskim gostilničarjem, ki Je bil vzet k vojakom. Ta velikan meri 3 metre, težek je 127 kilogra-mov. Na železnici potuje v odprtem vagonu, ker so zanj navadni vagoni prenizki. Oblasti so sklenile, da se moža odpusti iz vojske, ker ni za no-beno siužbo, je samo za nadlego, sne pa za pet ljudi. * Deio med vojno. Sotrudnik pa-riškega »Flgaro« je vprašal več odličnih znanstvenikov in umetnikov, kako jim gre med vojno deio izpod rok. Nekateri znanstvenik! in glas-bcniki so odgovorili, da delajo skoro tako, kakor v mirnih Časih, velika večina pa je odgovorila,, da ne delajo nič ali Ie prav malo, ker jim gre vojna tako za živce, da so nezmožni se popolnoma zamisliti v kako drugo stvar. * Cene v Monakovem. >Pester Lloyd* poroča: Jedilni list hotela Schottenhammel v Monakovem na-vaja sledeče cene: postrv s krom-pirjem 1 marka 60 pfenigov, 125 gra-mov garnirane govedine 1 marka 20 pfenigov, pol jerebice 1 marka 60 pf., zeleni grah 40 pfenigov, kompot 50 pfenigov, torta 40 freiiigov, mešano sadje 50 pfenigov, dve cvrti jajci 70 rfenfgov. — Popoln obed: juha, riba z omako, pečena govedina s prikuho In sadje 1 marko 80 pfenigov. * Brezmesni dnevi na Angle-škein fn aa Francoskem. Listi poro-čajo, da nameravajo na Angleškem vesti tedensko en brezmesni dan. Ker so Angleži pred vsem mesojed-ci. jim bo brezmesni dan težko pre-nesti. Na Francoskem hočejo pripo-ročati, naj se liudie prostovolino en dan na teden odreko mesu; na po-stavno silo ne mislijo, ker se Franeo-zi v takih stvareh ne dajo nič uka-zovati. Glasom lista so se na Francoskem živila podražila od 75 do 120 odstotkov. * Draginia na Angkškem. Pred-sednica zveze angleških delavk je v lavnem govoru pojasnila, da je vsled vojne nastala na Angleškem znatna drasrirna. Mnogo je rodovin, ki ne tnorejo več kupovati mesa, le sem in tam kupujejo ovčje meso ali nrašice-vo meso. Večinoma žive ob čaju, slađkorju, kruhu, špehu in sočivju. Tuđi sir se je podražil. Delavke so se naveličale, da bi vedno jedle fi-žol in grah in zahtevajo tako zviša-rne plač, da bodo plače primerne draginji živil. * Nepozaben doživljaj. V stanovanje kontrolorja mestnih omnibu-sov Samuela Kraussa v Budimpešti se je vtihota-pil zlocinec. V kuhinji je nalctel na llletno Kraussovo hčer-ko, ki se je, sedeč na tleh, zabavala z i^račami. Zlocinec je planil nad de-klico, ji zakril z roko oči in usta in jo nesel k oknu, da bi jo vrgel na dvo-rišče. Otrok je kričal in posrećilo se mu je rudi, da se je prijel za okno. Na srečo so prihiteH na pomoč ljud-je, na kar je zlocinec izpustil deklico in poskusil pobegniti. Prijeti zlocinec je hladnokrvno priznal, da je hotel dekle zagnati skoz okno, ker ga je motilo pri njegovem tatinskem pod-ietju. Prf odebelelostr, protinu, slad-korni boleznl, težkočah prebavljanja očisti naravna Franc - Jožefova grencica Črevo hitro in milo, izbolj-ša delovanje želodca in jeter in po-speši prebavo. Tajni svetnik profesor Gerharđt 1888/89 rektor kr. Fri-drik - Viljemove univerze v Beroli-nu. je Franc - JoŽefovo grenčico na medicinični kliniki vedno s sigurnim in povoljnim uspehom uporablial. '^Ba^aV. I 1 wiWwi J3L vOLaaaaaafs Darila. Upravništvu naših listov so poslali: za „Cirll - Metodovo družbo" dr. Jos. Rakež, okrož. zdravnik iz Šmarij pri Jelšah J20 K, mesto venca na krsto svojega prijatelja dr. Rudolfa Repica, c. i. kr. nadporočnik Edmund Bevc iz Bileća v Hercegovini 3 K 50 v in posestnik blizu Velke Loke na Dolenjskem 9 K 25 v. Skupaj 32 K 75 vin. Za „zavod za v vo'ni oslepele vojake" Julij Kobe, trgovec v Novem mestu 20 K, mesto venca na krsto preblagor. g. Miči Drofenik, trg. so-proge v Ljubljani. • Za „Goriške begunce'1 dr. Al, Gradnik, c. kr. sodnik v Cer!:nem prepušča 12 K pedlistkovega hono-rarja. Sr5na hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 11. oktobra: Martin Celan, poddcsctnik, v rezervni vojašlri bolni. šnici v Marijanišču. Dne 12. oktobri: Jera Hodnik, hiralka, 80 let, Radeckega cesta 9. — Marija Brancelj, delavka-hirallu, 38 let, Radeckega cesta 9. Dne 13. oktobra: Karei Pogačnik, železniški delavec v p., 83 let, Hra-deckega vas 42. — Ignarij Polajnar, drvar, 72 let, Karlovška cesta 7. — Jakob Župan, dninar-hiralec, 34 let, Radeckega cesta 9. — Fran Brus, rudar, hiralec, 53 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici: Dne H). oktobra: Albin Kenda, sin železniškega mojstra, 7 let. Đanafnf list obseoa 10 strmi. Izdajaie!] in odgovorni urednik: Valem'n Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne dskarne«. H Zahvala. H EjaH Za izkazano nam sožalje ob priliki težke izgube, ^^H ^m ki nas je zadela, izrekamo tem potom vaein našo n&j- HH| |^H srČnejšo zahvalo. ^^m %m OiitelJ Bernatović. ^1 3k2^9JBa^EEB|a^B^B^Bi^HB^3B^^SC?^BlHBB^B^Bi9B^BSBHBi9BiBB^B^B^B^Bla1alBBiBiB^B^B^a^^BI Zahvala* Viem blagim srcem, ki ao nam o priliki izgube naSe ljube SIIvVB S soČutjem in darili cvetk in vencev olajševali težko bol: ££. pevcem, ljubezaivim nosilkam cvetk in vencev in vsem spremljevalcem pogreba nafio najarčnejŠo zahvalo. ^4 Žahifoča rodlitna Eanoeva. Zahvala. Za obile dokaze iskrene^a sočutja povodom prezgodoje smrti našega iskrenoljubljeoega soproga, oziroma očeU, brata, svaka in strica, gospoda dr. Ruđolfo Repica oki*ajnega zdravnika v St. Vidu pri Zati£nl, za obilo darivano prekrasno cvetje ter za nad vsc mnogoSte-vilno udeležbo pri pogrebu izrekajo DajprisrČnejšo zahvalo. 3342 talnjoćl ostalL Zahvala. Za obile dokaze iskrcnega sočutja, ki so nam došli povodom 17 letne bolezni in smrti na^e srčno ljubljene soproge, oziroDia mamice, stare mamice in tašče, go^pe • Fani Ruecti m. Ribnikar izrekamo tem potom naso globo'cočutečo srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo : prečast. gosp du župniku Josipu Potokarju za njegovo požrtvovalno tolažbo v njenih peslednjih urah, kakor tuđi č. ^. predniji, gospodu zdravniku dr. Kaisers-bergerjo za tso njegovo skrb in trud t zadnjih dnevih blagopokojne rajnice, nadalje drugim preč. duhovnikom in sploh vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. V TR2IČU, d»e 12. oktobra 1916. sbo ftatafo« osteU ■I v sm in jelenov kupnje to-lf A VII v*™* usnia r^lfl« Bratu II II/U pHPlnfa.