Slev 27ii. Posamezna številka stane 1 Din. ! UM, v CelrleK T decembrii 1922. LelO L Naročnina ■■ ■ »■« za državo SHS t •) P'> posti mesečno Din t2 k. dosavljenon dom ■en bi...... JO ca inozemstvo: A>e"ečno...... Dia 20 Sobotna izdaja: = V Jngualavljl.....D.n 15 w lnozmnBHii.......1» Nesieii prllBti: Vesliik SEKSZ s Con« inseratom: Kaosiolpm netlhu vrata mali oglaBt po Dia. t"— Din. 150, veliki oglati nad 45 mm vt-Sine po Din. 2 —, poslana tA. po Din. 3 —. Pri več|am naročila ponvah likal« rtnk dan Intanll :onedoi)ka In Jreva p« piaa-nlkn ob 5. ari ifnlni. Poštnina plačana v totovinL MT Uredniitvo i* v Kopitarjevi ulioi itev. O/IIL Ho opiti se n« vračajo; nelranklrana plsrar se ae •prejemalo. Uredn. telet. itv. 50. oprava, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Iopltar|evl al. 8. — Haoan poitne hran. l|aM|auke št. 650 ia naročnini ia it. 34B sa oglate Bagreb 39.011 sarajev 7563, praške sn donaj. 24.797 Dan katoliškega flSjaštva dne 7. in 8. decembra. Štiri petine zemeljske površine pokriva morje. Ali je še drugo morje, ki tudi pokriva ogromen del zemeljske površine — surovi materializem. Najsurovejše oblike je zavzel v naših dneh, po vojni. Žalosten je pogled na to morje. Od razpa-ljenih strasti sedanjega človeštva — in to vseh strasti — je to morje kakor krop razpaljeno in razpenjeno. In v tem kropu, v tem izparjenem barju in blatu, kaj vidimo? Kakšno žalostno potapljanje in po-grezanje! Eni med temi nesrečneži so v mlaki šele do pasu, to so večinoma mladi ljudje; drugi pa so notri že do vratu, še drugi do ust, do nosu, do oči, da nič več ne vidijo, da, premnogi so že popolnoma pod površino, samo še njih grgranje in gaga-nje se opaža nad njim. In dobro se počutijo v tem blatu, kakor je videti, ker jih ni prav nič groza, ko hip za hipom vidijo, kako zdaj ta sosed zdaj oni kakor kamen zdrkne na dno, na dno, ki je čez in čez pokrito s temi žrtvami. Nad tem morjem ne sije solnce, ne svetijo zvezde, ni neba: brezupna tema čez in čez, nikamor nobenega razgleda, zlasti pa ne v višavo. En sam klic slišimo iz njihovih grl: >Iz blata smo, v blato se vračamo, v blatu izginemo.« Toda v tej temi, v tej strupeni grozi pa vendar vidimo tudi nekaj svetlega, nekaj veselega: lepo število čolnov vidimo, I ii vsi plovejo v eno smer naprej, od rajonih strani obale, in mlade ljudi vidimo v njih, krepke veslače, krepkih mišic, lepo urejene, v ritmu veslajoče, veselo pojoče. In zakaj so tako veseli? V vsakem čolnu, 6predaj na kljunu čolna, stoji visoko vzravnana svetla postava, v svetli halji, kakor angel, in ta čolnu kaže smer skozi temo v daljno daljavo. Ni sicer mirna vožnja teh čolnov: iz kropa, iz grezi, iz blaia se iz-tegajo roke, ki grabijo za vesla, za stranice čolnov, da bi jih prevrnile; z zobmi grizejo nekateri v les v onemogli jezi; s krohotom si drugi dajejo duška in upajo, da bodo zbegali veslače. Ali ti so neprestano pri delu, neprestano uprti v vesla, in čoln rine naprej vkljub gostemu blatu. In kar nič se nam ni treba bati za te mlade mornarje, dokler gredo za lučjo, za svetlim vodnikom; »zgubljen je, vtop-ljen je« njim ne velja. Pa ni jim dovolj, tem mladim i or-narjem, da sami varno veslajo naprej, o ne, oni tudi pazno motrijo okrog sebe v valove, in ondi vidijo nebroj razbitih ladjic, nebroj človeških bitij, borečih se za svoj obstanek, iščočih rešilnih desk v tej ljuti borbi z vse goltajočim molohom, vidijo jih in jih skušajo rešiti, jim pomagati, jim popraviti ladje, jih spremljati, se z njimi skupaj boriti zoper presil.ie valove. Pozdravljeni, vi mladi veslači! Pozdravljeni na vaš dan! Pa govorimo brez podob: praznik Brezmadežne je najglasnejši ugovor zoper vsake vrste materializem. »Jejta, in oči se vama bodo odprle!« Praznik Brezmadežne Device nam glasno oznanja, da je človeška narava dobila hudo rano, ki jo je neumorno treba lečiti; lelc imamo, zdravnika tudi. In še to oznanja god Brezmadežne, da je človeštvo ena sama družina: zaradi prvega očeta in prve matere je vse zadela krivda; ali kakor smo eno v nesreči, moramo biti eno tudi v medsebojni pomoči, v solidarnosti. To dobro vedo raši dijaki. Zato velja njih neumorni študij pred vsem socialnemu vprašanju. In kot simbol tega celoletnega teženja vidimo danes na njih vzporedu socialno dramo, ki jo bodo igrali drevi naši akademiki. In tudi to vedo: če hočejo drugim polagali, morajo biti najprej sami močni, utrjeni. Jutri bomo v Unionovi dvorani videli, kako napredujejo v fizični moči; ah oni dobro vedo, da fizična moč tistemu, ki hoče bili drugim kažipot, ne zadostuje; Potrebna je — še bolj — moralna moč, ki jo daje Brezmadežna. Močan je le tisti, ki ie čist in noniž V vseh mt joslavije, kjer je le kakšna organi: atoliškega dijaštva, ie danes in ju aški dan«. Te dija- ške Marijine kongregacije so tisti čolni, ki jih vidimo danes od vseh strani pluti, pluti za lučjo — vere. V decembru smo, v času največje teme. Da, tema je krog in krog nas. Ali zdaj imamo tudi advent in imamo Zornice in v duhu pričakujemo Odrešenika. Čujmo pa danes in jutri tudi glas naše dijaške mladine, ki s svojim kipečim idealizmom pomaga pot pripravljati boljšim časom naše domovine, časom socialne pravičnosti. —c. Popoln neuspeh DRŽAN JE HRVATSKEGA BLOKA KRIVO NEUSPEHA. -PRIBIČEVIČEVIM REŽIMOM. — V ZNAMENJU »BELE PRED NOVIM PAŠIC-R0KE« IN »0RJUNE«. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Na današnji seji { demokratskega kluba je po poročilih ude-ležnikov doživela skupina Ljube Davidoviča popoln poraz. Za enkrat še ni jasno, kakšni bodo končni sklepi demokratskega kluba: Ali naj se Ljuba Davidovič izključi iz kluba, ali pa da bo moral pristati na resolucijo, ki kompromitira vse njegovo dosedanje delo. Ta neuspeh Davidovičeve skupine se pa ne sme pripisovati nastopu Ljube Davidoviča v debati, kjer je moralno zmagal, ampak držanju Hrvatskega bloka. V demokratski stranki so sedaj 3 stru-je: Davidovičevi levičarji, Pribičevičevi desničarji in centrum, ki zastopa večino članov. Končna odločitev je v rokah centru-ma. Centrum je čakal na prihod Hrvatskega bloka, da bi se odločil za Davidovičevo politiko in vzel rešitev kabinetne krize v svoje roke. Vsled obotavljanja Hrvatskega bloka pa je bil centrum prisiljen, da ostane trenolno pasiven. Položaj je sedaj tak, da je zelo verjetno, da bo kralj poveril sesta- vo novega kabineta zopet Nikoli Pašiču, ki bi ga podpirala Pribičevičeva skupina, dočim bi centrum in Davidovičeva skupina ostala v ozadju. Belgrad, 6. de«. (Izv.) V političnih krogih govore, do bodo v kabinetu ostali cd dosedanjih ministrov Timotijevič, Pribičevič, Žerjav in Krstelj, izmed radi kalnih ministrov pa bi odstopil samo Žarko Miladinovič. Z ozirom na to kombinacijo bi značila nova vlada močno okrepitev dosedanjega režima. O programu te nove vlade se ne da reči ničesar pozitivnega, gotovo pa je, da bo ta kabinet, ako pride do tega, skrajno centralističen, da bo rešil uradniško vprašanje in na vodilna mesta postavil povsod ljudi, ki uživajo neomajno zaupanje vlade. Nato bi nova vlada pripravila vse potrebno za volitve. Z gotovostjo pa se da trditi, da bosta Orjuna in ^Bela ruka« igrali vidno vlogo pri sestavi kabineta in izvedbi njegovega programa. Seja demokratskega kluba. Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Današnja seja demokratskega kluba se je vršila v znamenju splošne ofenzive Pribičevičevih pristašev na skupino Ljube Davidoviča, Debata je bila mestoma jako burna. Dopoldanska seja. Dopoldne je govoril poslanec iz južne Srbije, A n t i c. V svojem govoru je odobraval dosedanje delovanje Ljube Davidoviča z ozirom na njegova dosedanja pogajanja v svrho sporazuma med Hrvati in Srbi. Zahteva, da se ta politika nadaljuje, zlasti z ozirom na Macedonijo in južno Srbijo, kjer je nezadovoljnost prebivalstva zaradi nesposobnosti upravnega uradništva dosegla svoj vrhunec. Za njim je govoril finančni minister dr. K u m a n u d i, ki je pobijal Davidovičevo politiko in branil današnji režim. Glavna misel njegovega govora je bila, da je današnji režim dokazal svojo sposobnost za ohranitev miru in reda v državi in zato je najbolje, če ostane vse pri starem. Poslanec Š u m e n k o v i č je strastno in vehementno napadal ministra Pribičeviča, katerega je dolžil, da je baš on zastrupil vse srbsko javno mnenje s svojimi neprestanimi trditvami, da so Hrvatje in zlasti Hrvatski blok sovražniki države. Dosedanja pogajanja Ljube Davidoviča so pa dokazala ravno nasprotno, da so Hrvatje prijatelji države, so pa sovražniki onih ljudi, ki drže danes državno krmilo v svojih rokah. Predlaga, da se Davido-viču izreče zaupnica in da se mu prepusti popolna svoboda za nadaljna pogajanja s Hrvatskim blokom. Treba je delati na to. da pride Hrvatski blok čimprej v Belgrad, da postane naš parlament resničen parlament in ne ostane to, kar je danes. Kot zadnji govornik na dopoldanski seji je nastopil najvnetejši zagovornik in branilec Pribičevičevega sistema poslanec Večeslav Wilder. Govornika so prekinjali poslušalci z neprestanimi medklici, ker se ni znal držati v svojih napadih na Davidovičeve pristaše mej dostojnosti. Vsled tega je tudi moral svoj govor predčasno končati. Dopoldanska seja je bila zaključena ob pol 1. uri. Popoldanska seja. Popoldanska seja je trajala do 8. urr zvečer. Poslanec A n g j e 1 i č je govor nad eno uro. V svojem govoru je si' kritiziral dosedanje delovanje posameznih ministrov, ki je prizadelo državi mnogo škode, ljudstvu pa tudi ni prineslo nobenih koristi. Iskreno pozdravlja vsak korak za sporazum s Hrvati in Slovenci. Med svojim govorom je prebral tudi nekaj pisem St. Radiča, katerih vsebina je napravila najboljši vtis. Za njim sta govorila še poslanec Mar-kovič in Slajič od Pribičevičeve skupine, poslanca Gjorgjevič in Anastazijevič pa sta branila stališče Daivdovičevo. Pred zaključkom seje so izvolili odbor 6 članov, ki naj sestavi primerno resolucijo. V ta odbor so bili izvoljeni: Za Davidovičevo skupino: Dragutin Pečič, ^umenkovič in Gjorgjevič; za Pribičevičevo skupino pa: Markovič, Wilder in Timotijevič. Ta odbor se bo sestal jutri ob 7. uri zjutraj v ministrstvu za notranja dela, ob 10. uri pa mora predložiti besedilo resolucije klubu. Pristaš Davidovičeve skupine je izjavil, da je doživela Davidovičeva skupina popoln poraz, ki bo razviden tudi iz besedila resolucije. Klub je namreč sklenil, da mora resolucija naglašati sledeče točke: 1. da se demokratski klub kot celota prolivi vsaki reviziji ustave in 2. da se protivi pogajanjem s katerokoli politično stranko ali skupino, ki bi zahtevala revizijo. To pomenja popolno zmago Svetozarja Pribičeviča. — Neki drugi poslanec pa je izjavil našemu dopisniku, da se je na seji kluba jasno pokazalo, da uživa Davidovič v klubu mnogo simpatije in če bo poskušal Svetozar Pribičevič v resolucijo vplesti besede, ki bi utegnile popolnoma preprečiti nadaljnje delovanje Davidovičevo, bi prišlo do odkritega boja med obema skupinama in mogoče tudi do razcepa kluba. Isti poslanec je rekel: »Pribičevič naj sedaj odlikuje Radiča z redom sv. Save I. stopnje v zahvalo, da mu je tako zelo utrdil njegov žo precej omajani položaj.