um mmmm ŠTEVILKA 01 - LETNIK 9 - APRIL 2004 GLASILO OBČINE VIDEM »tiSž «t f - ^CčK^odC odkar je bila zgrajena in posvečena cerkev sv. Družine na je Galič povedal, da so že pomagali pri nakupu stolov za kul- Selih. turno dvorano, kar je bila v kraju že dolgoletna želja. S sredstvi, TM MEDNARODNI MEJNI PREHOD GRUŠKOVJE DELO DRUŠTVA ZA NAPREDEK IN RAZVOJ KOCIL Društvo za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka je uspešno zaključilo preteklo leto, saj so organizirali veliko dogodkov. Med najodmevnejšimi je bil prav gotovo tradicionalen pohod k Sv. Avguštinu in martinovanje. Tudi v letošnjem letu se v Skorišnjaku obeta veliko zanimivih dogodkov. Tako so že v začetku januarja medse povabili njihovega predavatelja Mirana Reberca, ing. kmetijstva. Kljub temu da je zimski čas, mora namreč kletar nenehno skrbeti za svoje vino in ga negovati. G. Reberc je poskusil vina Skorišnjačanov, ki so želeli izvedeti, kakšno je njihovo vino. Posameznikom je svetoval, kako lahko le-■Lizboljšajo, česa je premalo, česa preveč !pa. Med domačini je bilo veliko zanimanje za to, kakšno je njihovo vino, saj se je nabralo kar 32 vzorcev. Kar pa je posebej razveseljivo, pa je, da se vina v Skorišnjaku popravljajo in pridobivajo na kvaliteti. Vse to pa je odraz izobraževanj, trdega dela in truda domačinov. V SKORIŠNJAKU TEŽKO PRIČAKUJEJO VODOVOD Proti koncu meseca januarja pa je Skorišnjačane razveselila občina Videm, ki je sklicala informativni sestanek o vodovodu, katerega v Skorišnjaku že težko pričakujejo. Sestanek je potekal v prostorih društva Kocil. Iz občine Videm so se sestanka udeležili: župan občine Friderik Bračič, predsednik za okolje in prostor mag. Janez Merc, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, predsednica KS Leskovec Ida Vindiš - Belšak in tajnica občine Videm Brigita Polanec. Da vaščani res težko pričakujejo vodovod, so pokazali tudi s svojo številčno udeležbo. Po uvodnih besedah s strani predsednice KS Leskovec in župana občine Videm je predsednik za okolje in prostor krajane seznanil s tehničnimi zadevami, kot so okvirna cena priključka, možnost odplačevanja, predpogoji itd. Prav tako so se pogovarjali o razširitvi gradbenega odbora, saj bo v prihodnje leta imel veliko dela. Voda bi naj v Skorišnjak pritekla nekje proti koncu leta 2005 ali pa v začetku 2006. Kasneje se je sestanek razvil v debato, saj so imeli vaščani veliko vprašanj okrog vodovoda, na katera so jim župan in sodelavci poskušali odgovoriti. Vsekakor pa je bil to pomemben trenutek za Skorišnjak, saj bo ta končno dobil osnovno dobrino, s katero se bodo izboljšali tudi sami življenjski pogoji v tem delu Haloz. Melita Turk Gradnja novega mejnega prehoda Mednarodni mejni prehod Gruškovje je eden izmed treh (Obrežje, Jelšane) velikih cestnih mejnih prehodov na bodoči zunanji meji Evropske unije. Zavzemal bo površino 10,4 hektarjev. Na njem bo vzpostavljen schengenski varnostni sistem ter carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor. Razdeljen bo na tri ploščadi: za potniški promet, za blagovni promet na izstopu iz države ter za blagovni promet na vstopu v državo s skupno površino 16.000 m2. Na mejnem prehodu bo zgrajenih še deset servisnih objektov s površino 4.014 m2 ter štiri nadstrešnice s površino 3-213 m2. Gradnja mejnega prehoda obsega še rekonstrukcijo glavne jeste v dolžini 750 m, od tega 280 m v trasi in profilu bodoče ™foceste, rekonstrukcijo lokalne ceste v dolžini 660 m ter izgradnjo izvozne ceste dolžine 400 m, z nadvozom nad avtocesto v dolžini 69 m. Dela na novem mejnem prehodu Gruškovje so v polnem teku, zato