^Uto. IlULU Prosi se nemSke korespendence. ||^_^* lahko, črao, zgornje (te- ||PII1|| letina) prodaja po pov- II mlllU zetju tovarna usnja Feigl, UJU IU Dmu Pri ""411' tebo. liče se stanovanje z dtema sobama in kopalno sobo, če kopaloice ni, jo zgradi stranka na Ustne stroike. 3316 Ljubljana, poStni predal št 158. HT Spreimem hlapca Kartonatna tovarna Ivan Bonač, Ljubljana. ■aT" Proda te nov eleganten karambol-biljard posebno pripraven za družinsko porabo. J. »TOKA trgovina s paplrjem na droimo in debelo Trst, Molim pleotl* 1S. 3335 Deček 15 let star, ki se je ie pol leta učil mehane trgovine, krepak in zdrav, lito vsled odhoda svojega gospodarja k vojakom pHaMraftfja nmesia ▼ tTfOTlllL 3^39 Cenj. ponudbe na 3%B, Faoltaf Eam*!«* NoTomesto. 300j££on HOflHftflA da ruj em dotičniku, ■I«yI «iiW ali pa v dobrodelnc namenc, ki boljši domači stalni stranki preskrbi - 3334 stanovanje j 3 No 5 sotoni in pripadki ia l.november 1916. Po-nadbe na poitni predal 137, Ljubljana. Sa tekoftoa vslop m IMeta toferO ISaVjOaUl kolar* Mm 3S22 kovač. Ponudbe z navedbo plače naj se poftijejo pod „K. E. S22SU na uprav. »Slov. Naroda«. I Ženitna ponudba. J ^BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaa^ ■ Samotarstva naveličan se Želi tem ■ ■ potom seznanitl 36 let star prozni I ■ mojster v dobri službi z dekleiom ■ ■ srednje starosti, omikano, dobro- I ■ srčno ia mazikallčno, z fiekaj I ■ prMBOŽenjem, ki mu bi bila zvesU ■ I pri)atei|ica in druiabciiea a xt- I I kanaU tovariMea. ■ I Prosi se htdl fotogralfo. I I Poouđbe pod ^« Laad/3341- ■ Lm opravo .Slovcatkega Naroda*. J Une ušlae iniibiu in kdkovne lestvice, Saa alAaaMo i Jbnai Utor i Ww po 20 vin., s pošto po 25 vinarjer. avBaBk^HHHHB^BSaaaVaaaaaaaaaaaaaaaflH 3222 ™ jabolk se proda. 3333 Zelena jama 67 (Votaat). == IS5em RUJU« aaaaa=aBai sobo s kuhinjo meblirano ali ne, v bliiini Belgijske vojašnice. 332S Pooudbe pod „nradaik/MtS11 na upravn. »Slov. Narodi«. . mizarskih pomočnikov sprejme J. G. BSKČ, adsarska delaTBlea m stra|aiai otoatom, Folzela, Staferska. 3232 Stanovanje in hrana v hiŠi. Išče se zaneslflv hlapec. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 3340 fj^p* Proda se novo *^g posestvo cena do 30000 K, pri državni cesti am Dotoaiftkem pri K#tmi —■!■> Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Za beganec! Priden ogljar dobi stalen zaslužek: Stanovanje za ćelo obitelj. Več pove A1#|eII Malom, nadn&telj, Sr. Đak pri Lntanah, vi a Elrren&ansenf. 3831, Graj&tna Sevnica saroima tehali : vrtnarja: tndi begunca, oienjecoga z malo otroci* Plača po dogovru. ' llđriiiflTflpiMiBMall^na. Mlinuoaji na 4 pare kamnov na stalni vodi se od 1. novembra 1916 odda proti f/» dohodkov. Pon*dbe na 3338 graiBao Krapa, p. Brai«, KglafcraiiML ===== Sprtima aa =s=>™ •tajnik- za večjo obcino na deieh. RdlaMai se le na dobro iaveSbaao moč. Ra«top s 1. novembrom, plača po dogovoruJ" Ponudbe pod »StmlM maalaVttiO^ na upramištTo »Slovenskcga MaFodac 3310 Pozor! Posorl Hapr*4*| 1« ¥ Ha«|aa« mala hišica 2 leptm stanovanjem ia w*o«, po-^ sebao pHKčso za kako begoa^aro drvžloo. 3S9F * Poizvr se pri ||>rtllBllM|« ■■! »•lmlshl »osti S, nTH Ki »miut»K\ ■ '»ft, * " ' ' V jive se dajejo v najera aa javna prortovoljtti dražbi, 2a doba 3 tet z dne IB. oktobra 1916, popoldan ob 2 tuf na ttca metla v Zg. ŠiSJd/ pri kikMittni 3, na drž. Celoviki costi. 17 strank lahko dobi vsak malo njive. Hajemamo bode plačati v naprej do 4. iabnnrarja vsa-kega leta. Stranke z vačjo dnmnd ki so brez polja, imajo prtdnoat Oddajalec Tat. flragata &&____stanjgoč v McogfaL > v v Stran 6. »SLDVČNSKI NAKOLT, uuc 14. oktobra l»lb. 235.. stcv. felf! &*&* poukom cratfs in fr. Zapm, 30 \woaijev v znernkafa. 143 « 5vinja**im, viLOTi-, v bl&ini rudaika, pripravka za zaoetwn>ka ali cbftnifca. Isasiov po?e uprav »Sfov. Naroda«. 40 Irca nagrade ifiobi, kder pre skrbi tak«j uradci^k; fcegtn-ki družirr iz Gorice ncintsblo-*ago SfafMVMt* ▼ mestu ofcsteječe iz kuninj^'avcl1. sob in pritiklioe v svrho p#=i>}ai*ja otrok v šolu. Ponudbe pad MV. C. 3281" na UDravn. »Sto«. Naroda«. 3281 _^_.. ■ zajamčeno prisie«, t najboljši rafinadi vkuhan, v postmh zavojih a r> kg brutto 13 ££ frafiko razpošilja 3140 f.. Tosek, »ral. Vnofrati 127V&. Za enjjros narofHa specijalni oferti. VINA bela in rđeča, v poljubiti možini in po zmer-nih cefiah, >!K2§ otldaja ~W L MMH. mife rafesa ? EA. Kopu'em ta prolajiai ali ▼ fao- starinske stvari ia tođi 1145 staro z©lbov|e- 1 Bva spretna » : nfti mmttki proti toftri pteM qpr«i«M tak« PfltfB. 08ID, yrar, Krflto : kniie imnke za velik-> delo spre]flie 329 Jcm. ftojtna, Ljubljana Franca JoZete cesto 3. Kdor hoče svojim sorodnikom na bojncm pol] s posebno praktičnini ljubezenskim darilom napraviti veliko veselje, ta naj naroči mojo cenen ki sestvji iz nasteatojto, ia Y»)nka nepogrešivi: potreWiih pre4metov: 1 amaoae zapostao «r* z radtjskiip ka žalom, M se aveti p*ne4l, 4a>bro id«£a an kerica s 3 Ifttno garancijo, 1 TOlatfM iepne tretilke z baterijo, eleki r.*r\a luč v žepu, 1 !3rlwjaK.ya af vala, v elegantni izvedbi, katerim se !:iti'O in dobro obrije, 1 v^tvega iep*©g* kreslla, ki da tako cž^nJ Ffi vetru in dcž^i. brez uporabe benchia 1 pat—Oranaf polniloaga peresa, piš vijoAetBo, brez tinte, brez svinčnika, 2 sa mir pcvaaf rnjetn v vodi 1 vc*a*Ueffa iapeega soia, solinsko jekJc z 2 reaaJoma tn :epcviskom, f vol**U© deaartt'CO s 3 predaici in dobrir zapahom. Ti predmeti, posamezno knpljeni, bf stali 35 K le radi oMne zaloge dobavljam kompletm garnituro, vse gori omenjene predmete, z samo 20 K po povzetju (vojne po^te s predplačilom. Jakob Konig, Đuna], li!. 221 L5wengasse Np. 37 a. 315. I Ivan Bizovičar 1 oMfaii ib trgovskt vrtaar I Liubllana ' i Kolezijska ulica st. 16 I pticoroča svojo bogato opren>4jciio I KilMi9l¥0 ter oknsno izđdane I vence, Sopke in trakove. :: Izocso^vaa'e ob mrtvaMdh ođrlh k drevesae cretMee, 1 i&kor tndl nafti- f cveiloe za dveraaa I u la balkona, s Vs%kovrstr»e sadike d« I na>Žlahtneišlh cvetlk in I zelcina^. Sfrejemam na- I ro^a na d€fl«fo. Vea na-roo^ se izvršujejo točno in solidno. I Bbba1«bJ(ai f MaW^^^^Uk^^B I c vrtear, MaMfaaa. n aauHc>^^BaaaaaW * __ /- ' Arvn> ^^*tf j?