Štev. 17. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 29. aprila 1923. Leto X. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%. Odkriti. Pomliti morate ešče vsi, kak je pisarila „M. Krajina“, ka naša stranka išče samo svoje dobičke. Kelikokrat so nam gospodje v oči vrgli, ka iščemo svoj žep. A po pravici pa siromacje smo bili i smo, pomočniki sirot je bila i je naša stranka. Odgovarjali na vnoga potvarjanja i laži nesmo, ar se sunci ne trebe zagovarjati. To je svetlo i čisto, blato presveti i sveti pokaže njegovo grdostijo, a samo se nikdar ne zovlači. Mi smo znali, ka ravno pri g. markišavskom Kühari i pač pri celoj njegovoj stranki se ide za žep i samo za žep i za nikaj drügo. To naše mišljenje je zdaj pred sodnijov potrdjeno. Pred sodnijov v M. Soboti je priznao Štefan Kühar z Markišavec, kandidat demokratske stranke, ka je on 17. marca za peneze prekstopo v radikalno (Benkovo stranko). Ravno to je potrdo pred sodnijov tüdi g. Benko sam. Šume penez nesta vüpala naznaniti, ar sta se zbojala špotov. Narodnosocialistični „Naš dom“ je to že pred dvema tjednoma popisao. — Ka shaja s toga žalostnoga dejstva? Dvoje. Prvo je to, ka je M. Krajina list laži i ka se je markišavskomi Kühar! zaistino šlo samo za žep, nepa za hasek ljüdstva, ka je njegov program zaistino bio samo pesek ljüdem v oči. Laž ma kratke noge, pravi naš pregovor. Kak hitro se je tű pokazala istina toga pregovora. Drügo je to, ka je Kühar osramotio versko Osvedočenje vseh evangeličancov. Njihov verski list „Düševni list“ ga je najmre brano kak ednoga tih najboljših evangeličanskih vernikov. S tov küpčijov je pa ne samo tisto potrdjeno, ka so Novine mogle i moro od njega pisati,, najmre, ka je lažlivec, ar je ogrizo poštene naše ljüdi, nego ka je ešče podküpljenec i izdajnik, ki je za peneze odao .svoj program, svoje ljüdstvo, svoje poštenje, vse. Odkrit je. Ne Želemo njemi nikaj drügo, kak naj popravi té svoj veliki krivi stopaj z mučanjom i poštenim kmečkim delom. Politiki naj da mir. Tü se je razbija ladja njegove poštenosti. Po tihom poštenom življenji bode vse pozabljeno. † Smrt našega rojaka g. plevanuša Mitnjek Matjaša. Tišina. Dnes je žalostno zazvoni) zvon tišinske cerkvi. Lüdje so v vekšoj vnožini silili k božjoj slüžbi. Dnes. smo mi žalosten špomin obslüžavali. Sv. meša seje darüvala Vsemogočnomi za pokojnoga Mitnjek Matjaša, y Avstriji vmorjenoga g. plebanoša, našega rojáka iz Petanjec. Glas njegove Žalostne smrti je globoko v srce segno vsakšoj čütečoj düši z med nas, najbole pa onim, ki so ga pomali, ki so ga lübili ino. častili, — njegovoj zdaj potrtoj rodbini i sejroj, 79 let staroj materi. Pred kratkim časom so ešče eti med nami hodili, zdaj pa tam* počivajo v tühinjskoj zemli. Med nami so se tak dobro čütili, ka so po odhodi včasik poiskali i prosili milostivnoga g. püšpeka, naj bi jih gorvzeli v našo püšpekijo i v Prekmuije poslali. G. Püšpek so v prošnjo toga gorečega dühovnika radi privolili. Zdaj so samo ešče na dovolenje - bečkoga g. püšpeka čakali, ka bi se mogli iz njüve püšpekijo v našo priselili. Mogočno, ka je ravno ta žela postala njüva nesreča. Oni so naimre z navdüšenostjov pripovedavali, ka si Človik eti celo inači čüti kak tam pri njih, ka so naši lüdje popolnoma drügi i poštenejši eti, kak tam vu njuvoj zdajšnjoj domovini. Mogočno, či glih je ešče nej gvüšno to, ka so ranč zavolo toga odkrltoga govora mogli vmreti. štrtoga toga meseca večer okoli desete vöre je nikak zaroto na farofi s tem, ka so gospod plebanoš telegram dobili. Oni so ešče pisali, na te glas dveri gor odprli in pred sebom dva soldačko oblečeniva človeka vidili. Eden jim je električen posvet pred oči podržo, drügi jih je pa v tom hipi dolstrelo. Na farofi je malo lüdi bilo, zato je razbojnikov níšče nej nasledüvo. Či so soldacje bili, ali samo v soldački gvant oblečeni civilje: to de mogla birovija vö pokazati. Vmrli so Petoga večer, pokopani so bili sedmoga. Kda so ranjeni ležali i se 24 vör na gvüšno smrt pripravlali, te je prišlo dovolenje iz Beča, ka slobodno idejo nazaj vu naše püš- pekijo, pa z