je promet na tem območju oviran. Obvoz poteka ob gradbišču, vsekakor pa bo v času povečane frekvence prometa boljše uporabiti kakšen drug mejni prehod (Zavrč, Dobovec, pa tudi Zg. Leskovec). Čeprav bi naj bil mednarodni mejni prehod Gruškovje pred- vidoma končan in predan svojemu namenu do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, pa je to kaj malo verjetno, saj na prvi pogled čaka izvajalce še veliko dela. Jože Junger POLICIJSKO PREVENTIVNO DELOV LETU 2003 NA OBMOČJU OBČINE VIDEM Na podlagi usmeritev GPU, PU Maribor in lastnih načrtov dela smo tudi v letu 2003 veliko našega dela usmerili v preventivno dejavnost v občini Videm. Nosilec preventivnih aktivnosti je vodja policijskega okoliša (VPO) ali "rajonski policist". Tako sem v letu 2003 izvajal aktivnosti, ki so se kazale v obiskovanju in opravljanju razgovorov z žrtvami kaznivih dejanj, prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in v opravljanju preventivnih razgovorov s kršitelji povratniki Zakona o prekrških zoper javni red in mir in kršitelji povratniki cestnoprometnih predpisov. Neposredno sem sodeloval na ravni policije in občine, v SPVCP Videm, največji poudarek pa sem dal delu z učenci vseh treh osnovnih šol, katerim je bilo z moje strani in s strani delavcev urada kriminalistične policiji PU Maribor izvedenih več preventivnih predavanj na temo prometne varnosti, nasilja v šoli in uživanju prepovedanih drog. V četrtih razredih devetletke so bili izvedeni kolesarski izpiti in s tem povezana predavanja poznavanja CPP in usposabljanje otrok pri praktični vožnji s kolesi. Tako kot vsako leto, sem se tudi v letu 2003 še posebej angažiral pri varovanju Minister Rado Bohinc Foto: Martin Ozmec otrok na poti v šolo in iz šole - na začetku in ob koncu šolskega leta, ob začetku pouka, ob koncu vseh počitnic, pri čemer pa moram pohvaliti člane PGD in Društva upokojencev Leskovec, ki se vsako leto aktivno vključijo pri varovanju otrok OŠ Leskovec na poti v in iz šole. Z moje strani so bila ob začetku šolskega leta vsem staršem šolskih otrok izvedena predavanja, na katerih so bili poučeni in opozorjeni na dolžnosti in varnost otrok pri prihodu in odhodu iz šole. V želji za čim boljše sodelovanje med državljani in policijo je PU Maribor oblikovala svojo internetno spletno stran, na katero lahko dajete pobude in predloge za izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti, e-mail: pumb@polici-ja.si. Glede na to, da so pred vrati velikonočni in prvomajski prazniki, vas tako kot vsako leto doslej ponovno pozivamo k uživanju praznikov v miru in praznovanju brez nepotrebnega pokanja s petardami - za informacijo -uporaba le-teh je skozi vse leto prepovedana, razen v času novoletnih praznikov, to je od 26. decembra do 2. januarja, ko je uporaba petard "dovoljena", vendar pa ni dovoljena v strnjenih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, šol, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na mestih, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Enako velja za pokanje z raznimi možnarji, karbidom in drugimi zmesmi, ki povzročajo pok. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti, objestnosti ali preizkušanje poguma prekinilo mir, srečo ali ogrozilo vaše zdravje ali zdravje vaših naj dražjih, saj se vsako leto v času navedenih praznikov dogajajo zaradi pokanja hude nesreče in poškodbe. Tako smo tudi v letu 2003 pri občanu na območju KS Leskovec beležili posebno hude telesne poškodbe obraza in oči zaradi pokanja s kalakadratom in karbidom. Na koncu naj omenim še delovanje policijske pisarne Videm, ki se nahaja v prostorih občine Videm. Delovanje se je med občani dobro uveljavilo, saj policijsko pisarno Videm vsako leto obišče več kot 100 strank. Tako je pomoč ali nasvet v PP Videm v letu 2000 iskalo 82 strank, v letu 2001 108, v letu 2002 120 občanov, v letu 2003 pa 112 občanov. VPO Miran BRUMEC je za vas v PP Videm dosegljiv ob sredah, med 15.00 in 16.00 uro in ob petkih, med 08.00 in 09-00 uro, v tem času pa je dosegljiv na tudi tel. št.: 761-94-00. Miran BRUMFa vodja policijskega okoliša Vidtm. Minister Bohinc se je v Žetalah sestal z župani haloških občin in predstavniki policijske uprave Maribor. Foto: Martin Ozmec POHOD PODLEHNIŠKIH IN VARAŽDINSKIH POLICISTOV Kdor vsaj tnalo pozna teren, kje in kako poteka državna meja, katero pokriva POSTAJA MEJNE POLICIJE PODLEHNIK, ve, da mejne črte, ki razmejuje Slovenijo in Hrvaško drugače kot peš ali iz zraka ni možno kontrolirati. Tako smo policisti PMP Podlehnik v začetku leta 2004 hrvaškim kolegom iz Varaždinsko-Krapinske PU dali pobudo, da organiziramo pohod in si skupaj ogledamo mejno črto, ki razmejuje obe državi. Policisti iz Podlehnika in policisti iz PMP Varaždin smo se 4. marca 2004, ob 8.00 uri sestali na mejnem prehodu Leskovec, od koder smo se nato z vozili OB DRŽAVNI MEJI odpeljali na mednarodni mejni prehod Gruškovje, kjer smo pustil avtomobile in se peš napotili čez blatno gradbišče novega mejnega prehoda v smeri Ložin. Skupino podlehniških policistov je vodil komandir Moj mir ŠIMUNIČ, zraven njega sta bila pomočnika še Silvo PERNAT in Danilo PLETERŠEK ter "rajonski" policist VPO Miran BRUMEC, ki mora potek meje in mejno območje najbolje poznati, skrbel je za to, da se ne bi izgubili. Hrvaške policiste, bilo jih je 5, pa je vodil sam načelnik PMP Varaždin g. Ivan GOLUBIČ, z njim sta bila oba pomočnika Vladimir FRIŠČIČ in Stjepan FURJAN ter hrvaški "rajonski" policist Boris ŠIMUNIČ. Pri pohodu sta sodelovala tudi predstavnika PU Maribor g. Dušan SCHONWETTER in PU VŽ g. Robert ROŽMARIČ. V Ložine smo se vzpenjali po zasneženi in delno ledeni cesti, ki je bila sicer splužena, nato pa smo iz R Slovenije prešli na del območja (Brezova gora), kjer smo pot nadaljevali po hrvaškem ozemlju in po približno 500 metrih prišli nazaj na slovensko ozemlje do hiše Ložine št. 29, last Julijane FERČEC. Od tu naprej smo v smeri Velike Varnice pot nadaljevali po hribu in nato čez gozdove po visokem snegu, ponekod ga je bilo zaradi zametov tudi do pol metra. Seveda smo se med potjo ustavili pri redkih Še skupinski posnetek pri mejnem kamnu na Avguštinu. domačinih, ki stanujejo na tem območju, z njimi spregovorili nekaj besed, vsi pa so bili veseli skupnega "obiska" slovenskih in hrvaških policistov. Po 2 urah smo tako prišli do konca zaselka Brezova gora, do nekaj zapuščenih stanovanjskih hiš in počitniške hiše, pri kateri sta se nahajala domačina iz Zg. Leskovca Štefka in Anton ZAGORANSKI, ki sta poskrbela za okrepčilo z vročim čajem - in kot je v Halozah pri domačinih v navadi - z malico. Tako okrepčani smo pot nadaljevali po mejni črti do Velike Varnice, vse do cerkev sv. Avguština in sv. Magdalene, kjer smo za konec tokratnega pohoda pri samem mejnem kamnu, ki državi razmejuje, napravili skupinski posnetek. 