^^5 lPP*^^aaar b^^^b aaaal aaaaM ^aWE% ■BK^B^wi^Baaaaaa& ^m&^~ *■ - - "<* f^j&* c< Jvv«p^*ff# kWk^^^^ ^^aaai aaa^H ^^aaaB^H^^aaaaai BBJPSF^^^^^BBBBBa. ■JU'' " >& "^ST^- E? v3iaP^\*^«G>aLii ^%^^Bm f^BaS BBBca ■■■■■■■■■■■■■nt 4 po nojnm ceni pri 32M i ft. noH. umflB. si. te tesli a-a Idisa oa^račja rezposJ^alsdca baterlj la elaktr. zapala avetfk sa Eraajaksa. 1" C^l P" Jll^A^P^Ic ■ I ■ TfeaSi ■ ■ a* W Ci 9 W f\ ■ 1 I nglftšcTOta: glasovirjev in trgovec glasbil I I v L1ab!J&nl, Walte7a ulica št 12,8 1 Zaloga ter iarposojevalnica I I ilasovirjiv, pianin in barmonijev. I I 2073 OgediMi »aianemai in Mlletno) jamstvo« I I JiatiE^BPin *>ariolyH »vod za ■fflaievaaja ter papra- I ana ,^£a V3^^^H|^B^a^^aBannas i^an^A^Bv ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ ^aiB^BM^Bk H^h^p^^B^^BBh ^i^nr^ak^H^a&As ^^^^b^b^b^b^b^b^b^b^b^baiibibi ana bV " mK^I^Ok j^a^am .aV^Br^ ^^^^^^^^^ V^alBa) ^FaMaal ^bV^Bbv^bMHb ^™Hb^b™b^b^bZb^b™L» ^| I f liv§ • ■fllaiovalaa v „^fsaliftiil ntatle!11 far v vsaa | ana nm mai m nnam otroSkih vozičkov tu nmrmtmm šm aa|ltaa|ia žlme. M.Pakit v MaMlaaL harnim iMbiba m M&JI i mutim. i Franc Furlan | | ključavničarstvo I ■ te P- i zaloga SteđiSnlkov f | te niha'a: 125 ^ £ ^mbrožev trj štev. 9. | '=:' rt aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaajKSaT3!f5S3aaa j 11j&ill!. l!H@2 [EilJ il Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetllk, zrcal, šlp, kozar cev,, vrčkov i. t. d. Qostttniška in kavarnar-ska namizna poso5a po najnižih cenah. PH UstanoTtirao 184». Bc^vSS^ amo barvarstvo I ter kemično čišćenje in T snaženje oblek. S Apretura sukna. 1 n w pfiph! ^aud.nLluil13 ■ Krti naši!) - Dika ulica iL 4. ■ M Sarejemališče h| Seknlmrg8V2 ulica št. 3. L J Postrežba točna. Solidne cene. u b^b^^b ^^vaaaaiaaaaa^^B^'K^' ^^^^^■^^•^■^■^■^^^^■^^^ ^v^p^an^BBB^^p^gj^^a^a^pip) bbbbbb 9 KXP a I " " B ■V^aV ■■^■^■■HBMB^BBKBflBiaiiB^BB^hJi j ii w iur. :'.. veliko zalo^o tk-'Snm 13 glace-rokavfc, modno Maga :■; «-fMsp<,de in ^jani- , razaovrstne IlnO parlume, ročna dela in materijali kirurg!čuo predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovas'e nreobiečeaihgumtov. Proti 9 : zoiiiilii ii onulobi ioli Izborao delnle dobro znana antisep'ačna JHelusine ustna in zobna voda \ U utr rit Clesno tn odstranjuje ; ne*>rt|etBO sapo iz ubL ; 1 stekieaica z navodilom E «*2f>. , Po r>ošti se p»šilja nijmanj 2 steklcnici ; Deželna lekarna Milana lensteka ▼ L{rJ5?iani, Ižesljeva cesia ćts?. t ! pole^ Franc Jožefove^a jubilejaega mosta. V tei !ekarni dobivajo idravils tadi dani bolniških bfarajn iaž. izletnice, c.kr.tobačne ; tovirne 'n okr. boi. Ma9a: pisaraiškega in pisemskega papirja in kuvert, svinčnikov, crnila, razglednic, vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne ^opisrnce i. t. dM i. t. d. Na drobnoi 333f- Zemlieuidl. — Elaktrltne s«etillV.e. — Tiskovina. — SlamptUie. Hifrta ia toli tg pa meh Idijljinili I \ ~ u Hm debelo! -W& I0T lasini ixdl^lek. ~?H£ mm C J.HAMANN MejtnitrsB. z3o. ster. .SLOVENSKI NAROD*, dac 14, oirtobn Itlt._________ Stran 7. po$c$ti>o i« meeroeaj, radi đružmskih razmer v pri-iaznem kraju blizu železnilke postaje na Kranjskem. — Ponudbe pod \-B—i— priUkaSŽTT« nm uPW. »Slov. Na^da? Kupi se : l^is^ci : B Malim poseetTOGl ▼ bližim Ljubljane ah večje žeL postaje. 3378 Ponudbe na upravn »S!ov. Nar« pod „bita a posestTom 3278". Se se dobi: barhente, flanele, iamet, kana-faae, sukno za obleke, zefire ItcL. Dztfi Jaroslav Marek, Bistra pri Morom meatn nn Meta]!, če$ko. 20 m barhenta, ostanek. . 72 K9 20 m flanele, „ . . 62 K. 20 m zeflrja, blaga za obleke 56 K. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci, i------iES~jgXŽ^=^------} Na glavaem trgu v Novemmestn sta iz proste roke na predaj dl%0 |e%ie^i V obeh hiŠah se nahaja prostorna trgovina z vel kimi portali in z ¥eč prostornimi skladišni. Obe hiši imara dvofnm velika stanovanja. V eni hiši je dobra restavracija s prenočiščem in velikim postilniškim prostorom in vcč velikih finskih kletij. Ta hiŠa je dav-ka prosta. Jfatančni pofoji se izveio v Su9cl/o-vem, Slavni trg it. 73. Detalj sko. ^iEr.t^^^ šivalni strojl 4* !££- Mirti to pri i ' I i JOSIP PETELINC-U lienuSiovTnH. * ****** -Uf« „Gritzner" i- „Rfrana" I stroj ev v priprosti in luk su s opremi, barva )e»a poljubna, vsi stroji vezejo (itftcaj«), krpajo perilo in nogavice, tor Sjvajo naprej in I nazaj. Pouk v vezenju brezplalea v hiši. Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezrte st«tem« ttrojev potzkusi v trgovini I v LJUBLJAMIp wm. Fe*ra aatftp 7. — bliza fraičiSkanskefi setta« u wm*m, le?o, S. hiša. Aajnijje cene/ Dobro blago/ M>odm salon P. Jjarborič /( J^tldner nasted. = Ljubljana, Jl/festm trg štev. ?. = prtooroca svoja vsiif^o -jalovo dunais^ih modtlov svttnahh in velour ^lobuf^ov, fančanih ■ in pravnih obhfa cvetlic, pereš i- t- d. Vedno velika izbera žalttih klobukov. :•; Fooraviia totno in etno. .-.• Pozor! Sovraznik! Ste avojeai« deeiarjn, ako še dane> uporabljate drago maščobno milo, kajti Schulzevo milno nadomestilo popoinoma oadomesti tfrage Maičebno mile ta Je Balbellie la aaleeoelie prat— im aaaiUae areiatve. py Izborno snažilo za roke. "W f^^ Izvrsino za perSlo in vojaško opreme t, mrzlo vodo. ^M »T »alfe najeolj prikladne za uatenle tal, kmWa|skik p#eed la keviaakik predmete^ Itd. ~m* Pošilfa le na tr^eTCe In pedjetja: i zaboj s 150 kosi franko na rsako štacijo K 30. — Le po povzctju. Vlak trfOVec, vsako pedjetje, TSaka fOSpedtala naj poskusi to itborno in ceneno pralno sredstvo! Rarcčila Je aaaleviti aa te^arae milae«a naioejealila Zastopniu se iu«i«. Cftto Schulz, Dunaj, VII. Andreasgass# 1, tleitcljiea . daje privatae ure ▼ prednetih za ljudske io mešČMuke iole. 33Se Pismene ponadbe n« npraT. »Slo?