dovolenjom našega g. püšpeka med nas — v našo domovino. Nam je pa ne bila dana sréča, ka; bi jih eti lejko pozdravili. Odišli so, že so pri Jezuši — srečni. Romar so bili, ki so se prvle kak redovnik, p j tom kak soldački i ^obslednjim kak svetski dühovnik vu vnogih mestaj goreče trüdili za düše, za nepoznáne lüdi, od šterih so plače ne de bili, tüdi ne čakali. Romar so bili 47 let; zdaj so s pomočjov ^prijatelske krugle vandranje dokončali, svoj cio dosegnoli — nas pa zapüstili. Mi, ki smo jih Poznali, žalostno čütimo, ka to znamenüje; z žalostnov düšov stojimo pri njuvom grobi; zato s skuznato^ očmi, pa denok z vüpanjom prosimo za to, ka bi ser ednok pa vidili i vküper veselili v lepšoj domovini. Teda do videjnja pri Jezuši! Prekmurski obrtnik. Slabe čase mamo dnesden tüdi mi obrtniki. Kelkokrat so nam že ,,Novine" poročale, da pa je vse zobstonj telko časa, dokeč bo vladao centralizem, to se pravi, dokeč bodo nad nami gospodarili Srbi i njüvi, pomagačje slovenski demokratje. Ti lüdje nemajo smilenja z nami. Oni ne pitajo, ka trbej malomi obrtniki, ti lüdje gledajo samo za svoj hasek, ti lüdje si samo punijo žepe z našimi žmetno prislüžene! krajcari. Gledajte, ka ščejo napraviti z našimi bol-niškimi blagajnami. Ves pejnez ščejo znositi vu Belgrad i tam ščejo gospodariti z pejnezi, štere je vküp Spravo naš slovenski obrtnik, mi pa bomo mogli nje ponižno prositi, Če nam kaj trbej, da nam vržejo kakšo drobtinico od tej pejnez. Gledajte, kak nam nakladajo dače, da nemremo več dihati. Komaj plačamo eden Ček, Bog zna za kelko dinarov, pa že palik dobimo drügi Ček. Tüdi srbski obrtni zakon ščejo razširiti na naše kraje. Bog .nas varüj takšega zakona I Te zakon imajo lejko v Srbiji ešče sto let, to nas nikaj ne briga; mi ščemo takšega, šteri paše našim razmeram. Volitve v trgovsko i' obrtne zbornico vu Ljubljani neščejo razpisati, čakajo znan, da bi palik napravili kakši takši Volilni red, da bi bili zvolen! sami liberalci. Proti tem krivicam, štere trpi naš obrtniki stan, bodo visoko zdignili glas v celoj Sloveniji obrtniki i tem se moremo pridrüžiti tüdi mi vsi. Samo z zdrüženimi močmi lejko kaj dosegnemo. Zberite se v vsakšoj fari vküp vsi obrtniki: tišlarje, šoŠtrl, kovačje, sabole, kolare, lončarje itd. i protestirajte proti tem krivicam. Potrjene, podpisane proteste pa te pošlite našemi obrtniki g. Štefani Litrop! v Türnišče, da ji on zberé vküp od cele naše krajino i pošle naprej. Türnišče. Kak so „Novine“ že poročale, se bodo v bodoče tüdi vsi naši obrtniki organizirali v našoj političnoj stanovskoj organizaciji, v „Jugoslovanskoj obrtnoj zvezi.“ — Prva takša Obrtna zveza se vstanovila v Türnišči pri naši čevlarjih že v nedelo dne 22. aprila. Vse obrtnike vabimo, da se vpišejo v to obrtno zvezo. Drügi mesec ščemo vstanoviti „Obrtno zvezo“ tüdi po drügi farah, kde je bar 20 obrtnikov. Či bi pa jih kde menje bilo, bi pa zdrüžili 2 fari vküp v edno „Obrtno zvezo.“ Obrtniki, zavüpniki naše krščanske stranke, agitirajte med našimi obrtniki, da bo vsakši znao, zakaj se ide, ka ščemo, i naročite si vsi „Jugoslovanski obrtnik,“ glasilo naši krščanski obrtnikov. Naj ne bo niednoga obrtnika med nami, šteri ne bi bio naročen na te list! Za vsa pojasnila se obrnite na vredništvo „Novin“ v Črensovce ali pa tüdi na našega vrloga Štefana Litropa v Türnišči. Tü se tüdi lejko naročite na naš obrtni list. Košta na celo leto samo 12 dinarov. Izhaja vsakši mesec. — Tü dobite tüdi pravila „Obrtne zveze.“ NEDELA. Po vüzmi IV. Evang. sv. Jan. 16. Jezuš Obeča sv. vučenikom sv. Düha. Sveti Düh je tolažnik i okrepiteo naših düš, on je drlivec vseh tistih milosti, štere je Jezuš z svojim britkim trpljenjom nam Spravo. Njegova ljübezen se razleva po vseh svestvah, njegova modrost vodi Matercerkev, on je vez ljübezni med Očom i Sinom, ž njima eden pravi Bog. O Želimo ga i mi zadobiti. Pridi sv. Düh, Trpljenje Gospodovo. Zakaj ga pa ščete ešče med dva razbojnika križali? Ve je pa to ne velo Sodec, to so si zmislili krvniki, ki so z nezaslišnov predrznost-jov po svojoj glavi ž njim ravnali: ,,Delali so ž njim, ka