4 hrvaški policisti, ki so se prvič povzpeli do obeh cerkva, pa so pri ^erkvi sv. Avguština pozvonili na ™oniku želja. Nato smo se peš podali po hribu navzdol in ob 14.30 uri prišli do domačije Tončke in Martina VIDOVIČA, kjer nas je čakala vroča kisla juha in gibanica. Glavni namen pohoda je bil, da se na takšen način krepijo vezi in dobro sodelovanje s sosednjimi policisti, kakor tudi podrobni pregled mejne črte, kar pa je bistvenega pomena za dobro in učinkovito pokrivanje mejnega področja in določanja lokacij za postavitev patrulj, ki opravljajo naloge varovanja državne meje. Le-te pa zajemajo preprečevanje in odkrivanje ilegalnih prehodov državne meje, prijemanje ilegalnih prebežnikov, njihovih vodičev in druge naloge, ki jih policija opravlja pri varovanju državne meje. Na koncu smo bili vsi prisotni enakega mnenja, da je dosedanje sodelovanje med obema mejnima policijama zgled- no, naše sodelovanje pa bomo krepili tako z drugimi oblikami druženja, z izmenjavo informacij kot s podobnimi pohodi. Prvega bomo organizirali že v mescu aprilu, ko bomo prehodili še del skupnega mejnega območja od Malega Okiča do Velike Varnice. VPO Miran BRUMEC JAVNA VARNOST NA OBMOČJU OBČINE VIDEM V LETU 2003 Največji poudarek na PMP Jjodlehnik dajemo našemu W’)slanstvu, katerega načelo je pomagati ljudem, skrbeti za njihovo varnost in varnost premoženja. Poudarek dajemo tudi vrednotam, ki se kažejo v zakonitem in strokovnem delu, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, poštenosti, nepristranskosti, nediskriminatornosti in odgovornosti. Tudi v letu 2003 je bilo naše delo naravnano in usmerjeno v cilju čim boljše preiskanosti tako manjših in v javnosti manj odmevnih premoženjskih in drugih deliktov, kateri pa lahko predstavljajo za posameznika - "majhnega človeka" občutek zavrženosti in nezanimanja za njegove težave, kakor tudi hujših premoženjskih deliktov, kateri so še posebej odmevni v širši javnosti. Pa si poglejmo stanje javne varnosti na območju občine Videm v letu 2003 po posameznih področjih policijskega dela. »(Številke v oklepajih pomenijo primerjavo z letom 2002.) KRIMINALITETA V letu 2003 smo policisti PMP Podlehnik na območju občine Videm obravnavali 52 kaznivih dejanj, pri čemer beležimo napram letu 2002 upad za 3 kazniva dejanja (55). Od tega je bilo na območju KS Videm obravnavanih 43 (37), na območju KS Leskovec 9 (14), na območju KS Dolena pa 0 (5) kaznivih dejanj. Od vseh obravnavanih KD smo jih v letu 2003 uspeli preiskati 34, kar znaša dobrih 65%, v letu 2002 pa nam je uspelo preiskati kar 83% . Kot vsako leto smo tudi v letu 2003 obravnavali največ 30 (26) kaznivih dejanj zoper premoženje. Sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo, katerih smo v letu 2003 obravnavali 9, kazniva dejanja zoper gospodarstvo - 6, 6 KD zoper gospodarstvo, 3 KD zoper javni red in mir, 2 KD zoper pravosodje in 1 KD zoper delovno razmerje in socialno varnost. JAVNI RED IN MIR Na območju občine Videm smo v letu 2003 obravnavali 152 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, kar je občuten porast napram letu 2002, ko smo obravnavali skupno 130 vseh kršitev pozitivne zakonodaje. Med zaznanimi kršitvami so prevladovale kršitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir, bilo jih je 107 (89), sledijo kršitve Zakona o tujcih, ki jih je bilo 36 (31), Zakona o prijavi prebivališča 4 (11), Zakona o orožju 3 (2), Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 1 (1) in Zakona o osebni izkaznici 1 (1). Na področju zagotavljanja splošne varnosti in premoženja smo opravili 22 (16) ogledov različnih dogodkov (delovne nesreče, samomori, požari). PROMETNA VARNOST V letu 2003 se je na cestah na območju občine Videm zgodilo 138 prometnih nesreč, v letu 2002 pa 96. Kljub občutnemu porastu števila vseh prometnih nesreč pa so posledice v letu 2003 manjše, saj je na cestah občine Videm umrla 1 oseba, v letu 2002 pa 3 osebe. V letu 2003 so se v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovale 4 (12) osebe, lahko telesno poškodbo je utrpelo 96 (57) oseb, 176 (131) oseb pa poškodb v prometnih nesrečah ni utrpelo. Na podlagi sprotnih analiz stanja smo preventivno in represivno dejavnost usmerili na tista področja kršitev CPP, ki so najpogostejši vzrok za prometne nesreče, in sicer: neprimerna in neprilagojena hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti, kjer moramo ponovno izpostaviti predvsem neupoštevanje prometnega znaka STOP (še posebej v križišču cest pri gramozni jami in ribniku Tržeč), stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in kot sekun- darni vzrok vožnja pod vplivom alkohola. Veliko pozornost smo namenili tudi tistim kršitvam, ki občutno zmanjšujejo posledice prometnih nesreč, kot sta neuporaba varnostnih pasov na vseh sedežih vozila in varnostnih čelad voznikov na mopedih in motorjih. Prav tako se na podlagi analiz odsekov cest, na katerih najpogosteje prihaja do prometnih nesreč, kontrola prometa največ izvaja ravno na teh odsekih, to pa je regionalna cesta štev. 690 odsek 01235 Jurovci-Tržec-Videm-Leskovec in lokalna cesta Sp. Hajdina-Pobrežje-Videm. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI DRŽAVNE MEJE V tem sklopu smo v letu 2003 obrav- navali 37 oseb, ki so ilegalno prišle v R Slovenijo, v letu 2002 pa 31 oseb. 35 ilegalnih prebežnikov nam je po končanem postopku uspelo predati hrvaškim varnostnim organom, saj jim je bil nesporno dokazan kraj, mesto in čas ilegalnega prehoda državne meje, 2 ilegalna prebežnika pa smo zaradi pomanjkanja dokazov mesta ilegalnega prestopa državne meje nastanili v Center za tujce v Prosenjakovce. Pri sprovajanju ilegalcev smo prijeli 3 osebe državljane R Slovenije. Zoper vse 3 vodiče smo na Okrožno državno tožilstvo podali kazenske ovadbe. Miran BRUMEC, V PO Videm NOVICE IN NAČRTI ŽUPNIJE SV. VID PRI PTUJU Močan veter je lani poleti pred cerkvijo podrl velik vrh starodavne platane. Sledili so strokovni ogledi in papirnata vojna za razna dovoljenja. In rezultat? Tri platane pred cerkvijo, ki so bile v slabem stanju, smo z dovoljenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor, odstranili, četrto, ki stoji za cerkvijo, pa obrezali in ji povezali vrhove. Po navodilih Zavoda smo morali izdelati celosten načrt ureditve okolice cerkve sv. Vida. Nova zasaditev vsebuje: - večino meje nakazujejo tise, ki bodo naredile tudi zvočno izolacijo, - pri novem zdravstvenem domu so okrasni grmi brogovite in svibe, - severno stran bodo krasile okrasne jablane, - brezi sta zamenjali rdečelistni bukvi, - spredaj pa je namesto treh platan posajenih sedem stebrastih tuli-panovcev. Vse to je bilo povezano z nepredvidenimi stroški. Za pomoč smo zaprosili tudi občino Videm. Odgovor še pričakujemo. V letošnjem letu nas na duhovnem in gospodarskem področju čaka več pomembnih dogodkov. Naj jih nekaj naštejem: - Diplomirani teolog p. Cristian Balint, ki pomaga v Vidmu in Selih, bo 17. aprila v Romanu v Romuniji posvečen v mašnika. Novo mašo (pre-micijo) bo obhajal 25. aprila v domači župniji. Čestitamo! Tega slavja se bo udeležilo nekaj naših faranov in kateri od duhovnikov. - Vsako leto obhajamo kakšen mašniški jubilej. Lani je imel zlato mašo p. Martin Vidovič ("Marčinkov") iz Cerkev na Selih letos praznuje 100 let. Lancove vasi, letos pa bo srebrni jubilej obhajal p. Janez Kmetec ("Goleški") iz Dravinjskega Vrha. Ta jubilej bomo obhajali na samo vidovsko nedeljo, 13. junija, pri maši ob 10. uri. Selška cerkev sv. Družine je letos stara natančno sto let. Spodobi se, da ta jubilej obhajamo. V ta namen se v Mariboru že restavrira