* Naroda« ped „Paak/StH". Zamole nove (n stare, kup! T»ake BUiotlaO tvrdka „LJubllanaka taUnurtrl|a prebkOTlk zantaikeT ISUAUM * le l|nbl]aaa. 293S Več vagonov lediliega Mm in 3308 orehov kupi KenzHOL dnistfo za Liebliao b okolica v Ljubljani, Sp. Slika. Losne kite aajbeliie kakavoatl po 7, I, 12 In 16 kron; laaae podloge la mreiiee vseh vrat; „Neril11, barva za laae In krate od Dr. lraDea po 2 la 4 K, laane vode In maitt| Sampeonzaanriva*]e laav iadake in pnder ponlital I-1. dL pripereea Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor I Zaradi vpokH«aa|a ▼ vofaako ( slrnibovanle je lokal odprt eame «a, i prodajo blaga im sloar TBaad dea samo i od 0 do '2 llit aadelje ed • de U ! ure dopeldaav Oblasfveno konces. zasebna posredovalnica za s; nakua in prodajo z&mijli& in posestev si VALENTIN ACCETTO zapriseieni sodni izvedanec *1767 Ljubljana, Trnovski pristan 14. Na prodaj imam v sredini mesta več dobro obrestujočih se %^ 5 JL ■ ■■ i ■ Natančno se izrc na gorenji naslov. ■ elel m 9 BČkffiiiie iepne svetillke. Dateriie, male žarnlce, najboljše kakovosti 2889 ^. dobavlja najcenejše prepr»odaja!cern A. WEISSBERG, Dunaj Untsre Don^ustr. 23|3, odd III. Slovenska korespendenca. Katalogi zastonj. 4 AU ae aeeete trofefa I reumatizma korepito iznebiti? I 3337 Tisoči te ozdravljeni! I Bolečine v udih in členkih, otckli udje, skrivljcne I roke in noge, trganje, bodenje v različnih delih telesa, I celo oslabde oči so posledice revmatičnih in pm- I tirskih bolečin. I Nudim Vam naraven produkt I xm zdravljenje, 1 Nobcn« univcrialna medicina, tcmvcč zdravilno sred- I stvo, ki je dobrotna narava bolnim tjudem daruje. I Taakemn bresplataa f«ekmin|a. I Piiite ml takoj, da Vam pošljem svoje zdra- I fcfcr^vi!o in poučno razpravo brezplačno. Postanete I E^^aL hvaležen moj privrženec I W^& Ekspeđ!cl}ai Opern-Apotkeke« I m ^ae^v----- Indapeeti VL Akt 144, j Išl «i kostanj la traaje peljedelieke protekle ▼ Ttaki mnetlal kapale i mm. ngoiiu s »i. Bnnalaka Hovemeato, Spodalt« ___________awetrllak#«_________96«2 AcoRec- >:KQLt?i Tri mT WW Had 50 let obstofeča "^| I parna barvarijainkemično snaženje oblek #^m- 124 I ^== apretura sukna . I Llnbllaaa, flntftHRnf GUllce' Selenkvfe^a "L 6. MIIIMII UUV Barska aUca 46. I Postreiba veslna in tečna. !fa}nli|e eeae. I Ođ visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z odlokom dne 9. oktobra 1916 čt. 30 912 koncesionirana pisama za reviji jo voznih listov ter reklomncijsRili in tarifnih polasnil Ljubljana, Dunajska cesta $t 29 naznanja vljudao svoje OftVOfiteV. Uradne ure: dopoldae od V}9. — Vtl2. aro popoldne Vl V23. — !/26. „ «^^——^ raivan nmdei]• In praznlkov. ——^_^-^ V reTlslfe lirotenl ¥oznl llatf ae bođajo totoo la % »troga paglHvoatle pregledalL i- 1 Honorar niKfc. ■ ■■ ■ 1 Stanje denamih viog na ka], in tek. raCun 3Kdec 1915: rs K 268,243.476-—. i: O* kr# w Stanje den. tIoj m hraa. knjilice 30. sept 1916: I b: K 136,245^420---. n Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Centrala u Bunaji. — Ustmrrljoa im. - 21 fodnžric. Ind Balili trf-Sf. MRI CBtl (f H8 Jddnziai bRTiil *M3U lapttal ii rescrvc «5,000.000 km. Preskrbovanjc vseh bankovnih transakclj, n.pr.; prevzemanje iMiiilfc vloy na hranfine NajkulantnejSc izvrSevanje >>>■■!> ■■r»Jtl na vseh tuzemsldh in inozemskfh mestih. — Izplačevaaje ko- kniižtce brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrc- ponov in izžrebanje vrednottnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje devit, valttt m tujib noveev. — I stovaniem — Denar se lahko dviga v£ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in proda janje Tredntstalh Najemodaja varnih pradaJov samothrambc (safes) ia o«njevarno shranjevanje vrednofftnia papirjev, Pstin, Daoirfev strofo v okviru u radnih ktrznife poroci 1. — Shranjevanje ia upravljanje (eepoti) vrednostnih dragotin itd. pod laatni zaktepom stranke. — OprevUiMe e. kr. reir. loterife Brezplačna revizija izžre- capirjev in posojila nanje. U» bamili vrednostnih papirjev — Promeseza vsa zrebanja. UpiačUa la amkazIU ▼ AmmrOLO tn HAmm Ikt^ I Ustmena In pismena pojaanHa In naavetl • vseli v aiaiaiiaie atroka apaalajaćlai tranaafcelak we>$£ ^^ i\^ BflT -?a/n/ klobuci vedno v zalogu 0 2unanja narobila na i$btro ? obraino pošto BV Kupim rabljen ketel brzoparilnik. m um pflUflašHL [Bila. : Orehov les : v ftfctiih kostaniev les v polenih in htocBih hupim vsako vagonsko množino po aaJviSJi dnevni cenl j. pasacnik, Cnbliana, Mar. Jer. c. 13. - v .V4 _ ^- *»y •» I ivc9 «sE:m/iB96jm«. vseti dežela izp^sfafe inženir 6S9 ■*-. oWawtveno avt»r. fn zaprtee?enf ratentnl odvetnik na Dinaju VI., »•«-•• Mlfei •%■ jisso *t. 37. Volnop«štiie *opl—lce. K 3-50 za 1*00; 100 vojačkih ali Ijubezenskih K 5*—; umetniških razglednic K 6 razpoSilm po povzetju 2999 Scble?or-?avR zaloga razjedalo Dun^l XVI 15, Brvnaeagasso 67. Ako ne ugaja, denar nazaj. tmjit \lt dublja", *****^j^mti ft AH nm\ ' Stare n^garlc« se i i Uiii ilOJ S*vi nlia. —• >«*p»««i«o' Spectalna mehaniCna fMetNaa indastrifm in trgovina za površne i ci srednje j#frice, aKMlerčke, tel«vnike, nogavice, ro-kavicc, posrne obleke »per tfcaaie, pletilni materijal za stroje itd- na dro»no im na debelo. 123 Pletilni stroj catent »WWdermann« je ediaa in najuglednejSa prilika aa dober z&sto&k. »#«k bceap4a!en, trajno doi« signmo 8. POZORI POZOR! Hrastoui in buKoui pragarll (dveUrji) sa Uko}ia]o ali p#zne]šo dobavo so kapijo, ozlraiaa sa Uče spretan domai naknpovalac pragarjav. Ponadbe pod flDaaernde Verbindang R. 9875*' na Haaseasteio & Vogler A. G-, Dunaj I., Schulerstrasse št. 11. 3244 °rosim, ogiejte si predležo^e obl'ke nog in ne bodete priflli ežko ćto prepnčania, da obNIca evijft ne sn»e biti poljukna, enveč obHVi noge poceinoma rrita^odena. Ćioveške rw>#e mso vse enako ofcHkcvane, vsakm nofa ima svoje posebnosti in te josefcnost! upoSlevali }e dolž-n«st vsakega izkuSen. veščalca. ____ 61 Poskusite p*i iiaH dZĆlIlilCmjU odvela, L)nbi;a»&, 5<4«riwrfWt rfka St. 4. = PiHsnane najboljfte ^ -^^^-^v^fc^ =b==b PiHsnan« najboljfte * H 11 T^jiai! brzosi»alflB stroje \ 5* \^^j^/ / w navMlalh In n*ff»o«jMt« o>r««ali fl O ^^ _^_______^^ z lOletna piameno garancijo ■ . W « to^^^o^T^^ kakor tuđi naibolj priljublien« S* « p^^^OfUf ^ ^^ B I lair. vok, Ji specijalna trgovina šivahvti. strcjev in koles ter vseh posameznih delov Ud. S* | LiuUiaaa. Sadna ulica iU 7, Liabl|aaa. g » Sftrajniein zastepnika aK zastopnico. "- | (mili salon I Viktor Bait Mtorpn d. tima iSntjofli Sopki, venci s trikovi tn napisi se izdelujeio po nafntijlh ccaah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhi.i vencev. Priporoča se z odličnim bpoStovanjem Vlktar Bait Našlo? u brzojave: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljnbljina. Perilo a gfljna zmdn v saloflL Metale ceiestioskit oprem. Ustonooljeno 1866. BloškO! damsko In otrosko ■N^^e^b^^E fl9Bv__^u^m ijriSrNt^ ^SHv «9^S StKS luSur 19" lastnega izdelka "fSSg daleč zBtflo zaradi izbornega kroja, točnegm deia, zmemih cea priporoća e C. J. HAMANN = ddbaviteli perila ces. in kralj. VisokostS, 5aatniških uniformiranj, lavodov, sa« mostanav i. i d. v IiJUBLJANL PerNo pm meri se izgotavlja najhitpeje. Istotam prva kraafska irabiiH id Ululalui iienla. Motorni obrat« ' fM\i nnnm perila. Bajmriti struji. Fiiznano aajpoštaneiia pastreiba. Pasteliia perje, pih ig kuiL Kepalaa porile u Dr. Lahmanna ldravs^vent perilo. Perilo za deteta v jcalogL B»IIBP ......!