so šteli" (Mat. 17, 12.) Pa ka je nagnalo té hüdobne k tomi? Ščem vam povedati. Nesrečniki so v pamet vzeli, ka se je Kristuš med svojim počasnim mučenjcm proti niednoj krivici ne tožo, kak preti toj priliki, da so z drogmi, z sulítami i helebardarni prišli v ograd, naj ga vlovijo, to je da so si tak djali ž njim kak Zednim razbojnikom. ,,Prišli sie nad mene kak nad kakšega razbojnika z sabljami i cepiti, da bi me zgrabili" (Mat. 26, 55.) Glejte, so si te med sebov pogučavali, če si ž njim tak denemo kak z kakšim razbojnikom, to ga najbole žali. Zato pa ravnajmo ž njim kak z razbojnikom. Neso bili zadovoljni s tem, da so ga prle za navadnim cestnim roparom postavili, ar so prosili Oslobodjenje rajši za Barabbaša kak za njega, so ga zdaj tüdi po razbojnikaj dali na Kalvarije sprevoditi i med razbojniki so ga na križ povisili; tak močna je bila žela njegovi mantralcov, da ga kem bole sramotljo. .Na najsramotnejšo smrt ga obsodimo." (Mode 2, 20.) To so šteli, naj ga po vsoj priliki majo po takšoj smrti za kralja, ali za kralji razbojnikov. Pa što ne bi spoznao, ka je kriš sam na sebi i obsebi že itak pomeno sramotno nečast ? Sramotna nečast je bila, gda so Tulliusi pravili, ka je ,,nevreden* štor; sramotna nečast je bila, gda so Seneki pravili, ka je f »nesrečen" štor; sramotna nečast je bila, gda so Liviusi pravili, ka je »škodljivi" štor; sramotna nečast je, ar 2 NOVINE 29. aprila 1923. Augustin pravi, ka med smrtmi ne hujše (kak ta na križi). Pun sramote je mogo križ biti za Kristuša, ar so prihajala k tomi ešče vnoga javna onečeščenja! Nagi visi Zveličiteo na štori pred očmi neštete vnožine v visikom podignjenom položaji; zato mislim jaz, da njemi je med vsemi mokami niedna ne teliko bolečine delala, kak sramota. Što bi nad tem dvojio? „Med vsemi mokami je najvekša sramota“, pravi zlatovüstni sveti Janoš. Zato mislim jaz, ka jo za toga zroka volo omenja apoštol kda piše: ka je dober Jezuš, „čeravno njemi je veselje bilo ponüjano, je li smrt pretrpo z zametavanjom i sramotov“. (Helr. 12, 2.) Pa ka pravim, je lejko ne trebelo Kristuši vnoge nevole zavržti, naj more mreti na križi? Zaistino. Ne se je brigao za vajati, ne za biče, ne za cveke, ne za žalost i smrtno stisko. Ali to neso bilé njegove najvekše zmage, vnogo več pomeni, kak vse drügo, da je prestao sramotenje. Kak mi če koga hvaliti ščemo, ka je kak David vnoge sovražnike premagao, kak mi, pravim, se zadovoljimo stem, ka glavnoga sovražnika imenüjemo i pravimo ka je toga orjaka premagao, ravnotak se pravi od Kristuša, da je na križi vmro „z zametavanjom i sramotov“. Ta sramota se je neprestano gibala pred njegovimi očmi, kak da bi največ trüdov meo pri njenom premaganji: „Moja sramota mi celi den leži pred očmi“ (Ps. 43, 16.) to je darüvao zmerom kak nejbritkejšo nebeskomi oči: „Znano ti bodi, da sem za tvojo volo sramoto trpo“. (Jer. 15, 15); i v drügom mesti: „Moj obraz je z sramotov pokrit“ (Ps. 68, 8.); i páli: „Sramota mojega lica me pokriva“ (Ps. 43, 16 ) Od te pravi, da je zvün Boga nišče ne more popolnoma zapopasti: „Ti poznaš mojo sramoto i mojo nečast“ (Ps. 68, 20). Glasi. Slovenska Krajina. Jugoslovanska matica je v dvema mese-coma nabrala v Slov. Krajini 12,175 koron. Ka je napravila s temi penezi, se nikaj ne čüje. Pri nas pa je tak velko sirmaštvo I Deca nemrejo hoditi v domače šole, ar nemajo knig i obleke; dijaška kühnja nemro vsem sirmaškim dijakom dati jesti; Srednje i visikošolci morejo svoje včenje zapüstiti, ar nemajo sredstev za dalne študije. Vsa drüštva so tak sirmaška, da se komaj Küšüjejo. Naši penezi pa ido ta, kda se žnjimi razpolaga brez Boga. Zato ví, gospodje, ki ste dozdáj goreče pobirali i tüdi ví, darüvalci za Jugoslovansko matico, spomnite se naši sirmaški dijakov! bote vršili velko dobro delo za narod! Lepi dar. Vlč. g. Jüri Gazej, novomešnik iz Štajarskoga, so darüvali 27 knig za knižnico naši dijakov. Bog plati I V Bogojini bo 29. aprila po velkoj meši občni zbor Kmečke zveze. Sv. Jožef v Celji. Dosta je naših lüdi, ki so bili tak srečni, da so opravili pri Sv. Jožefi v Celji dühovne