« Radikalni klub še čaka. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Radikalni klub danes ni imel nobene konference in nobene seje, ker čaka na definitivne sklepe demokratskega kluba. O položaju v demokratskem klubu je danes informiral Nikolo "'šiča Kosta Timotijevič. Iz tega dejstva Da si klerikal-no-komunistična gospoda ne bo po nepotrebnem belila glav in da hidi drugim za-vežemo obrekljive jezike, ugotavljamo, da je vodstvo Jugoslovanske zajednice sklenilo, da ne vloži nobenega ugovora proti izvršenim občinskim volitvam v Ljubljani. S to ugotovitvijo zavračamo tudi vse govorice, ki se v tem vprašanju v prozornem namenu širijo z gotove strani po Ljubljani.« Tako »Slov. Narod*. Dobro. Vzamemo na znanje ter pričakujemo, da se bo zajedni-fcarska gospoda vzdržala tudi zakulisnih spletk proti novemu občinskemu svetu. To se pokaže kmalu. J- Dr. Korošec in občinske volitve v Ljubljani. Zagrebški listi poročajo iz Os-jeka, da se je izrazil dr. Korošec napram sotrudniku VHrv. lista« o občinskih volit- vah v Ljubljani na sledeči način: >Naj ne bo nihče iznenaden. da smo šli skupaj s stranko, ki ima jasno izražen socialen program. Mi smo so združili s komunisti na podlagi jasnega programa, katerega se bomo držali in izpeljali. Komunistična stranka bo nastooila v ljubljanskem občinskem svetu s pozitivnim delom, kar je velik dobiček za državo. Če smo šli pri občinskih volitvah skupaj s komunisti, to še ne pomeni, da bomo mi ali pa oni odstopili od svojih glavnih programnih točk. Bolj državniško je, pripustiti komuniste k skupnemu pozitivnemu delu, kakor pa jih preganjati z izjemnimi zakoni, proti katerim je naša stranka vedno strogo nastopala.« -f »Avtonomistično« delovanje dr. Korošca. Včerajšnja ^Jugoslavija« si je dovolila neverjetno predrznost trditi, da dr. Korošec (oziroma SLS) doslej še ni ničesar pod vzel, da so zedinijo n. pr. slovenske javno sile na skupne manifestacije avtono-mistične misli«, »da se za misel ustanovitve slovenskega bloka niti zmenil nie, »da zavzema dr. Korošec v vsem notranjem razvoju, ki se giblje v smeri revizije ustave, pasivno stališče«, »da je politika dr. Korošca brezdelna« itd. —• Vajeni smo marsikaj, ampak take neslane »budalaštine« še nismo brali. Vsak shod SLS, vsaka številka "Slovenca«, vsako naše zborovanje, vsaka naša javna prireditev sploh ni drugega kakor ena sama dolga borba za avtonomijo, in sicer borba, ki se je pričela takrat, ko je ^Jugoslavija; še sijajno jadrala v centralističnih vodah. Kakšne pojme ima »Jugoslavija« o zgodovini avtonomistčnega gibanja v Sloveniji, dokazuje njen včerajšnji napad na dr. Korošca. Tretješolcu ne bi delal posebne časti. -j- Politične razmere v Prekmurjn. Prekmurski domačini se od zadnjih držav-nozborskih volitev niso ločili po strankah. Vsi domačini, brez ozira na otranko ali vero (katoličan, evangeličan in izraelit) so se z zaupanem obračali na poslanca Klekla v vseh zadevah, ki jo vsem rad pomagal in tudi veliko dosegel. V peti številki »MiJr-ske Krajine'; pa je njen urednik, posestnik Štefan Kiibar, bivši nosilec kandidatne li-i ste prekmurske gospodarska stranke, za-! čel napadati poslanca. Klekla ln njegov »tabor«'. -- Tudi Štefan Radič vabi v »Slobod-nem ilomiK Prekmurce v svojo >seljačko republiko':. — Oclk;>r so prekmurske meje definitivne, je opažati veliko pomirjenje pri obmejnem prebivalstvu. -f NnSi od noša ji napram Rusiji. V tem oziru moremo beležiti naravnost radikalen preokret. Delegat naše vlade na lozan-ski konferenci, minister za 7unan'e zadeve, g. Ninčic, je imel v tem oziru že dva sestanka z ruskima delegatoma Vorovskim in Rakovskim. Kakor javlja oficiozno glasilo našega urada za zunanje zadeve, Politika«, ni izključene, da bo imel predvideni sestanek Ninčiča s komisarjem za zunanje zadeve ruske republike, čičerinom, ta uspeh, da se upostavijo med našo in rusko državo povsem normalni diplomatski odnošaji. Zdi se, da je gospod Ninčič izpo-sloval od delegatov ruske vlade zagotovilo, da se sovjetska republika ne bo vmešavala v naše notranje-politične razmere. Sploh belgrajski vl8dni in napol vladni listi predstavljajo celo stvar tako, da je bila edinole ruska sovjetska vlada kriva, da ni prišlo do normalnih diplomatskih odnošajev z Rusijo po letu 1917, kar pa je zelo neroden in v dejstvih z ničemer ne utemeljen izgovor. Ruska vlada ni diplomatskih stikov z našo državo nikoli prekinila, pač pa je vlada g. Nikole Pašiča delala tako, kakor da so po strmoglavljenju carja Nikolaja diplomatski odnošaji Rusije z našo državo sami po sebi prenehali. In to kljub temu, da je ruska vlada hidi pod režimom sovje-tov z našimi podaniki v Rusiji vedno skrajno prijateljsko postopala in opetovano izražala željo po rednih in prisrčnih prijateljih odnošajih z Jugoslavijo. Če se sedaj g. Ninčič prizadeva, da se prejšnje razmere med Rusijo in Jugoslavijo vzpostavijo, ni to pripisovati toliko gospodu Pašiču, ki je do zadnjega upal, da zasede ruski prestol zopet Nikolaj Nikolajevič, ki bi njegovemu režimu izplačeval letno subvencijo v znane korupcijske svrhe, ampak izpre-menjenemu svetovnopolitičnemu položaju, kateri Rusiji odkazuje zopet vodilno mesto v svetovni politiki, neglede na to, ali jo vlada kakšen poinaziljeni