■ .■—Tim ii... — —im— i- —^^B^——IMH1 I— B«. Oustav J&grovo voliieno perilo. :: Perilo TETRA. MoSki \\M\. Sportni predmeti Prizuano najniije ome! SItođni salon odprto skladišče nasproli šlev, 7 = £jubljanat = SiSaasha ulica št. 8 Sffarija Sotzl ođprto skladište nasproti štev. 7 priporoča cenjenun datnam in gospicam svojo bogato izbero na j ukusne je nakilenih Jdobuhov, vedno novih dmHMJskih modelov, praznih oblik prvovrstaih tovara in najmodernejsega nakita. Velika izbera v velour klobukih. Zalni klobuki vedno c zalogi. ^^mm^mmmm^^mmmmmmm^^mm ZUHOtija JUtTOČdu obratom ftOŠte. ^—m—m^mmm^—mmmmmm—m— Popravila po želji. 236. štev. .&L9OV£NSKl NAROD- dne U. oktobra 1916. Stran 9. Pisma z goiriShia bojišta. Dne 10. oktobra. Dan se n^ giba, težak krvavi dan; ni dosti enairih videla zgodovi-na. Bojece pc »Uubujejo pojemajoči žarki jesenskega solnca obzorje boj-nega vrta. Enako pajčolanu se je raz-prostrla bela magla nad bojiščem, ki zabrani motnim žarkom pred zatonom pogled na l»ojnopoljano,prepreči zadnji objem tako mnogih tefa hrabrih, kateri ne bodo več včakali nje-govega novega prihoda — Jutranje zore. — Kruta s;i usoda, ki zahtevaš tako visok tribut o poteku dneva. Koliko nadepolnih src iztrgaš iz ki-pečih, ponosnih prsi mladih mož. Še vtriplje žila krepko, in v srcu še življenje najlepših nad — v blizini pa stoji z namerjeno koso — žena lmrt . . . Kdo umeva te prizore? — Nikdc. — Dušo vojaka v boju ne Jteži in ne moti ena-ka misel; brezčutno zre usodi svoji nasproti: njegova misel je boj sam. Ves zunanji svet ne obstoja zanj. On živi v šumenju boja, v čigar valovih izgine in utihne veliko čustvo samo-stojnega dela, misel prostosti se zgubi med furije besnosti, ki divjajo krog njega in osvajajo. pretvarjajo jTiehka srca v trdo jeklo. — Predrz-tieš, bi znal odgovoriti slehemi tu a unaj vsakemu, ki se upa iz ozadja pinmerjati in opazovati tega junaka, kuko nepopolno sodbo kuješ o naših teških bojih. — 2e komur lije vroč zni >j raz čela. jfdor se poti med razbijanjem, med divjanjem ognja, kdor čujo orgije besnega boja; vidi in pozna bojevnika — je vojak. Soč se je razpela nad nami. Plaho .se ozira luna izza oblakov in medio razsvetljuje polje in ravan. Tuđi viji je odvzet pogled na kamenito poljano, kjer tuđi v tihi noči ne miruje besni boj, temveč topovi še adaljujejo bobneči koncert. V me-denern ozračju še divja boj. V rezkih irnevih se oglašajo in done streli ćele baterije hkrati, mogočno in za-molklo zabuči strel težkega topa in -retresa zemljo. Kakor ob potresu irepeče m se stresa ce!a hiša; zdi se mi, da se* giblie in trese ćela zemlja ob grozoti vojne. Pravo peklo pred nami, kot da se bliža sodni dan. Ska-Iovje ruši železna moč. narava se kloni vojii sili. Sto in sto topov od-meva, njih glas se spaja v hesno tu- . \\vn\t. Tuđi ogrenj pehote ne minife. 1 Na obeh straneh ropotajo strojnice in puške. Metalci bruhajo srd in jezo. Na več krajih poskuša italiianska pehota napad pod zaščito topovskih žrel. — Tođa, neomajano trdno. kakor zid stoje naše crte, junaki Junaštva na Goriškem. —ce Kako Je padel Thtepval. »Manchester Guardian« prinaša živo sliko strašnega b:>ja za Thiep-val v posebnem članku svojega po--očevalca z dne 29. septembra. Po-"očilo pravi: Včeraj popoldne so naše čete Thiepval zavzele. ZavzGtJe tega kraja pa je stalo težko in ljuto borbo. Nikjer na ćeli zapadni fronti se sovražnik ni tako besno ustavi jal naši premoći, nikjer nam ni defalv svojih podzemskih zakopih fWHco rreglavic. V boju izvežbano moštvo K»S. polka Wurttemberžanov, ki je Thiepval že dve leti branik), se je I :ele vdalo v usodo, ko mu je groeflo | neposredno umčenje. Ćelo vjetnijfc so se skušali še enkrat postaviti W* red in premagati straže. Ta zadrti odpor oblegane posadke je bfl vre-den tradicije kraja. Zavojevtdci od-krito priznavajo trdovratn! boj, ki so ga bofevali Wurttemberžatii. Dasiravno je sovražnik izgubil že včeraj popoldne ob 3. Thiepval, je besnel boj še ves popoldan in vso naslednjo noČ v razbitih jarkih, in ko sem se da?ies zjutraj zadnjič ozrl na razvaline na gorskem hrbtu, je besnela besna bit&a še vedao pod zemljo v skrivališčih, kf so fih branili do zadnjega. Ravno v teh wah fe dosegel podzemeljski boj svoj vrhunce. Ničesar ni primerjati v strahoti z onim, kar se je godilo tu. Poznamo jame in tunele Nemcev. Pod goratni in dolinasni ćele severne Prancoske so nara dali že mnogo občuđovanja vrednih vzgledov umetnosti v grad-bah katakomb, rafinirano zgrajeno omrežje dobro izmerienlh, suhih hi električno razsvetljenih hodnikov, ki se iz teka*) v ćelo vrsto maojlfh Prostorov fti prostranih ofcokanfh :am, v katerfh se lahko skriiejo cefi bataljoni. Kar pa so napravili tu ▼ Thiepvalu, moramo priznati ko* moj-^trsko nemško krtovo dete. Naše čete so se morale v naprestanem bofn splaziti skozi tune! "žsl Imelom ta vsak izmed ranjencev, kl priiaj* ^anes z bojica, je pripovedoval Wi-^o o pretresujočih prizorflu M $o se ocii^ravaH v zakopani lidu)w* Pod I Nij omeoiia ta razburljlv doziv-1 ljaj nekega novega oklopne^a avuv mobila. Na lastno odgovornost se je obrnil v smeri na sovrazni strelski iarek pod mestom. Tako je prišel pri s\'ojem samotnem prodiranju do glo-boke m široke zareze, kjer so se oči-vidno skrivali vojaki. Kakor navad-no se je hotel vleči oklopni avtotno-bil preko tega jarka, naenkrat pa je obtičaL V istem trenotku so že vdrli Ntmci iz svojih skrivališc ter rojili okrog voza kakor čebele. Bili so ne-navadno hrabri. Dasiravno so jih obsipavale zakrite