vaje, ali pa da so ovak romali k Sv. Jožefi. Vsakomi je tista Iepa cerkev na malom bregeci nad varašom dobro v spomini ostanola. Zdaj so merati č. gg. misijonarje dati cerkev na zvünaj sčišta prenoviti, ar se zid lüšči in omet odpada. Cerkev sv. Jožefa bode potem, kak je znotraj lepa i krasna, tüdi od zvünaj. Stroški bodo jako veliki, pa častilci sv. Jožefa bodo gotovo pomagali. Kem je dača na dohodek navržena za l. 1921., naj vzemejo to na znanje. Naš g. poslanec so prosili pomoč za vse, da bi se zavolo süše vsem Če ne vse konči 30% opüstiio z navržene dače. Delegacija ministerstva financ njim je sledeči odgovor dala; 1) Za vse poprek •jé" nemogoče kaj dopüstiti, nego naj vsaki (vloži priziv (apelacijo) i prizivna komisija bo -pritožbe rešila i po mogočnosti dačo zbrisala; 2) Vsem prosilcom se po 232 § znižajo dače, če so se dohodki zavolo vremenskih neprilik (toča, süša itd.) zmenšati pod 8/s odmerjene dače; 3) Delegacija na prošnjo kolkovano dovoli, ka se dača lejko sledkar plača. — Ar je zaistino velika süša 1. 1921. zmenšala dohodke vnogim pod 2/a kak ednomi Siromaki iz Beltinec itd. prosimo davčno oblast v M. Soboti, naj postopa konciliantno z temi ljüdmi. Dečki — mladeniči, na risalski pondeljek v Celje k Sv. Jožefi! Kaj pa bode tam? Velik marijanskl shod za krščanske mladeniče. Tüdi možje lahko pridejo poleg. Lani je bio takši shod v Ljubljani. Tja nam je malo daleč bilo. Sv. Jožef v Čelji je vsem Prekmurcom dobro znan, saj so prejšnja leta hodili tja naši dečki in možje na dühovne vaje. Zdaj se pa pripravite na te mladeniški shod. Šparajte peneze, da se boste peljali v Celje. Upamo, da dobimo polovično vožnjo. Prekmurski mladeniči in možje pokažite, da ste verni, da imate radi Marijo, zato pa pridite v prav velikom števili na martjanski shod mladeničov v Celje, Zavoljo slabe železniške zveze bomo morali v Celji prenočiti. Preskrblena bodo prenočišča. Priglase pošljite kem prvle na č. g. Matija Čontala, misijonar, Celje, Sv. Jožef. Sekolacija poslopij. Naše poročilo od sekolacije v edni Prejšnji Novinah popravimo v telko, da poslopja, štera so last nedoletne dece i so pod sodnijov (na sirotinske), morejo biti po vrednosti zavarvana včasi kak Sodnija to odredi. Takši je zakon zdaj i takši je bio tüdi pod prejšnjov madjarskov • vladov. Dajte pa zavarovati, sekolirati samo pri našoj krščanskoj ,,Vzajemnoj zavarovalnico v Ljubljani. Iz lepi Štajerski pokrajin. Srčne pozdrave Pošiljamo vsem staršom, bratom i sestram, fantom i deklam, Orlom i Orlicam tak i tüdi vsem čtevcom glasila Slovenske krajine »Novine." Širom lepe naše Slovenske krajine iz bližanjega fantje vojaki v Maribori.Pozdravlamo posebno naše organizacije, našega Orla, z iskreno želo, da bi dobro napredüvao, se širio med slovensko mladino, ar še le zdaj- y vojaški süknji vidijo fantje, kaj je vredno Orlovsko delo. Lahko stane Orla vojaka vežba, ne' je njemi hüda disciplina. Kakor doma, tako tudi V vojaínici se ločijo fantje dobri skupaj*, ki se ne sramüjejo molitve i slabi skupaj, ki kunejo. Kako vzgojo je šteri meo, takše ma poznejše živlenje. To bojdi staršom dober vzgled, kam vadi slaba vzgoja. Naše vse najhujše tožbe do vas domači so minole i zopet donijo lepe Slovenske ‘pesmi stem vekšim veseljom, ar redno Prihaja med nas glasilo naše Slovenske krajine »Novine" vsako nedelo, štero nas veselo spominja na lepi nam naš rojstni, kraj. Zato starši, naročajte svojim sinom Ie krščanske liste, ki so nam vselej najbogše došli. Posebno pa zadnje čase, kdaj so je že tudi začeli odobravati lüdje iz nam nasprotne vrste, šteromi je lepi dokaz izid zadnji volitev v narodno skupščino, šteri nas prav veseli zato, ar ste nam stem mnogo pomogli za štero se Vam tüdi posebno najlepše zahvalujemo. Znesek, ki ga tű pošilamo, smo nabrali med seboj za glasilo Slovenske Krajine ,,Novine“ od 1. jan. do 18. julia 1923.1. a ostalo za podporo Marijinoga lista i »Novine". Vsega 24.50 Din. Prejmite Pozdráve svoji sinov, bratov i prijatelov v vojaški slüžbi do bližajočega se veseloga svidenja. — Fanti vojaki iz Bogojine 10, Črensovec 3 i