glavni oltar sv. Družine, junija bomo pleskali notranjost cerkve, za samo slovesnost, ki bo na Aninsko nedeljo, 25. julija, pa bomo izdali brošuro s pomembnimi dogodki v stotih letih. Tudi naša mladina bo imela pestro leto, še posebej počitnice. Naša Frančiškova mladina se bo kot uradna predstavnica Slovenije udeležila me^l narodnega romanja narodov v Marijinem Celju v Avstriji, ki bo od 21. do 23. maja letos. Konec julija in začetek Mladi se srečujejo na mladinskih srečanjih. ,:gf: Stara mežnarija - za podret! avgusta jih čaka tudi pot na mednarod- si odpotovala na Cres. no srečanje mladine v Italiji. V Stavba, ki kvari izgled ožjega Frančiškovo mesto Assisi se bodo podali jedra Vidma, je vsekakor "mežnarija". s kolesi. Stavba s številko Videm 52, ki jo je Druga mladinska skupina pa bo s kole- država po vojni odvzela minoritskemu samostanu sv. Vida, smo leta 1989, pred zakonom o denacionalizaciji, odkupili z menjalno in doplačilno pogodbo od KS Videm. Vsak, ki jo pogleda, reče: to je za podret. In prav ta postopek smo začeli. Želimo jo podreti do kleti (klet bi ohranili) in sezidati etažno stanovanje. Sanitarni prostori bi ob nedeljah in raznih slovesnostih prišli še kako prav -mar ne? -Asfalt na župnijskem in samostanskem dvorišču je dotrajal. Pojavljajo se vse večje luknje. Želimo ga obnoviti in povečati. Veliki in pogumni načrti, bo kdo rekel -upravičeno. Jih bomo zmogli uresničiti? Sam župnik in duhovniki gotovo ne, vsi skupaj pa z gotovostjo, kot že tolikokrat. Župnija ni samo teritorij, ampak predvsem ljudje - če stopijo skupaj, delajo velike reči. Vsem faranom in bralcem NAŠEGA GLASU želimo duhovniki, ki delujemo v Vidmu, blagoslovljene velikonočne praznike. P. Emil Križan PRI ŠIBILOVIH V TRNOVCU NAREDILI SNEŽAKA VELIKANA Prišla ie pomlad in vzela snežaka Končno je v letošnji zimi zapadlo dovolj snega za postavitev sneženega moža, nam je z veseljem sporočila Atija Mohorko iz Trnovca. Zraven je 'pripela" še nekaj zanimivih fotografij in lahko si samo predstavljate, kako so Mohorkovi in Šibilovi 29. februarja uživali ob postavljanju snežaka . V februarskem popoldnevu je na dvorišču družine Šibila zrasel čisto pravi snežak velikan, visok 4 metre, po obsegu pa je meril dobre tri W’etre- Ob njegovi postavitvi jih je sodelovalo devet in vsak je opravlja točno določeno delo; od najmlajšega sedemletnega do najstarejše sedemdesetletne udeleženke. Snežaka so si z veseljem prišli ogledat še sosedje in okoličani, pritegnil pa je marsikaterega voznika, ki se je v tistih dneh peljal skozi Trnovec. Velikan se je bohotil v vsej svoji snežni lepoti kar nekaj časa, a ko je sonce pokukalo izza oblakov, so od snežaka velikana ostali le še gumbi, metla, šal, nos, usta, oči in klobuk - je še povedala Anja Mohorko. Njej in njeni dmžini pa bo snežak ostal v lepem spominu. IM S snežakom velikanom se še kako radi spominjamo letošnje bele zime. Spoštovani občani, drage občanke! SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 00 SDS VIDEM “TCiVi dalepi čada ee uaat- je fdelo-, da aae fiata, letne ui6a£tn unče čfftadtiti if doajena daejueja o&jeata. "Pa, de je le jtndlnaila i*t doae-lila fmatladi, da, jmaocutn fne&aeti jivljeaje o&ietf nad. Slija, ee vedeli čad veli£n*tnč*tilt finafai6na. 