baterije voza s točo krogelj, so skušali z obupno silo vzeti v naskoku potujoči oklopni fort in usmrtiti maštvo. Kljub nepresta-nem ognju strojnih pušk so se spla-zili na jekleno streho. Dvi^ali so drug drugega na streho. Upali so pač, da bodo našli Une ali odprtine v oklopu strašnega vozila. Eni so nosili mrtve kot ščit pred seboj. Pa ravno tako lahko bi bili napadli kako bojno ladio z motikami. Straćen, ne-jx>pisen pogled je bil ta boj ljudi proti stroju. Posadko v notranjem vozu je prijema1a groza. Niti v svoiih nai-strašnej^ih sanjah nišo mislili na^i Ijudje. da ie mogoče. da bi jih Nemei napadh*. Slepo navdu^enje je padži-gaJo te Prase m iim narekovalo. da so kakor znoreli žrtvovali svoje žfv-Ijenje. Zadnjih 14 dni so bili \Viirttem-beržani spoznali, da se ne bodo mogli držati, ker smo jim zbili člen za členom iz obrambne verTge krog In krog. Rekli so si, da mora prei uli slej priti vrsta tuđi na nrhovo izolirano pozicijo in da bo to boj na življenje in smrt. »Vedeli smo. da nima haška.« so rekli, »vendar smo se držali.« Bojevali so se kakor stari infantenj-ski batafjrmi oh r>o?etku vnine. ?e so bili del onfh prrth voj^k. ki »ih ie ne-sTo kakor v vihariu nreko B^cne in FrancosJcc. Oloboke kleti v Thiep-valu so bile obranile njih silo v vsej nezmanišani moči tnko do!(ro. da je bila ttidi za nje ura. Ko so prišli Ar»efe?i. kakor običajno, kriti od sl?botne^a 7am>rTieea ognia v smeri na nr^tavo Moti-onette v napad, so prišli *pkoi v koncentričen ocenf stroinih. nu^V. Topovi so se d\n"Qrni|i naenkfat iz fem v zemlt! in navidezio nrazne luknje. kl so im Mle iz^^p granate. so mrgolefe Nemcev. Ođ-1*»lki s stroj-nfmi puškami so bih" prišli ^kozi ro-ve in navnične inViie iz omre^'a tii-ne!ov v okomio' Th^epvaTa s pomočio ^krrpcev na plano. »Pepela nohenc-ga-f med ohena jarkrrma Te ^i? ves Čas zaonšč^na. Ko p? j-e noskusila ansle^ka pohota pr^reti, fe ^o naenkrat, kakor začarana, vs? noTcra-'ina posfjana z oro^frm. ^rori na i!tznem rohu \^asi lefeče^ra sadovnja-k^ v> imdi v sebi tor>nfčane in ve-irk kut> zemMe fn oDeke neV^nniega »Chateana* oh zapadnem rohii vas? fe bn^hal o^ren? rn ročne ^rinate. V zasutih cestah fzpod raxvaWn 5K> tri-IHe stronif* pu^ke. Predale <=o rn vžeannrri ?5^on* n^ konciT Pue Porfe-res. 7-a pokona^^em. K^mor si ce ozrl. povsođ strojne puška in smrt S Strn ^T7O BTOtorvOStjO. Treba ie bilo topničarja za top-ničarj©m \VfirttemberzanotTi pobiti. Končno je bf! Thiepval eto treh četr-tin v naši posesti. Samo »Chate©«* se je držai. Noben člov©k se ni mo-greJ ustavljati morilnemu nie^ovemu ognju. En sam batajfonski pove!?TT?k je drža* ta fort in podžfcral svoje ljudi tako doJcro. da so «4 jrl©r>Hop na snhem«. ki ]e napadel vrh te zemlje m opeke kakor staroveški oven. »Chateau« se je začel krpiti, topničarji so polagoma prenehali streljatL Kako dolgro je trajal boj. se ne da več povedati; sele pozno popoldne je bil »Chateau« in nj«ra neposredna okolica v naši posesti. Veđno pa je še ostal pas nad-zemskih utrdb v nemških rokah in ves večer in vso noč se je še vršii boi ae ta pas in za podzemeljski labirint. V vrst? razbitih hfš. ki so bile kakor navađno med sabo zvezane na ta način, da so podrli stene med klet-mu fe sede! močan odddek W0rt-temberžanov ter še A) d«m» nad vse uspefcio rabil svofe strojne paške. Vso noC so Angleže moćno bombardirali. Slcrer so se zakopa!!. vedno frnova pa so tfh razstrefki pregmal! fx skrtval!§č m so moraB bolj zadaj prfčcri iznova. Druge čete so se moral« boriti pod zmndfo. Miio-8fo Wflrtteižanqv Je mnrTo v bi-žinskam boju. Tam spodai so obsei-na skrhraHlča, kl so do vrat napof-njena z mrtvtml. Od onm, kl smo Jfli mogli vjeti, je umrlo mnogo spoto-raa v ognin nemikfb granat Da, dv-ha v Thfepvata uf bio latiko zfomiff! HPmH Hi n|H pRRif Iz Karpatov. 8. oktobra 1916. Kam vse človeka odnese vojna! Koliko je na Slovenskem ljudi, ki pred vojno nikdar nišo stišali besede »Karpati« in koliko slovenskih gro- bov je sedaj v teh nepreglednih go-zdovih brez čest in ljudskih bivališč, v tem domovju lepih jelenov, druge divjacine in tuđi zverjadi! Za mene so bili Karpati samo geografski pojem. Vedel sem. kje se nahajajo in se dalje nisem zanimal za njih; Karpati so bili za me ono, kar so Apenini ali Pireneji. In sedaj! Sedim v moji »halupic, ki je bila postavljana v treh dnevih, v mali železni peći prasketa ogenj, na mizi gori draga sveca (eno krono komad in vesel sem. da sem sploh dobil to dragoceno reČ!), pod mojo posteljo smrči sluga, mlad, priden in zvest Bosanec — zunno pa žvižga buria in tulijo jeleni, ki se menda ne morejo pri vadi ti novim1 razmeram in tekajn prcnla^eni meJ ra?5!mi in ru-skimi žičnatirrn ovirami. rned kateri-mi so kot zaprti, ker od Ri^e do Do-nave je ena sama, nikier pretrpana bo?na crta, iz katere ti jeleni ne morejo ven — živi; prej ali slei bodo vsi postre'ieni. ker niihovo meso je-do radi naši in ruski vojaki. V strelskem iarku je ti^'-ia. Vo-iaki sr»ifr> v nalupah, oblečeni in ohu-ti. stiQn?eni kot sardine. Samo straže «o ftiieče in častn'ki, ki so v shižbi, stopajo cror in do! in kontrolfraio strar/c. da ne zaspijo. Preć žiČrprm ovirnmi vČasih za-prasketalo puške: mala praska pri no!isk?b srrnčnh. ki ne zbndi n:kogar '•7 «:panin Sarrro klTC: »Alnrm!« zbu-di vse in v etn minut' so vse halure rrnzne. strelski jarek se pa napolni 7 /ivTTni bit??. nrvv**^iq «:e r^^'o^a^o na vse st^ar«? in — ako *e notrebno — Tf-nrasketaio Plitke in oltnev se v teb eorab ponavlfn tolikokrat da se zdi, da streHa cei r>o?k. nko se strelia samo v odjeku ene stotrnje. T,en dan je bi!, ko sem prišel z mar?batr>lior!OTTi v Karpate. Solnce ie •'ahajalo. ko smo se razvrstili pred poUro-v-pi^n poveTisK'OTTi. Uier nas je nolkovmk pozdravi!. Nasfednie hitro f-mo bili ?e rnzde'ieni in k vsaki stot-niii *°- ?'n malo krde!o. Pri šesti stolnin <^> me ?e priča-knvpi!. Poročnik Peva m? da hitro *7a nrvo $^&« st^Vlenfco vina, škat-!j:co sardm. kos kmba in — se\ređa za eno nest c!?