Bratonec 2. z Ivanec 1 v Maribori Tajništvo SLS je naznanilo, da se vse prošnje moro njemi poslati i ne našima pos-lancoma v Beograd. To se razmi samo od takših Prošenj, štere so ne süne i preposebne, nego se ide samo poprek za kakšo reč v Prekmurji. Vse posebne i süne prošnje, štere što ma, naj li pošlje naravnost v Belgrad našima poslan-coma (Beograd, parlament, Jugoslovenski klub). Za volo naših vojakov sta našiva g. poslanca intervenirala pri vojnom ministerstvi. Prosila sta za vojake, šteri so v Krivoj Palanki, ka bi dobili zajtrk i ka bi se njim kufri hitro dali do rok. Prosila sta na dale, da bi se 1. 1899. rojeni püstili domo. Za odgovor sta dobila na prvo prošnjo gledoč, ka bo vojakom pomagano, na drügo pa, ka se 1. 1899. rojeni vsi dom püstijo samo ka edni moro tečas čakati, dokeč se stari nazaj ne povrnéjo. Kakših 20—30 jih ostane v kadri, dokeč ne prido nazaj, ki so dobili 2—3 mesečni dopüst. Zahvala. 'Za lübeznive izraze sožalja ob priliki prebridke izgübe našega nepczabljenoga predobroga soproga (moža) očeta in brata Gašpar Matjaša, dalje za lepe vence predrago] rodbini, sosidom, vsem veščarom i poznancom iz drügi vesnic posebno gospod! Türki gostilničarji, ki je darüvao prego za Slednjo pot pre-dragoga pokojnika na pokopališče ter, vsem ki so ga Spremili na slednji poti izrekamo najizkrenejšo zahvalo 1 — M. Sobota — Prosečkavés, dne 17. aprila 1923. Žalüvajoči: soproga Vilma i deca ter rodbína i brat Jožef Država. Kak je v Beogradi? Prišli smo v Belgrad po dugom, mučnom potüvanji srečno. Na vlaki je steska bila prevelika. V Beograd pridoči smo naleteli na vročino, a zdaj je pa hladno postalo. Drevje je že vse ozelenelo i ma veliko listje kak po leti pa cvete vse. Navadni beogradski veter nas brije celi den. Vulice polevajo, da praha ne nosi tak razno. Dežüvalo je tüdi. Palača za palačov se zdigava, večinoma hoteli i banke. Te majo pač zdaj svet odpreti, vulice so z kamenjom neoglajenim ešče izdaj polajštrane, i nevajeni hoje po njih hitro opešajo. Naš mladi poslanec že tüdi teško zdigavajo noge po beogradskoj kaldermi. Kalderma pravijo tü tem kamenim vulicam. Življenje je drago. Edna hižička brez svetlobe, brez pranja i kürjave, brez hrane košta jezero i jezero dvesto dinarov na mesec. Sto dinarov pojesti na den v krčmi je pa nikši künšt nej. Celi Beograd stoji zdaj pod pitanjom, kak se reši svaja med Srbi,. Horvati i Slovenci. Vsaki ešče zadnji Srbski kmet to žele.. Slovencov ne sovražijo, a tiste prijaznosti ne do njih kak je bila prle dokeč ne so z Radičevci vküp bili. Pa vűpamo se, da se pomali vse poravna. — Našiva narodniva poslanca sta začela rešavati vse naše prekmurske reči, štere so njim vzročena z vsov düšnov vestjov i trüdami. V stranki smo volili tüdi g. Š kara za podtajnika, ka v odsotnosti tajnika rešava pisma, štera prido da stranko. Fabijola ali Cerkev v katakombaj. I. Mir. Krščanska hiša. „I jaz poznam nekoga, šteri je po obrazi ne ravno tak čaren kak jaz, pa s svojim čarnim srcom nadomesti vse to. Te me je večkrat pitao za te ali ov čemer, mi je obečavao, da me odküpi i vzeme za ženo. Od njega sem tüdi dosta vsega zvedila, posebno mi je povedao: ,,da je Fulvij prišeo na sled velkoj zarotbi proti casari Dioklecijan!" — pri tej reče] se je pa starce zárežao tak grdo, da sem včasi znala, da je Starec prvi izvohao tisto zaroibo. Čüješ ? izvohao! Zdaj so ga poslali v Rim, da ga tű ponücajo ravno v takši stvarej.” ,,Jaz sem pa ne za to. Jaz ne bi znao ne napraviti zarotbe, ne jo zvohati; znao bi pa jo kaštigati." ,,Za nekaj si pa li pripravlen." „Za kaj ?" „V mojoj domačiji mámo nekše ptiče, šteri ne dojdeš niti s bistrim konjom ne; či pa tiho i mirno gledaš po njih, si jim včasi na sledi, včasi se izdajo, ar samo glave skrivajo." »Koga pa misliš s tem?* pita Korvin. „Kristjane. Ali se ne bo včasi začnolo preganjanje proti njim?" „Kak pa da bo pa ešče jako jako grozno, kak ešče nikdar prle ne.” ,,Či je tak, poslüšaj me, i se spravi na lovino proti takšim ptičom. Začni jih plašiti, tüdi Či v začetki dobiš samo malo za to; pri tom pa dobro pazi i včasi boš zapazo i dobo v roke tüdi ešče kaj bole nesnoga. Vzeli njim bodo vse imanje i tebi tüdi ne bo vujšla tu i tam kakša Polovica njüvoga premoženja.” „Že razmim.. — Ti ne moreš trpeti .Kristjanov ?