naslednik Romanovih ali pa kakšen 1,'udski komisar... Mi se tega le veselimo, ker smo od samega početka zastopali edino pravilno stališče, da morala Rusija in Jugoslavija ostati pri-1 jateljici, naj v Rusiji vlada Peter ali Pavel. Naša bodočnost je odvisna od tega. kakšno stališče zavzame napram nam veliki ruski narod. Pašič tega ni do zadnjega trenotka razumel, zdaj pa je prodrlo naše stališče. Tudi to Je znak, da se velesrbska centra listična protiljudska koncepcija naše držav, ruši... Mussolini in vnanja politika. Pripovedujejo, da se Mussolini zelo zanima za vnanjo politiko. Zato se je tudi preselil iz poslopja ministrskega predsedstva v pošlo, pje vnanjega urada. Tu se nahajajo ele gantni saloni s krasno opravo. Mussolini je mnenja, da mora vnanji minister spre jemati obiske v kneževsko opravljeni palači, ne pa v tesnih prostorih brez prave opreme, ker to dvigne dostojanstvo drža ve. — Škoda, da ni Mussolini vnani minister kraljevine SHS. Bi vsaj tudi mi do. bili kakšno čedno in snažno poslopje za vnanji zastop države. -j- Vprašanje strokovnih organizacij v Italiji. 5. t. m. sta obiskala D' Annunzia Cargnacu poslanca Baldesi in Zaniboni. B' Annunzio vodi akcijo, da se vsa italijanska strokovna društva združi"o v enotno organizacijo na patriotičnem temelju. Italijanski maksimalisti za revizijo socialističnih naukov. Te dni so se sešli Rimu razni socialistični poslanci, ki so se posvetovali o potrebi novih pravcev v politiki in strokovni organizaciji. Sklenili so uvesti akcijo za izpremembo socialističnih doktrin in za prekvašenje socialističnega gibanja z idealizmom. Tako poročajo itali Janski meščanski listi. Dejstvo je, da fašisti trdovratno zasledujejo svoj cilj, da socialiste sploh iztrebijo; razbijajo jim shode in odstavljajo zadnje socialistične župane. -j- Ruski faSisti. V Carigradu so usta^ novili ruski begunci fašistovsko organizaci. jo po vzoru laških fašistov. Dve drugi sre dišči ruske fašistovske organizacije se nahajata v Sofiji in Belgradu. Tako trde lašln listi. Prekmurska imena. Okrajno gla varstvo v Murski Soboti je izdalo lepo de lo: »Seznam prekmurskih občin z razno vrstno statistiko«. Za dr. Slavičem in F, Vengustom je objavil glavar g. Lipovšek prekmurska krajevna imena. Šel je še ne koliko dalje ter priobčil tudi imena našel bin. Pri teh zadnjih so vzeta večkrat samo mažarska imena, ker slovenska niso bila glavarstvu znana. Opozarjamo na to delo jezikoslovce, da se izjavi'o o teh imenih Čujemo namreč, da misli pokrajinska upra va definitivno določiti imena. V tem sezna mu je veliko variant pri različnih imenih Maj tudi »Prekmurska dijaška zveza« drugi v Prekmurju delujoči faktorji poeks be, da se izvedo prava slovenska Imena Vit da se vzamejo najboljše in najpravilnejš« oblike. — Glede izplačila vlog v poštni hra milnici nam poročajo iz Belgrada, da se j v zadnjih dneh izvršila konvencija tudi z mažarsko vlado v Budimpešti. Ko se bodo tozadevni dogovori ratificirali na Dunaju in Budimpešti, bo poštno ministrstvo izdalo nalog za prijave. V tem se pa končnove-ljavno določi, v kaki valuti se bodo vlogi izplačale. — 13 klišejev za slike ua Koroškem V januarju 1919 je g. A. G. na Dunaju pre skrbel pri tvrdki Seidl med drugimi tud 18 klišejev iz propagandne knjižice »Kam ten< za nameravano brošuro o Koroški Ti klišeji so nekam zginili. Ker tvrdka za hleva klišeje in bi nova prireditev silni veliko stala, in ker izposojeni klišeji ni morejo imeti nikake velave za kogarko' pri nas,, ul. udno, prosimo vsakogar, ki ka ve o teh klišejih, da naznani to Jugosloven ski Matici v Ljubljani ali Tourist Ofiiee. — Sodna imenovanja. Za sodnike okrožju višjega deželnega sodišča ljubljan skega so imenovani avskultanti: Josip Rus Pošlo* Francoski napisal Ren6 Bazin venil A. B. fDalie.l Kakšne primere, spomini se borijo v njegovi notranjosti, kako obžalovan jo z upanjem? Ne vem, toda njegovo veselje je pomešano z globokimi vzdihi in mislim, da bi se zokal, ko bi ne bilo naju zraven. Jeana je z menoj preprosta kot otrok, dobra in resna kot žena. Nov občutek raste v meni od trenotka do trenotka bolj, občutek globokega mini v duši: to je že v naprej zagotovil o za srečo celega življenja. Da, srečen sem tn srečen bom dolgo vrsto dni, ki jih bom preživel ob njeni strani. Medtem ko mirna, vesela zaupno šepeta, čutim, kako rastejo peroti mojim sanjam in naju zakrivajo. Pogovariava se po tihem. Skozi odprlo okno prihaja topla večerna sapica hkrati z zmedenim hruščem pariškim. — Imenuješ me svojo prijateljico in sv' lovalko? mi pravi. — Da, draga. Zatrjuješ, da me boš vedno poslušal, da bova vedno ravnala sporazumno. — Da. — Ali mi boš zameril, ?e te nekaj vprašam, kar si nocoj zaupal. — <;o vesel bom. — Kar si mi povedal o stricu, je zadosti, da morem presoditi težavnost položaja. Ali nisi preveč lahkomišljeno sprejel | drugi pogoj, da se boš sprijaznil ž njim? — Saj sem samo obljubil, da bom poskusil, da si bora prizadeval. — 2e prav, toda moj oče misli, da se li mora tudi posrečiti. Kaj misliš začeti? — Ne vem še dobro. — Saj sem vedela. Mislim, da bi bilo na boljše, če malo skupaj preuilariva. -- Draga, poslušal te bom: naredi bojni načrt, jaz ga bom preudaril. Jeanna sklene roke na kolenih in se zamisli. — Kaj, če bi mu pisal? — Veiiko je verjetnosti, jla mi ne bo odgovoril. — S plačano povratnico? — Draga, ti se šališ. To že ni več nasvet. — Prav imaš. bodimo resni. Pojdi, ob-išči ga! —Ta misel je boljša. Mogoče