'le&tean ‘Vaat. jeliate, da Hi 1/aat, ta pnaf*ti& frtinedel o&iln atina, vedelja i*t dzufiae&e danr auMčje! OBČINSKI ODBOR SDS VIDEM ■ Stran 16 ^NA$ GLAS „ ApHt 2oo4 “ GZ VIDEM Na občnem zboru zadovoljni z opravljenim delom V soboto, 20. marca, so se gasilci Gasilske zveze Videm zbrali na svojem 9. občnem zboru. Ocenili so delo v minulem letu in si zadali program dela za naslednje obdobje. Leto, ki je bilo zajeto v poročilu, je bilo povezano z nekaterimi specifičnimi nesrečami - s povečano požarno ogroženostjo, ki je trajala v toku celega leta. Kot posebej izpostavljena področja, kjer je potreben prevoz vode, so tista haloška področja, kjer še ni vodovoda in je bil prevoz vode nujen. Suša je bila izražena kot posledica majhnih padavin in kot nadaljevanje suše iz predhodnega leta, kjer je prišlo do izrednih presušitev vodnih zajetij. Na operativnem področju je bilo zabeleženih 29 požarov in 4 druge intervencije. Med naravnimi in drugimi nesrečami je bila izpostavljena predvsem suša, kjer so sodelovala vsa PGD v zvezi, še posebej pa izstopa PGD Žetale, ki je samo opravilo 850 prevozov vode. Gasilska zveza Videm je združevala in strokovno nadgrajevala delo PGD iz občin Videm, Podlehnik in Žetale. Pri tem naj omenimo, da obstajajo razlike v financiranju obveznosti variabilnega programa, kar v nekaterih okoljih negativno vpliva na vključevanje v izobraževanja, tekmovanja ter vzdrževanje in nabavo opreme. Draga gasilska zaščitna in reševalna oprema na eni strani ter potrebe po ustrezni opremi zaradi zahtevnih intervencij na drugi strani postavljata pred gasilce in lokalne skupnosti velike izzive. Naj omenimo, da so temeljne naloge gasilcev opredeljene kot strokovne preventivne in operativne naloge, v skladu z veljavno zakonodajo, in da so naloge lokalnih skupnosti v zagotavljanju požarnega varstva in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za vse občane. Pri pregledu opravljenih nalog se je ugotovilo, da so bili sklepi občnega zbora v celoti realizirani in da je imelo predsedstvo ter poveljstvo 10 sej. Težišče dela zveze je bilo na izvajanju programa usposabljanja, ki je zajemal usposabljanja v okviru GZ Videm, v okviru Podravske regije, pa tudi na nivoju GZ Slovenije na Igu. Formalizirali so gasilsko lokalno javno službo s pripravo ter podpisom temeljnih dokumentov. Z občinami Videm, Podlehnik in Žetale so podpisali pogodbe in anekse o financiranju lokalne gasilske javne službe. Kategorizacija gasilskih društev, ki je doslej priznavala obstoječe stanje, je spremenjena glede na organizacijo občinskih poveljstev in vlogo osrednjih enot. Poseben poudarek je na delu s članicami, mladino in veterani. Oblikovali so programe, z željo, da se čim več članic, mladine in veteranov vključi v tista področja gasilskega in društvenega dela, ki so za posamezno kategorijo najbolj zanimiva. Hkrati naj velja povabilo za vse, ki jih gasilsko in društveno delo zanima, da se jim pridružijo v svojem najbližjem društvu, kajti gasilci so eno tistih društev, ki opravljajo dejavnosti, ki so zanimive za vse strukture občanov. Gasilska zveza Videm je zelo uspešno sodelovala z občinami in občani, hkrati pa ugotavlja, da je sodelovanje temelj gasilskega dela ne le v intervenciji, ampak tudi v vsakodnevnem gasilskem delu. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z MORS, URSZR, Izpostavo Ptuj, gasilskimi zvezami v Podravju, Gasilskim svetom Podravske regije in Gasilsko zvezo Slovenije, z gasilskimi zvezami iz sosednje države Hrvaške in mnogimi službami, ki so pomembne za izvajanje nalog požarnega varstva in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilci se vedno bolj vključujejo v zagotavljanje zdravstvenega nadzora in spremljanja gasilskega kadra, kar je potrebno pri opravljanju zahtevnih, strokovnih in tveganih gasilskih opravil. Predvidevajo se obvezni zdravstveni pregledi za vse operativne gasilce, kar bi naj prispevalo k temu, da bi gasilsko operativno delo opravljali