“ »Nikak ne; že bogovje, štere jaz molim, so proti njüvim zapovedim. Sovražim je od prvoga do zadnjega." Nato se zamorka peklensko zasmeje i pravi: .Mislim, da je tüdi edna mojih tovarišje slüžabnic kristjanka — niti videti je nemrem.” »Kak si jo pa ti spoznala?" ,,Oprovim: za ves svet se nešče zlagati, i včasi nas vse osramoti s svojov pravicoltibncst-jov. Potem pa se ne briga ne za zlato, ne za kakše dare, i tak napravi s tem, da jih tüdi drügi robi ne dobimo." »Dobro; kak pa ešče ?" „Potem pa je tüdi jako......." „E, pa le püsti', Vej znam že zadosta, moja draga Čarna prijatelica! Včera so pripelali za najne ptiče celo čredo krvi želni!) tvoji rojakov, močni oroslanov, leopardov ali ti jih itak vse premagaš. Tü maš moje zadnje peneze, pa naznani mi včasi, gda kaj opraviš s svojimi cutn-prinijami. Tvoj svet pa za kristjane bom že ponücao, jako se mi dopadne." Ločila sta se. Gda je Korvin odišeo že za kükeo hiše, se njemi sužnje debelo zasmeje: ,,Tepeš, ali resan misliš, da je Fabijola zrasla za takše bedake ? Pri njoj niti posküšiJa ne bom s svojimi cumprijinami. Jako se je čüdo Sebeščan, gda zapazi, da je zamorka Šla v dvorišče palače. Skleno je; da pove vse Fabijoli; ali toga je ne mogeo napraviti prle, kak ona nazaj pride z dežele. Kristjanje. Gda se Sebeščan i Pankracij vrneta v prednjo sobo, je bila zbrana že vsa drüžba. Bilo je zbrani dosta kristjanov, dühovnik! i nedühovniki, moški i ženske. Pred njimi na stoli je bila pripravlena pojedina; a oni so ne prišli jest, nego da se dogučijo o nekšem posebnom dogodke šteri se je zgodo že pred Začetkom naše pripovisti. Prestretje bio sto samo tak; či bi Što nepričaküvan nemir delao' v drüžini. Sebeščan je bio najme pravi lüblenec casarov, šteri je vse zavüpao hrabromi tribun!. To svojo moč i čest je ponücao mladi čestnik, da pridobi za Jezuša vsikdar več sinov i hčer; 29. aprila 1923. NOVINE 3 V Radovoljci v Sloveniji sta se mož i žena nekaj skregala. Ženska je bila tak lagoja, da je vzela sekiro i je trikrat vdarila moža po glavi tak, da je včasi mrtev bio. Nato je šla v hižo i je pravila: »No deca, zdaj pa jest, ar se bom po večerji šla zglasit žandarom." I resan je tak napravila. V vesi Kladurovo v Srbiji so vdarili roparje v hižo bogatoga kmeta Steviča. Zahtevali so od njega, da jim naj taki da 20.000 dinarov. Ar je telko penez ne meo, so ga tovaji zvezali i tak dugo pekli na ognji, da je bio mrtev. Zofija Pinjo v Sarajevi se je jako svadila na svojega zeta. Ar se je inači ne mogla maš-čevati, je Odišla skrma v njegovo hižo, vzela njegovo dete i pobegnola z njim. Smrtna automobilska nesreča se je zgodila 19. aprila pri Pragerskom na Stajarskom: železni trgovec Nikola Strlcakovič si je razbio glavo i za edno vüro mro. Nesreča se je tak zgodila, da je auto preveč hitro šo po pükla-voj cesti i je vdaro notri v drevo, štero je odrezao, nato pa v soho pri cesti. Automobil se je ves razbio. — Šoferji pa zato nikaj ne bilo, tak ka zdaj v vozi sedi, zakaj je püsto s tak velkov brzinov automobil. V Maribori je 21. aprila 30 Orjüncov napadnole vojnoga invalida, g. Goleca. Šo je lepo po cesti v krščansko tiskarno delat. Gda je prišeo do Mariborske tiskarne, gde se tiskajo demokratski časopisi, ga je ubsipalo 30 Orjün-cov i so ga bili do krvavoga. G. Golec je vojni invalid i ma süho edno roko. Novi rusoski begunci so bili sprejeti v našo državo. Od l. 1918. so bili na Polskom, Odked so je pa pregnali. Zdaj jih je pa naša vláda sprijela. Dobro je to delo smilenja, samo da ga mi čütimo na svojem — hrbti. Dr. Korošec, predsednik Stov. lüdske stranke je protestirao pri vojnom ministri proti slabomi ravnanji z našimi vojaki. Napad na milijardarovo ženo. Na železnici iz Zemuna v Beograd so najšli v sredo na rokah i nogah zvezano mlado ženo, štero so vrgli iz vlaka. Gda je k sebi prišla, je povedala, da se piše Elizabeta Tatas i da je Žena milijardara Tatasa