^ret, potem me r>r» nadporočnik. DOveljnik ?totniie, tnkoj odpelie na levo krilo stotni?e. k?er nrcvzamcTn levi kriln? vo}. Tam naiđem že pripravljeno »lialupo« za sebe. Napraviti jo je dal moj predhodnik, ki }e zbolel in od-šel vr bolnišnico. Tako sem prišel na gotovo: ime! sem streho nad sabo. štiri stene in peČ — samo vrat še ni bilo in okna tuđi ne; pa to se že naredi. Cez dva dni stran — na levo krilo hataljona. Korakali smo dolgo v hrib, ki ga ni hetelo biti konca, Skoraj čista navpičen je ta hrib in težko so sopli vojaki v polni bojni opremi. Od mene Je pot kar tekel, ki nič nese! nisem in zelo nekrščan-ske so bile besede, ki sem jih izgo-varjal tiho, za sebe! Prišli smo popojdan in smo vi-deli. da nič pripravljeno ni! To smo pedali — pa ne dolgo, ker smo se takoj podali na delo. Kmalu so pete čage v gostem smrekovem gozdn m !ene, visoke smreke so padale s tru-§cem na zem!jo. Skrbelo me je. Pripravljalo se je na dež rn jaz sem broz strehe. Pre-v©Č vrrfakov nisem hotel porabiti sa sebe, ker so oni tuđi bili brez strehe. Samo dva moŽa sem vzel, enega podčastnika kot delovodjo m mojega slugo in delo je šio hitro izpod rok. Zveče* je stala moja nova haJupa že me ter visoko, na sredi fe^a prostora sem si napravil šator in tam sem spal. kakor so to debla, ta đra okna. unam miso in klop ni poctaQo in maihna železna peč (posebef kon-stnrtrana sa fronto) razSfrja prijetno BTorkoto. Tndf neke vrste Tarando tmatn pred halnpa In vonđar: Lfobrjaim, T«pa- L|nb-•ana! Koffkokrat tem prekTInlal tvoje bfaito, ampak ako botn Se kćtt fifa-zfl s noeamf to ftabljansko blato, se bom sponmfl na Karpate In «M» se vi ko, da hodkn po — parketa... M.P. Izgubljene stvari v Času od 1. do 30. septembra 1916. nazoanjene pri policiji: Crna usnjena denarnica z 214 K, med temi 10 cekinov po 20 frankov; crna usnjena denarnica z 32 K; crna usnjena denarnica s 24 K; crna usnjena denarnica s 23 K, nekaj drobiža* 1 zlat prstan, graviran 17./2. 1859, 1 par zlatih uhanov, znamke po 10 vin.; crna usnjena denarnica s 50 K; crna usnjena denarnica z 20 K; crna usnjena denarnica z 10 K, 1 legitimacija in 1 vozni list; crna usnjena denarnica s 40 K 90 vin.; crna usnjena denarnica s 6 K 24 vin.; crna usnjena denarnica s 26 K 34 vin., nekaj šivank, 4 sporninski novci in več receptov; crna usnjena denarnica s 1S0 K v papirju, srebru in drobižu; crna usnjena denarnica z 10 K 60 v in pol sladkorne nakaznice; crna usnjena torbica s 15 K in 2 belima žepnima robcema; rjava usnjena denarnica z 206 K in 1 sliko; rjava usnjena denarnica s 23 K 30 vin., 1 potrdilo mlina Mesesnel; rjava usnje-na denarnica z 22 K in 1 poštni list; rjava usnjena denarnica s 7 K 50 v; rjava usniena denarnica s 7 K 80 v; rjava usniena torbica z 1 koledarjem, nekaj vojnopoštnih kart, 1 pismo, 1 štampilja z napisom k. u. k. Div. Mnn. K.: rdečeusniata denarnica z 8 K 20 vin., 1 list, 1 pila za nohte; vezana denarnica iz zelene preje z 12 kronami; usnjena listnica s 34 K ali 36 K in 1 medama: crna listnica z razbitim Ščrnalnikom; rjava listnica z razbitim ščipalnik^m: 240 kron v bankovcih in delavska knjiga Antona Pipana: 20kronski barkovec: 10-kronski bankavec: 20 kronski banki avec; lOkronski bankovec; lOkron-ski bankovec; 20kronski bankovec; fc K v bankovc'h: 14 K v bankovcih; 600 K v bankovcih: 7 K 26 vin. dro-biža; zlata ura z zlato zapestnico; zlata ura z zlato zapestnico: zlata štiriogjiata zapestnica z z!a*o uro, gravirana z M. H. 17./12. 1915; zlata dvojna verižna zapestnica; zlata vratna verižica z rdečlm In 2 modrima kamnoma kot obesek 2 sliki; zlata prsna igla z rubini: zlat poroč-ni prstan, graviran z F. V. 21./L 1910; zlata broša s 3 majhnimi slika-mi; srebrna športna verižica z obe-skom ruske hrabrostne medalje; skatlia za svaičice z napisom »Sie-gen oder sterben«; srebrna zapestna ura; srebrna Tka - ura z verižico; srebrni zaslužni križec s krono; sre~ hrni rožni venec z usrjeniin etuijem; jeklena zapestna ura z iermenom; velik safir z briljanti; crna baržuna-sta torbica s6K, 1 žepni rob©c in 1 legitimacija; sivozelen dežni r^ašč; zavoj b^lo - črnkastega platna; bel svilen damski mosniček z rjavo usnjena dertarnreo z 10 K in 1 notes; 2 damski sMki! Crna kratka boa z zanko; zelen dežni plasč: zavoj s nosteinim otroČTim in ženskim peri-lom. 7 rat, 12 žennih robcev itd. Nadjene stvari v času nk rjave barve s Crnim trakom fn 1 črn star moški dežnfk. Darila. XXXI, zazoamek prfspevkov, ki so ft do 30. septembra 1916 vposiali c kr. đeMoemu pređsedoIStvu na- riedn)! darovale!: A. V prld drušlva »Rđeči križ«: Državna obrtna šoia v LJabljani 1% popusta plač 58 K 80 vin.; zbirka ob-ane Št Peter 16 K 67 vin,; gotpa PMholzar Viktorija, mesto nagrob-■egA venca za umrlega goso. Mm&- na Lamperta, 20 K; darik) neimeno-vanega 100 K; župni urad v Škocija-nu, zbirka, 20 K; okrajno glavarstvo v Logatcu, 1% popusta plač usluž-bencev južnoželezniške postaje na Rakeku, 32 K. Znesek 247 K 47 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 156.869 K S9 vin. Skupai 157.117 K 36 vin. B. V Lorist vojnooskrbfliškega zaklada: Okrajno glavarstvo v Ru-dolfovem, lrc popusta plač uradni-kov, in sicer: davčni urad 13 K 56 v, okrajno giavarstvo 36 K 79 vin., gimnazija 22 K, skupaj 72 K 35 vin.; Okrajno glavarstvo v Rudoifovem in sicer: prodajaine tobaka v Trebnjem 22 K 12 vin., v Žužemperku 6 K, šol-sko vodstvo v Nemski loki 24 K, skrpaj 52 K 12 vin.; Okrajna glavar-stva V/c popusta plač, in sicer v Po-stojni 25 K 62 vin., v Kranju 21 K 32 vin., v Logatcu 14 K 9S vin.t v Ko-čevju 22 K 77 vin.; deželna vlada v Ljubljani 1% popusta plač 186 K 07 vin.; okrajna glavarstva 1% popusta plač in sicer: v Kamnikii 17 K 40 v, v Cerncmlju 20 K 26 vin.; župan v Pclici pri Višnji gori 10 K; 1% popusta plač pri okrajnih giavarstvih: V I itiji 27 K 54 vin., v Ljubljani 19 K, v Krškem 18 K 04 vin.; policijsko ravnateljstvo 1% popusta plač 26 K. Znesek 533 K 47 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 114.568 K 29 vin. Skupaj 115.101 K 76 vin. C. Za vdove in sirote padlih vo-iakov s Kranjske: Darilo »Kranjske hranilnice« povodom najvišjega rojstnega dne Nj. Veličanstva 2000 kron; Alcjzij Strmole, c. kr. davčni oskrbnik v Logatcu. zbirka, 238 K; žitni komisar Ivan Rakoše, Straža, darilo, 20 K; občinski urad v Št. Petru, darilo, 16 K 67 vin.; Mjr. Jesenko, nastanitveni prirnevek 6 K 60 v; c. kr. okrajno glavarstvo v Černom-!ju 28 K 96 vin.: c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, in sicer: šolsko vodstvo. Cerklje, 207 K 30 vin., mla-deniška Marijina družba v Cerkljah 210 K. skupaj 417 K 30 vin. Znesek 2727 K 53 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 3559 K 67 vin. Skupaj 62S7 K 20 vin. D. V korist deželne komisije za rreskrbo vračajočlh se bojevnikov: Darilo občinskega urada v Št. Petru 16 K 66 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 36.SO9 K 91 vin. Skupai 36.826 K 57 vin. E. V korist za preskrbo oslepelih bojevnikov: Dajilo gosp, Antona Bernika v Pcstojni 100 K. Zraven znesek Drejšnjih seznamov 11.070 K II vin. Skupai 11.170 K 11 vin. F. Donesks iz nabiralnikov: Davčni uradi: v Cerknici 85 K 42 v, v Krškem 25 K, v Metliki 43 K 76 v, v Kranju 102 K 58 vin., v Idriji 5 K, v Kočevju 438 K 63 \in., v Rudolfo-vem 338 K 01 vin.; finančna deželna blagajna v Ljubljani 123 K; davčna urada: na Vrhniki 482 K 58 vin., v LinhHani za okolico 116 K 95 vin.; okrajno glavarstvo v Ljubljani za okolico 57 K 85 vin.; davčni uradi: v Ložu 97 K 26 vin., v Ljubljani za oko-1:co IO? K 97 vin., v Tržiču 100 K, v Idriji 14 K. v Litiii 120 K 90 v. v Rib-nic\ 53 K 24 v, v Cerknici 99 K 20 v; finančna deželna blagajna 126 K. Znesek ?*37 K 37 vin. Zraven znesek prejsnfib seznamov 24.433 K 06 vin. Sfcuna? 26.070 V 43 vin. G. Soec!ta1n5 zaklad za vojno oreskrho za po!v;hno porsbo po R. derelvemu predsedniku: Gosp. Josip Schneider v Ljubljani, oovodom smrti 5?vojeea oceta. 1000 K. Zraven znesek nrei'niih seznamov 1030(K. Skupaj 2030 K. U gmiite ffaftafiilsga nnlass „Sreckovnega zasfopsfv*a"! dobro izurjer.c. S6 sprejmejO tftko{ Nimskft ulica štev. 15, Jabaloica. 3294 §trag tft •SLOVENSKI NAROD*, dae 14. oktobra 191«. 236. *ev. TTNIFOBM1S -?*?**"** f? ""* JTO. KOJIMA, Ljubljana, W*^*al HMPMaaaH 'aaiH|i * ajaaga« *•»* dobite ob rabi med. 2793 &r Jf Biva Lt*£m* -M nptS ob!astwn«prelfkaM, nr. ntikođlftvo za or. /i« Ktxa Kreme za prsi vwk0 stsmt, mil? wp#fe. r.^ se zunanjc Edina krema za prsi, ki jo vsle4 Čudovitoga uCiRka pr(xiajaio lekarnvrji, dvome paifurnefije iai. PcMzkusna puMca K 330, velika pusica, za-dostna z« uspeh K S"SO. RazpoSHj«nj« strof* diskretno. ■^V ^b. ^^ ^B^^ Aft ^H^bbbbv afca^BB^Bi^a^BVkaVaasa^B^BBBS X aVaV^asaaBi mVabi V^Hr aV_^BaAalflBB^aaa^^B*BVaaVa^BKaVka^aa& a^K. j ^ac Wm OSf ^aaS ■ alaa* aaa9aaW JaB^PV«*MW^^v|a aWEa«S^all Maaaa>« SRSaVtWaPW^BBPBB^BPV VV' aaaal Eđna posdmoctl | »Maje a laf/MJJkriilLliaaarolaBl lH^aUmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 12 Mkžtlia )• piathaiaat itUilaiepa likeri a Iz zdraTfttetk i-mOIb, kmteH is-iMrao ¥pttTft pr^tl slab«stim ¥ ittodeu t*r rtdl Hf/a ▼ sobeni Lja^rfTV-'^'-*-^-^^'-^ ■ ■ — ,j t ■ ,.■ a»awa»*Jaa¥aaaaaa»MaaaaWaaaaaaaaa1 BRATA Miklošičeva ulica št. 6. LJIK|Oll 4 nasproti hotela ffU««l«>ffitne nspehe, ne dela teŽav v želodcu. niti v ledvicah, v aknt-nem stanju sem dosegel edino z Gonokteinom hitro ponehanje nepriietniti subjektivnih simpto-mov z vidnim objektivnim po-boljšaniem procesa. M. U dr. J. Urban, ob^inski zdravnik v Ve! Cbomutici Obora piše: Z Vašim Gonokteinom do-?-egel sem uspehe, ki so me po-polnoma zadovoljili. Dobi se po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6—. 2Jahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: LftkarM Trataacj. Zagreb: Izbama Ji^lvator", .UlUt trtbach. Jatatldar trg« Proizvaia: FtmiAkolotko «ke«Wii Jat* mtorij JTCtA" Prtgi-Vrttrlce 552. BohavMall voln^a talaJatratva ia ▼afM-fćratatvaaafa airaaa«|a. "li . . i i. — .< .--------------m-m--------------------------------------------------. ■!■■■■ ^^paaaBBHBaaa^aB^Ba>f ^^^"B^"WB««*«aaaV^MH ■giiMia povilka ttn radi ofeilo tiilotr Blitva, velefine kakovostj, ttkoj za vporaba. bruSent i K3 4,5,6. Srtvskl apavatl, S. Gilette, v ctegantnem nikcJjastem etuiju s 6 rezervnimi Idmami K 6.— in K &80; v finih kasetah z ogledalom, i!opi.*em itd. g 6 klina mi K 7* 50 )d 12 K. - NajboljSe Ia. latoUlaa marasci fakt Utrne I tucat K 3-60. 28«8 ^ as ■•flMfr w*ro\l sa slri)t«m|e l«a z dvemn česaloma K 7 50 Pošilja po povzetju. Vojno poStiie po^iljatve proti vposlatvi zneska v naprej z dodatno I K za porto. Specijalna trgovina za solinske fcklene predmete A. WEISSBEI9Gy Dtanaj II.. v Unttre Bonaustraitt, 23/lll.y o«1«l«»l«k IV. Btalogi Ui zmznmmkl ea groš xa prodajalcc gratis. Slovenska korcapcmdenca. ZaitopriHri #ef i Damske klobnko = -v M.Jve£ji izberi priporoca ^jt MIN KA HORVflT, modistkji LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Fo#ranrlla n*ie«n*|«. 3954 Pepravlla .mjo»aat#j«. ^11' ^—u—Sit——S=^— i——MT===^*Smm~\ Bližfllo se uelim dnevl jrečeT V teMl at L f«ar«arj* 1917 llftMaaal aviv aUval atMfld tl*j Uh Izbarmih araik i Ktvth jtcOc /vstr. rltJega kriia . . . 300.000 In S09X000 Ya Znttih mfk......lOlMO, 400000 in MMMIfni 3% zartiSkik srcCk iz Wa 1180 . . . 00.000 in M.000 kn 3% zeo^iSkik srcčk iz leta 1189 '.. 00.000 in lOa.000 te 17 *>»»aa| ^Mko-MVtol SvoU glavnih dobitkov 1. 191Tt a|Sas\000 kroa osiroma frankov. 4aT* MaMtal rtnlUBO K 1*— tzlnau E 1*19. "VI T» t.t«. tav^o If f o 4Uaarao wiart ta |« lagofea dMurfa feakar yri Mrtfah v rtrtf a*l>tv*knta Iaklju6«ma I — t.hl»»a||. W.ipUI p#|aaMl* ai Igralal ■■#>!, hlttt. a aar«Mleml % 8re6kovao zastopstvo 1, LJnbltana. aa»»»a»»»-«aaaa»»»»»»»»»^ i i i «--Ma«a^Maa«BVaaaaaaaal Baaaj»a»aaaa.^aaaaaaaaa»*»i""l""*a"**««"""""""*»»""»^»1""B*"»*l»»»»"I^^-"""""""^"""""^""""*"l""""""*""""^1""1-*""1*w*****""""""""*^""""^ ■aaaaaaaaaataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaaata^ ■^■fa»aaaWa^aaaaaaaa»aaaaaaaaa^^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^Oaaaaa^aa^aaaaaaaaaaaaaa»a«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaaaaaa»aaaa Prlpcro^me Apecijalno domslio in otro^o konfekcijo anto tMrfldne tvrdke M. Krtst«>«ić.Bučar Ljubljami. Stari trg Atov. 9. — Lastna hiia, Ma4nOTe|ie W*r KOITDME ~m* «atn#Mtia BLUZE ^.iHr£° KRILA Itr^e iblekite u oUeke ailađenke. ^BatoaMao paril« Im iif y«re»iMae a« —i—lmiikfc alaT Paialjal Mi »biRO tuđi M doiolOi 4M Kmetski pojojttirtta IJuUlnoste okolice u LjiiIjIIhbL am« ■»▼ v I obrestnje kranilne vloge fofisHh lezervm zatoi iđ 1C^OO:WO. 4 '/2% trez maig rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881. m