me bo sprejel. — Potem ga imaš. Kakor hitro čjovek posluša... — Pa ne oni Poslušal bo, in veš, kaj mi poreče? — Ne. — Tole ali nekaj podobnega: — Nečak, prišel si mi naznanit dvole novic, ali ne? da se poročiš s Parižanko in da se za vedno odrečeš pisarni, to se pravi, da po- trdiš, pogoršaš najin spor. Storil si le korak nazaj. Ni bilo vredno truda, ki si ga imel zalo, da si mo obvestil, lahko odideš. — Oh, čudno; toda saj mora biti vendar kako sredstvo, da ga pomirimo, če je, kakor praviš, koncem koncev le dobra duša. Če bi ga poznala tega tvojega strica, bi ne bila dolgo v zadregi 1 — Če bi ga poznala! To bi bilo v resnici najboljše, neodol,'ivo sredstvo. Ute-pel si je v glavo, da si prenapeta Parižan-ka; boji se te; hud je name veliko bolj radi tega, ker tebe ljubim kakor radi tega, ker sem se odpovedal pisarni. Samo da bi te enkrat videl, pa bi bil mir med nama kmalu sklenjen. — Misliš? — Prepričan sem o tem. — Misliš, če bi mu pogledala v oči — takole, vidiš — in bi mu rekla: — Gospod Mouillard, ali me res ne marate za nečakinjo? — Misliš, da bi se še ustavljal? — Oh, draga, zakaj bi bilo to nemogoče? — Težavna stvar jo to, ali nikakor nemogoča. Razložila sva, pravzaprav Jeanna je razložila stvar gospodu Churnotu, ki je gotovo najstarejša in najpopolnejša osvojitev Jeannina. Na prej se je z vsemi štirimi otepal, češ, da je to moja stvar, da je to rodbinska zadeva, v katero se ne sme vmešavati. Jeanna nI odnehala, dokler ga ni zrahljala. Potem je drzno predložila načrt za potovanje v Bourges in za obisk pri gosp« du Mouillardu. Razlogov ima vedno dosl pri roki; nekateri res malo šepajo, aH i; rečeni so vsi tako ljubko! Potovanje v Ber ry bi bilo za oba užitek, novost. Ali se i gospod Charnot včeraj pritoževal čez iif znosno avgustovo vročino v Parizu — ali ne? Da, pritožil se je in po pravici, kaj ti njegovi tovariši so vsi popustili svoji knjige in pohiteli na deželo. In našteje j it vse po vrsti: eden je odšel v Vogeze, drugi v Araehon, Iretji v Deauville. In ali niffii v bližini Bourgesa stare priateljice iz sen žermenskega predmestja? Kolikokrat ga ji že vabila, kolikokrat ji je že obljubil in t držal besede? Pri tej priložnosti bi tudi 1« hko naredili izlet v grad. Ko se gospa Charnot krčevito oklepa zadnje rešilne ve jice, da je namreč ta način nekaj nezasll šanega, ga kratko zavrne: — Ravno narobe, oče: če obiščete gf' spoda Mouillarda, s tem le izvršite onOi kar zahteva od vas vljudnost. — Ali prosim te, kako neki? — Obiskal vas je, treba mu je vrnit obisk. Gospod Charnot zmaje obupno z gl-1' vo, kakor človek, ki se ne čuti prepričane' ga, pač pa premaganega. - — _ - - —— s^a —— Kar mene zadeva, Jeanna, bom kmol" začel verovati v vile. (Dalje.)' Stev. SLOVENEC, dne 7. timmVni T92Ž. Stran 8. dr. Tvan Šlibar, Jožko Bergoč in dr. Stanko Žitek. — It, politične službe. Absolv. pravnik Angel Devescovi jo sprejet v drž. službo kot konceptni pripravnik pri policijski direkciji v Ljubljani. — Kanclist Alojzij Če-vuja je premeščen od okrajnega glavarstva v Brežicah k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. — Za državnega ekonoma III. razr. v kruševskem okrožju je imenovan g. Vi-tomir Verstovšek. — Vpokojitvc v sodni službi. Na lastno prošnjo so vpokojeni: Višji pis. oficial Ignacij L a m p i č v Ljubljani, kanclist Jakob Zevnik v Kamniku, izvršilni uradnik Ivan Rakovec v Ljubljani, jetniški paznik Alojzij P e t r i č v Ljubl jani in sodni cluga Jurij K o 1 m a n v Radovljici. — Osebne izpremembe v področju zunanjega ministrstva. Za tajnika III. razr. na ministrstvu za zunanje posle je imenovan dr. Zdravko Wigele, doslej tajnik na poslaništvu v Pragi. — Za podkonzula II. razr. na konzulatu v Celovcu je imenovan dr. Vladimir Rybaf, doslej tajnik na poslaništvu v Berlinu. — Zima Jo Se nastopila svojo vlado. V Galiciji in v Karpatih je zavladal nenavaden mraz. V Kažmarhu na Slovaikem so imeli konec minulega meseca 25 stopinj pod ničlo. — V Črni gori imajo tako snežne samote, da je v eetinjskem "kraju ustavljen poštni in avtomobilski promot. — Dokler se ne npostavijo normalne razmere, se n« morejo pošiljati paketi v Črno goro. — Za definitivno laboraatlnjo državne bakteriološke stanice v Ljubljani v činu in s prejemki državnih poduradnikov je imenovana Ivlta Burja. — Roekoiellerjev dolar. AmeriSki milijarder John Rocketeller je letos obhajal zanimiv jubilej. Dne 26. septembra t. 1. je poteklo 77 let, ko je kot 16 letni mladenič po dolgem trudu končno našel skromno mesto v neki trgovini. Njegova plača je znašala 4 dolarje na teden. 2e tedaj si je Rocko-feller točno zapisoval vse izdatke in še danes hrani takratno beležnioo kot dragocen spomin. Glasom takratnih zapiskov je od svoje 4 dolarske tedenske plače redno izdajal 1 dolar v dobrodelne namene: bodisi za župno cerkev, za misijone ali za reveže. Danes izdaje v to namene milijone, ne da hi »e njegovemu premoženju kaj poznalo. Tako bogate obresti mu je prinesel dolar, ki ga je kol mlad nnmanič dal v dobre namene. -- Samomor 112 letno starke. V Temešvam »e je vsled bede obesila 112 letna Srbkinja Jelena Jovanovič. — Mestne mitnice odpravijo t Pragi, dani Ima mesto od njih precej dohodkov. Mitnice odpravijo polagoma, ker ne morejo mltničarskega asoKin naenkrat namestiti drugod. — V Preski priredi tamkajšnje izobraževalno društvo na praznik 8. in v nedeljo 10. decembra igro »Revček Andrejček< s petjem v 5. dejanjih. Začetek ob 15. uri. Koroške