iz Grškoga. Dozdaj so šče ne mogli najti krivcov. Svet. Oča i hči pod vlakom. Na Češkom se je zgodilo te dni. Oča je pelao svojo hčer v norišnico. Na kolodvori sta čakala. Kda je prihajao notri brzovlak, je hči začnola bežati proti njemi, oča pa za njov. Ravno na šinjah jo je dojšeo. Ali ona ga je tak močno zgrabila, da je prle ne mogeo vkraj odvleči, kda je že prišeo vlak i jiva oba povozo. V Ameriki se je leta 1922. bujlo 12.000 lüdi, med njimi 79 milionarov. — Penezi ne napravijo človeka srečnóga, nego pošteno živlenje. Nedelo odpravijo s prvim majušom na Rusoskom i namesto nje delavci ne bodo delali v pondelkih. Strašno divjajo tű bolševiki proti veri. V Moskvi je, na glavnom trgi meo mešo nekši bolševik, oblečeni v mešniško obleko. Patriarh Tihon leži smrtno betežen v vozi. V Budimpešti se je v tovarni gumija vužgalo i zgorelo 11 delavcov, 41 ji je ranjenih. Kelko knig se je tiskalo leta 1922. v Europi i Ameriki. Nikaj menje kak 100 jezer. Samo na Nemškom 34 jezero, na Angleškom 10 jezero osemsto, na Francoskom okoli 8 jezero. Angleški krao je obiskao rim. očo papo, ar — je pravo — je to njegova dužnost, vej je na angleškom dosta katoličanov. Domača politika. Jeli smo z Radičom edna stranka? Ne i ne bomo. Mi smo se samo telko ž njim zdrüžili, ka je na naše želenje pristao na to, ka smejo iti njegovi poslanci v Belgrad. Prlé ne jih je püsto. Ka té strašen centralizem mamo, je krivo to, ka on z svojimi poslanci ne prišo v Belgrad gda se je šlo za ustavo. Zakaj je Radič ešče ne prišo v Belgrad? Zato, ar ešče ne rešeno od radikalne vlade jeli ta sprejme tisto, ka on z Korošcom žele. Naša stranka je popolnoma neodvisna od Radičove i dela ž njim samo telko sküpno, ka dobijo Slovenci i Horvatje svoje pravice v Jugoslaviji. Kde de našemi lüdstvi bole, jeli v Sloveniji ali na Horvackom? Nešterni kortešje Radičovi bi radi bili, ka bi mi prišli pod Horvacko. Mi pa odgovorimo: Slovenci smo iščemo tüdi ostati. Če bi Horvatje marali za nas, bi nam bar zdaj vu vsem šli na roko. Pa ka vidimo i Čütimo? Če ščemo belo sol dobiti, nam je ne dajo i če ščemo debelo svinjo tam küpiti, nam je ne dovolijo k nam. Kak bi pa te delali z nami, če bi mi pod njé prišli Bog nas čuvaj tistoga nereda i tiste krivice pa tiste dače, štere teršijo Horvacko. Rešitev ka ostanemo Slovenci je samostojnost Slovenskoga orsaga i v njem Prekmurje kakžupanija-vármegyőv, štera ma vsikdar ednoga zastopnika pri vladi Kakšo republiko misli vpelati Radič? Na pitanje naših pristašov je Radič etak odgovoro: Jaz želem autonomijo občine, županije i horvacki sabor (országgyülés) za mojo volo je lehko krao tüdi, samo naj malo pravic ma. Angleška, čeravno je kraljestvo, je najlepša republika, pravo je Radič. Je Radič proti vojski? Na to pitanje je etak odgovoro: Jaz sem za horvacko vojsko, i želem doma meti vojake. Vojske samo te ne bi trbelo, če bi gda nastala od vseh držav priznana Horvacka mirotvorna republika. Jeli ma Radič iz med narodne cerkve dühovnike v svojoj stranki? Zagorac bivši ešpereš je njegove stranke veren pristaš. Prle je predgao, mešüvao, zdaj je oženjeni trgovec v Karlovci. Ka je bio Hrupič, koga so v D. Lendavskom okraji volili, ki so na Radiča glasali. Pri hercegi v D. Lendavi je bio bojtár na imanji. To ne je špot, nego samo da se spozna što je te Hrupič, ar se ne znalo, što je. Jeli de šla naša stranka vu vlado. Kmečka zveza nede šla vu vlado, ar je vlada proti našoj autonomiji. A če bi ljüdstvo opüstilo autonomijo i ne bi želelo sdboščine, te bi se moglo gučati od vstopa vu vlado. Samo ob sebi se razmi, ka bo naša stranka tüdi pri toj kak i vsakoj vladi tisto podpirala kak de na hasek našemi ljüdstvi. Tak bb podpirala zakon od invalidov, da naši invalidi dobijo z sirotami vred dobro podporo. Ali od toga Drügoč. Na koj moremo biti pripravljeni. Mogoče je, da bodo našo stanko i naše ljüdi radikali z demokrati vred preganjali kak so Radiča. Mogoče je, da naše uradnike z slüžbe vržejo, naše shode prepovejo, naše liste stavijo, našim ljüdem delajo neprilike. Ne pravimo ka to bo, nego mogoče je tla bo, ar naše autonomije dati nam neščejo zlepa, te do pa probali zhtida zatreti v nas želenje po sloboščini. Naš odgovor : na vse to pretenje pa naj bo Radičov odgovor Od hiže do hiže naj nese vsaki naš pristaš glasi, ostanite stanovitni kmečkoj zvezi, pravica prle ali sledkar Zmagala bo j kem bole jo preganjajo tem hitrej bo Zmagala. — Naši dobri ljüdje, odgovor naš bodi v jesén, če bi volitve pá bile, ednoglasno ostanite naši i pridobite že zdaj vse tiste, ki so prle bili zapelani. Že zdaj delajte dobri naši pristaši za zmago, popolno zmago Slovenske kmečke zveze, Svetovna politika. Dnes tjeden smo opisali tri sosidne države, to je Madjarsko, Avstrijo i Italjansko. Čüli smo, da majo vse te tri države Slovence pod seboj. Kak se kaj tem Slovencom tam godi, bomo že pisali vsikdar pod imeni: vogrski Slovenci, Koroški Slovenci i goriški Slovenci ali Primorci. Vzemimo zdaj ešče 4 drüge naše soside, štere so vse menše važnosti, pa itak bomo včasi od njih pisali, ar soside moremo bole spoznati, kak drüge, čiravno so mogoče vekše države. — Najvažnejši naš štrti sosid je Bolgarska. Tüdi Bolgari gučijo Slovanski jezik i je zato mogoče, da se ešče gda z nami zdrüžijo. Ta držáva bi mogla tüdi preci vojne odškodnine plačati, ar je bile premagana v svetovni vojni, ali majo jako pametnoga voditela Stambulijskoga, šteri pomali spravla to državo na noge. Ravno zdaj so se vršile volitve, štere so jako lepo izpadnole, najme: vladna stranka je dobila 200 poslancov od 246. Rumunija je vekša kak naša držáva 1 je kraljevina. Tak je vrejena ravno kak naša držáva. Tü se tüdi bije boj med centralisti i avtonomisti. šteri bodo zmagali, si ne ve, gotovo pa je, da bo tej državi centralizem ravn otak škodo kak našoj. Je jakp bogata držáva, ali tüdi ma bole slabe voditele. Zato tüdi nikdar nega reda i zadovolstva. Naši-sosidje Grki so zdaj jako tiho. Ne dugo je toga, da so zgübili vojno proti Türkom' i so zavolo toga več svoji voditelov na smit obsodili. Tü je tüdi vsikdar vrelo dokeč so ne spravili na državo nesrečne türške vojne Zdaj so tiho, samo da lüstvo jako čüti na svojoj koti slabe Posledice častihlepnosti nešterni bogatašov. Albanija je mala državica na jüg od naše poleg Grške. To so Italjani jako hujskali na nas, ali zdaj je pa mirna, ar so se preci otresli (taljanskoga vpliva. To so te naši sosidje: Madjarska, Avstrija, Italjanske, Bolgarska, Romunska, Grška i Albanija. Med temi sta samo Romunija i Italija vekšivi kak Jugoslavija, bogatejša pa je samo Romunija. Na pitanje, šteroj se najbole godi, bi skoro lejko pravili, da Bolgariji. V vseh teh državah pa je približno tak kak Prinas, ednok bogše, drugoč slabše: vse je od toga odvisno kakšo vlado majo. Či je vláda poštena i gleda za lüstvo, za državlane, je lejko v kakšte sirmaškoj državi dobro, Či pa Vlada gleda samo na žep svoji pristašov, pa je vsešerom slabo. Zato bo v vsakšoj državi samo te dobro, gda bodo na vladi vučeni i pošteni lüdje. Gda pa b.o to ? Gda bo lüstvo pri volitvah gledalo ne na vino, ne na peneze, ne na lepe oblübe, nego volilo takše lüdi, šteri majo srce za lüstvo i dobro volo, da do njemi pomagali. dosta jih je postalo kristjanov po njegovom trüdi, ali kaj takšega se je »ešče izda ne zgodilo, kak ne dugo pod našov pripovistjov. Po starejši casarski zapovedih so večkrat zaprli kristjane i jih včasi kaštigali tüdi s smrtjov; tak bi mela tüdi dva brata Marko i Marcelijan za Jezuša iti v smrt; ali zvedijo za to njüvi stariši i prijateli. Pridejo k njima v temnico i jiva prosijo s skuznimi očmi, da se odpoveta Kristušovi vöri i si reiita živlenje. Že sta začnola dvomiti; ali Zvedi za to Sebeščan i sklene, da jiva potrdi v vöri. Posebno dosta je delao mladencov oča, Trankvilin, da bi jiva pripravo k odpadi od vöre; podpirao ga je v tom tüdi Nikostrat, uradnik, Šteri je meo mladenca na svojem stanüvanji v temnici Mladi tribun Sebeščan je bio vsešerom telko znan, da so njemi gdašte dovolili iti v temnico. Stvar, štero je šteo zdaj dosegnoti, je bila jako žmetna, pri mladencoma je bilo zbrani tüdi 16 nevernikov: starišje, temničar Klavdij, uradnik N