novice. k Požigi slovenskih domov na Koroškem, Zlobna roka je zažgala v Gradnici pri Celovcu pri Reberniku, ki je edeu najboljših naših mož. Zgorela sta mlin in skedenj z vsemi stroji, vse žito in krma za živino. Kaj naj počne siromak sedaj na zimo? Imeti bi moral milijarde, da bi si vse znova napravil. To je zopet delo Heimatdiensta. Dne 29. m. m. ob pol 6. zvečer je opazil Rebernik na svojem skednju luč. Skoči pogledat ter najde svečo vtaknjeno v pleve. Stvar je nemudoma naznanil orožnikom. Oez pol ure nato je pa švignil plamen na drugem koncu skednja in vse vpepelil. Polagalec je očividno postavil sveče na več mestih. Tudi Trinklnova hiša je pogorela. Naše ljudi neprestano muči neznosen strah pred požarom; ne upajo se iti spat, da se ne bi nenadoma kje posvetilo. Tako mislijo koroški Nemci s terorjem iztrebiti Slovence s koroške zemlje, kjer so jim pred plebiscitom obetali svobodos spoštovanje na?e narodnosti in bratsko ljubezen. š Velika eksplozija v Mariboru. Dne 5. decembra ob pol osmih zjutraj je nastala v Slovenski ulici v Mariboru velika eksplozija. V hiši št. 18 stanuje puškar čutič, ki je imel na dvorišču delavnico in skladišče, v katerem je bilo itjiilo smodnika, tihotapljenega iz Nemške Avstrije. Še prejšnjo noč je čutič prejel večjo pošiljatev \ tihotapljenega smodnika iz W611ersdorfa, katerega je shranil v delavnici. Drugo jutro jo čutič najbrže poskušal ta smodnik in pri tem jc nastala eksplozija. Puškarja ('utiča so težko ranjenega izkopali izpod razvalin. V sosedn em stanovanju pa so našli mrtvo ženo delavca Škrbinca in njeno 11 mesečno dete. Drugih človeških žrtev ui bilo. Vojaki so izkopali izpod razvalin 27 zavojev vojaškega brezdtmnega nodnika. š Smrtna kosa. Umrl je v Slivnici pri Mariboru 80 letni Peter Lesnik, po domače Gril, bivši župan v Orehovi vasi, mnogoletni občinski svetovalec in načelnik Rajnega šolskega in cerkvenega odbora. N. v m. p.! š »Republikanca« je začel zopet izdajali dr. Novačan. Tiska ga Rodetova tiskarna v Celju. Gospodarstvo. ^ g Zimski semenj v Ljnbljani dne 6. decembra. Prignali so: 278 konj, 66 volov, 88 krav, 16 telef, 28 prašičkov. Cene: prvovrstni voli po 24— 26 K za kg žive teže, drugovrstni voli po 19—28 K, krave po 16—18 K, krave-klobasarice po 10—14 K. Prašički po 6 tednov stari 1000 do 1200 K sa par. Kupčija je bila živahna. Voli so bili skoro vsi prodani 0 Žilni irg. Vsled podanja naše valute so pričele cene žitu naglo rasti. Tendenca ie čvrsta. Dovoz precej živahen. Pšenica notira 16.00—16.30 kron v Bački, ječmen 12.00—14.00 K, koruza 13.20 kron, pšenična moko (St. 01 23.20—24 K. g Jugo-Auto d. i o. s., ki je sedaj nastanjena v lastnih prostorih na Dunajski cesti 36, izvršuje slrokovno-solidno generalna popravilo nutomobilov, predelavanje in izdelovanje novih karoserij, lakiranje, poniklanje itd., in prodaja sledeče svetovno znane špecijalitete, katerih zastopstvo ima: Steyr-automobile, angleške B. S. A. motorje in bicikle, francosko Michelin Cable pneumatike, amerik. Va-euum olje, mast in bencin. Ima tovorne automobile za prevažanje tovorov. Razpolaga z rovimi udobnimi garažami, katere oddaja stalnim strankam, vse po zmernih cenah. Vodstvo podjetja je v rokah prvovrstnih strokovnjakov in »e občinstvu toplo priporoča. g Stanje papiniutegn denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke je bilo dne 22. novembra za 4.058,">74.420 Din papirnatega denarja v prometu. g Stanje papirnatega denarja v AvsMJL Dne 23. novembra ie bilo v Avstriji v prometu za 3,133.276,346.0-16 o. K pepirntiiega denarja. V osmih dneh se je stanje papirnatega denarja zmanjšolo za 28.304,426.544 a. K. g Žilni irg v Češkoslovaški in v Avstriji. V Češkoslovaški so cene žitu sledeče: mornvska pšenica 160—170 čsl. K, slovaško pšenica 145—160 čsl. K, slovaška rž 100—120 čsl. K, moravska rž 110—115 čsl. K, ječmen 120-125 čsl. K, morav-ski oves 125—130 čsl. K, slovaški oves 110—120 čsl. K, prima Ln Plotu koruza 138—140 čsl. K, pšenična moka (št. 0) 320 -325 čsl. K. - Nn dunajski produktni borzi notira jo žitu sledeče eenc: pšenica 4000 a. K, rž. 3700 a. K, oves 2800 n. K, ječmen 2900 h K, koniza 3330 a K. BORZA. Zagreb, (i. 12. Devize: Pešta 3.06—8.35, Berlin 0.80—1.0, Italija 3.55—3.59, London 828.50— 333.50. Newyork 72.50-73.50, Pariz 5.02-5.0750, Praga 2.2850-2.3150. Dunaj 0.1075-0.1125, Ztlrich 18.67—13.77, Bukarešt 45.0, Briissel 4 60, Kristija-nija 13.50, Amsterdam 28.54—28.65, Kopenhagen 14.75. Stockholm 19.20—19.30. — Valute: ogr. K 8.05—3.35, Lir 3.51—3.55, funt str. 325.0—330.0. dolar 71.50—72.50. fr. frank 4.9750-5.0250, čsl. K 2.2550—2.2850. n. a. K 0.1080—0.1130, Lei 44.25— 45.75, Levi 49.0, poljske marko 0.45—0.55. Zurich, 6. 12. Devize: Pešta 0.23. Berlin 0.06»/,,, Italija 26.25, London 24.19. Newvork 531.50, Pariz 8695, Praga 16.82, Dunaj 0.0076, Bukarešt 3.35, Sofija 3.95, Zagreb 1.80, Varšava 0.0825, Holl 211.50. — Valute: n. a. K 0.0076. Dunaj, 6. 12. Devize: Pešta 37.15, Berlin 8.50, Italija 51526.0, London 325450.0, Newyork 71525.0, Pariz 4669.0, Praga 2262.0, Briissel 4609.0, ZOrich 13460.li. Solija 539.50, Belgrad 951.0, Zagreb 237.75, Varšava 4.10, Amsterdam 285.0. lj Za današnjo dijaško predstavo »Polet« v Ljudskem domu se vrši predprodaja vstopnic pri Ničnianu (prodajalna KTD) in od 4. ure naprej v Ljudskem domu. Za kurjavo je preskrbljeno. — Predprodaja vstopnic za telovadni večer v Unionu se vrši v trafiki v Unionu. Ij Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo jutri,, na praznik M. B. Spočefa, sv. mašo in skupno sv. obhajilo v Križanski cerkvi. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek je točno ob sedmi uri. i j Ne bo šlo! Odvetnik dr. Klepec, eden glavnih faktorjev JDS, sklicuje za danes popoldne demokratsko-mladinske volivce na sestanek v Narodnem domu, na katerem da se bo razpravljalo o >silno važnih zadevah«. Kakor smo zvedeli, te >silno važne zadeve« pomenijo razveljavljeni ljubljanskih občinskih volitev. Zajedničarji so se namreč ponižali pred dr. Žerjavom in ga naprosili, naj občinske volitve razveljavi. Obljubili so mu, da so pripravljeni pri prihodnjih volitvah nastopiti skupno 7. mladini. Tudi narodni socialisti so /,a skupen nastop z dr. Zerjavovo stranko. Mi smo pa prepričani, da bo l jubljansko delovno ljudstvo pri eventuelnih prihodnjih volitvah korumpirane bankokrate in njihove priveske še bolj potolklo kakor dne 3. decembra. lj Zopet vodovod pod Golovcem. Ravno osem dni pred volitvami so Dričeli delali vodovod. Položili so kakih 30 m cevi ter pričeli kopati daljo. Dan po volitvah so pa kar prestali z delom, zasuli že napol izkopani jarek ter — odšli. Črnobrki poslovodja pravi, da jc preveč zmrznena zemlja (!?) da je nemogoče kopati jarke. Hudomušni Podgolovoanje pa govore, da se je pričelo z delom radi reklame za stare magistratov-ce. Sedaj jia, ko jih nismo volili, pa tudi še vode ne dobimo. No, nparno, da se bo zemlja hitro odtajala, ko zapiha druga sapica na magistratu. lj 300 klobas pa nobenega glasu. V nedeljo so Zajedničarji zbrali v nekem ljubljanskem lokalu volivce-dclavce. Pripravljenih je bilo 300 klobas, za vsakega volivca ena. Pri klobasi dobro de lep kos belega kruha. Za vsakega volivca kos. Po klobasi se prileže pol litra vina. Vsak ga je dobil, zraven pa še malo za »pušitic. Ko so se okrepčali, je agitator Zajednice povzel besedo in razvil naslednji zajedni-čarski program: r,Tako! Sedaj ste se najedli in napili. Sedaj pa pojdite volit. Pazite, da vržete v četrto skrinjico k Možje so se zahvalili za dobro postrežbo, si popravili pasove in rekli: »Klobase in vino od četrte Skrinjice so bile dobre. Vendar je za nas bolj pametno, da vržemo kroglice v 2. skrinjico; nam vsaj ne bo pozneje treba plačevati teh klobas in vina.< Agitator je prepaden pogledal okrog sebe in videl, da je že sam. — To je resnična zgodba, ki priča, za kako prepričanje je šla v boj >Zajednica«. lj Kako je podgolorški Lojsek rolil JDSarje. Pod Golovcem služi mali Lojzok za konjskega hlapca. Dela od zore do mraka za svojega gospodarja in se za politiko sploh ne briga. Hitro so spoznali idecsnrski agitatorji v njem zavednega volivca ter ga šli na dom iskat s kočijo. »Hitro se umij in napravi, Lojzek,« je zaklicala gospodinja, >greš r. gospodom volit.« — »Kaj me brigajo volitve,« so odreže Lojzek. »No, le pojdite, se boslo peljali/ ga sili črno oblečeni gospod. Lojzek je še nekaj časa omahoval, končno se je le praznično oblekel ter sedel na desno slran finega gospoda v dvovprežen voz. Tako nobel se še nikdar ni vozil Lojzek. Ves čas mu je trobil idees Vrhovna uprava ........ Ministrstvo za pravosodje . . za prosveto.......... „ vere ,,,.,«.,,,,,, „ notranje zadeve...... „ narodno zdravje..... „ zunanje zadeve...... „ finance........... „ vo no in mornarico . . . „ javna dela......... „ promet........... „ poŠto ln brzojav ..... „ poljedelstvo........ „ gozde in rudnke..... „ trgovino tn industrijo . „ socljalno politiko . . . . „ agrarno reformo..... „ Izenačenje zakonov , . . €6 1418 1784 109 1672 3806 155 181)7 632 383 48084 3717 733 352 240 378 69 4 64869 84 2104 1219 353 2756 1294 200 10629 2486 702 7742 3767 984 334 206 447 128 S 1424 8 1719 155 160 2947 3979 1842 25 3 35438 12268 a i •9 o 31 2447 11961 5084 2467 931 58 3144 3 i 72 489 776 2627 726 593 28U 329 137 j 1 100 2042 101*4 120 1287 542 105 2208 2697 674 1031 1327 651 398 365 287 147 2 514 3594 89 272 160 48 363 1038 194 278 237 179 94 145 116 64 4 25 69 408 31 13 112 66 11 29 B 19 3 5 6 2 31 2 1 36862 1 24007 7462 887 * o, s M CO 239 6072 26147 5324 4039 1745 377 5726 7436 1162 2104 4184 1601 1090 801 763 360 8 68168 1 9 889 10018 29158 5786 10086 7000 632 17888 10664 5294 61909 11870 8118 3618 1272 1591 647 16 180748 Naročajte in sirila „$toiM»tca"! POSLANO. »Slovenski Narod« pri-»« nese v četrtek dokumentirane podatke »NAŠEGA PRVEGA PORAZA v KOROŠKEM ROZU 1919«. B. Lavrič-Zaplaz. ženitna ponudba. Vil a d c n i č s premoženiem v gotovini in stalno 9lužbo se želi seznaniti v svrho ženitbe z gospodično v starosti do 35 let. Prednost imaio posestnice in obrtnice z lastnim stanovanjem. Resne ponudbe je poslati no upravo »Slovenca« pod šifro: t.BOZIČ 5266«. Izurjeno stenotipistko z dovršenim znanjem slovenske in nemške stenografije, z večletno prakso in dobro splošno izobrazbo IŠČE VEČJE PODJETJE ?.a Maribor pod zelo ugodnimi pogoji — Ponudbe z referencami in prepisi spričeval ter zahtevki na Pošlni predal št. 83, Ljubljana. 5253 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarje.) KLEPARJI: I SPEDICIJSK* PODJETJA: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13., »Orienl« d. d. Sodna ulica 3, Tel Produktivna zadruga kleparjev, inSIala- Ranzinger R., Cesta na juž. železn. 7 teriev, kollariev ui krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28 Korn T., Poljanska cesta štev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. ČARNA PEKARNA: Jean Sclireva nasl. )akob Kavčič, Gradišče štev. 5. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2 463 9. TRGOVINA Z 2ELEZNINO: Sušnik A, Zaloška cesta št. 21, Ljubljano TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIK1: Mikuš L, Mestni bg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta šle v. 17. Dražba .Iliriia« Ljubljana Kralja Petra trg 8. prodam na drobno in debelo. Žagamo drv. Dostava na dom. Veščak Jezikov •}|ov., srbohrv., franc., italij, angl., če-sčino, akademsko izobražen, išče zapo-slenia kot KORESPONDENT ali PREVAJALEC, spreten strojepisec, kot izvrsten UČITEL) slovenščine, srbohrv., nemščine in francoščine, domači učitelj ali INŠTRUKTOR. - Ponudbe pod »JEZIKI 5261« no upravništvo »Slovenca«. Kempanjona SPREJMEM v svrho razširjenja obrata nove, dobro vpeljane tovarne v Sloveniji. Pojasnilo daj"? ROBERT WALLAND, LJUBLJANA, SLOMSKOVA UL. 4. Gospodična vcsču slrvenske in nemške stenografije ter strojepisja, želi zo popoldanske ure pripravne služb e. — Ponudbe na upravo lista pod »STENOGRAFKA «. Na stanovanje sprejmem s 1. januarjem brezplačno gospoda, ki bi posodi! 4—5000 Din za dobo enega leta. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »MIRNO« 5267. Novo hišo prodam ali zamenjam. — Nahaia se 15 minut od Ljubljane. — Naslov pove upravništvo ;>Slovenca« pod številko 5245. PRODAJA bukovih drv nu drobno in debelo v gostilni REININGHAUS, SP. ŠIŠKA Drva dostavljamo na dom. Spalnica in kuhinja kompl., skoro nova, absolutno čisto, ceno naprodaj. — Naslov v upravi »SIo-vcnca-< pod številko 5269. Pristno >STECKENPFERD« lilijino mlečno toaletno milo priporoča PARFUMERUA »STRMOLI« Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Klavir še dobro ohranjen, naprodaj po ugodni ceni Poštnoležcčc Kranj št. 150. Prodam rodi rodbinskih razmer trinadstropno hišo skoraj novo, v bližini kolodvora v Ljubljani za 280.000 Din proti gotovini. Pismena vprašanja pod »Ugodna prilika« na upravo »Slovenca«. 5250 mmmmmmmmmm^mm Za lesno industrijo iščemo: knjigovodja »možen laščine, event, iracoščlne, poslovodja (kot namestnik šeia) jarmista (gatrista) Vsi le prvovrstne, zanesljive in izkušene močil VSTOP 1. januarja m .. .„., . 1.1923. V ponudbah so staviti po- PRODAJA VINA. gojil — Naslov se izve pri upravi Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara »Slovenca« pod številko 5190. I v ZAOREBU prodaja vino letnikov 1921 in 1922 v večjih in manjših partijah. Reflektanti zn to blago naj se izvolijo obrniti na gornje ravnateljstvo (Zagreb, Vloška ulica Siev. /5). Puška-dvocevka je naprodaj. Kal 16, gravirana, v najboljšem stanju, boroveljsko delo. — Proda se tudi nekaj lovskih potrebščin. LUKA PAVLIC, Spod. Bernik, p Cerklje pri Kranju 5264 Abadie cigaretni papir In stročnice z novo banderolo Monopolne uprave se dobiva zopet pri glavni zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov frfl 10. - Istolam se dobi tudi k one epi ni in ovojni (Pack) papir. Naprodaj štiri parcele in BENCINMOTOR! Prodajo se štiri parcele v najlepši legi Iv Ljubljani, Prule. — Istolam ie na-'prodaj bencinmotor v najboljšem stanju, skoro nov, prav malo rabljen, z 8—10 UP. — Poizve se natančneje nn I Gruburjcvcm nabrežju štev. 22 nizane cene prt A. Mm nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. Za božično darilo in NOVO LETO je več novih modelov lično izdelanih športnih vozičkov za otroke poceni na razjjolago. »TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. Proda se štedilnik (že rabljen). Naslov se izve v upravi »Slovenca* pod štev. 5210. ivMQN ^ GUMIJEVE PETE PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinah z usniem tei nu debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. Praktična darila 3r za Božič! Fino perilo zo dame in gospode, žepne rute, namizne garniture, kompletne opreme za neveste, dobite najceneje pri tvrdhi M. Šare, Ljubljana, Selenburgoua ulica S. Prostori20 delavnico na novo urejeni, se oddajo takoj v najem! Poizve se v Spodnji šiški, Kolodvorska cesta 216, I. nadstropje. 5234 mm Vam prenovi in strokovno shrani zime ob malenkostni pristojbini tvrdka 3.60REG. Bosiiosvetsha e. 14. Zimska sezija! Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. B. S E. Shaberne .r1,?,'« Generalna popravila automobilov! Predelovanje in Izdelovanje novih karoserij, lakiranje in poniklanje. Prodaja Specijalitet: STETR automobili, angleški B. 8. A. motorji in b cikli, nadalje francoske MICHELIN „QABLE" pneumaMse, amerik. VACUUM olje, masi, bencin ln garažiranje automobilov. Strokuvno solidno delu In zmarne oena. JU S AUTO d. i e. z., LiUBMANA, Dunajska cesla St. 56. B □ 0 B □ □ GJ , Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debeto. Glavno zastopstvo polnih gumjevih obročev za tovorue avtomobile tovarne Walter Martinj). Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, R mska cesta St. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kur je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. 470. &AHIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. St. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica St. 3. Touarnišho poslopje primerno za Železno industrijo, po motnosti obstoieEe Iz oelfkih dooran (Halleuban) z oko.u 1500 m* zazidane p.oskoe in primernimi doarisenlml kupiti ali vzeti u najem. Ponudbe pod »Fabriksoblekt 79^.4" na Hnn. Exp. Juiius Dutka, Wien l.t Schulerstrasse S. Izdaja konzorcij >Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.