le zdravi gasilci. Vodji intervencij pa imajo tako svojo stalno nalogo, da v operativno delo vključujejo le ustrezno usposobljene in psihofizično primerne kadre. Na področju delovanja zvez so vsa društva v sistemu direktnega brezžičnega alarmiranja, prav tako pa so zainteresirani, da se to alarmiranje zaradi specifike okolja tudi ohrani. V sodelovanju z OGZ Ptuj in na osnovi GSM vmesnika so uspeli dodatno vključiti članstvo v PGD v sistem aktiviranja, kar povečuje operativno učinkovitost. Kljub temu da bo gasilska sirena po prizadevanjih gasilcev verjetno pridobila nekdanji gasilski signal, se vse bolj pojavlja tiho alarmiranje. V skladu z usmeritvami GZS so pristopili k programu Informatizacije v gasilstvu - po programu Vulkan in s tem ureditvi enotne evidence članstva ter začeli s celovitim poslovanjem v elektronski obliki. Taldfc imajo gasilci v celi Sloveniji sistem enotra evidence na strežniku Gasilske zveze Slovenije, razlike se pojavljajo le v pristopu posameznih PGD oz. tistih, ki skrbijo za urejenost podatkov. Med kadrovskimi spremembami je bil Roman Cafuta imenovan za novega poveljnika GZ Videm, novi član predsedstva je postal Peter Jagarinec, nova vodja članic pa Mateja Vindiš. Med podeljenimi priznanji je priznanje (srebrno plaketo) GZ Videm prejel Janko Kozel, dosedanji poveljnik GZ Videm. V sprejetem planu so opredeljene mnoge naloge, tako da se marsikomu pri pregledu utrne misel, da je eno leto premalo za realizacijo vseh zastavljenih ciljev. Le-ta je odvisna tudi od materialnih sredstev, zato bo tudi od lokalnih skupnosti odvisno, kako uspešni bodo gasilci. To pa je odvisno tudi od občanov in to na vseh področjih skupnega sodelovanja. Tudi ti zagotavljajo del mateiU, alnih pogojev gasilcem in sebi. Gasilci 0 pripravljeni na marsikaj, na velika tveganja, na velika samoodrekanja, ta bodo dosegla svoj cilj, če bodo opravljena z roko v roki že danes in ne jutri, ko je lahko prepozno. mag. Janez MERC 55. OBČNI ZBOR PGD SELA V ospredju zamenjava gasilske avtocisterne V začetku leta so opravljene naloge s področja gasilstva in uspehe strnili skupaj tudi v PGD Sela, kjer so imeli v letu 2003 deset rednih članskih sestankov, upravni odbor in poveljstvo pa sta se sestajala vsak mesec. Delavni so bili skozi vse leto, sta na občnem zboru povedala predsednik društva Stanko Potočnik in poveljnik Anton Mohorko. Skupaj s KS Sela so gasilci v preteklem letu pomagali pri postavitvi majskega drevesa, sodelovali so pri sveti maši na Florjanovo nedeljo, skozi leto so se udeležili vseh prireditev v okviru GZ Videm, člani pa so uspešno sodelovali na vseh gasilskih tekmovanjih. Tudi na operativnem področju niso stali križem rok; gasili so požar na kmetijskih površinah, pomagali pri gašenju velikega požara v Stojncih, v sušnih poletnih mesecih pa so občanom priskočili na pomoč s prevozi pitne vode. Na tekmovanju GZ Videm so selski gasilci sodelovali z ekipami pionirjev, članov A in B ter veterani, posebej dobro pa so se lani znova izkazali člani A, ki so na regijskem tekmovanju dosegli odlično 2. mesto. V mesecu varstva pred požari so sodelovali v skupni vaji GZ, obiskali so tudi sejem Zaščita in reševanje, niso pa pozabili na redne preglede hidrantnega omrežja. Nekaj nujnih vzdrževalnih del so opravili še v gasilskem domu, posvetili pa so se tudi izobraževanju in nekaj članov je znova pridobilo nova - koristna znanja. Med letošnjimi načrti PGD Sela velja omeniti delo z mladimi in članicami, ob rednih, že ustaljenih planih, pa bodo gasilci na Selih letos vse moči usmerili v nabavo nove gasilske avtocisterne s pripadajočo opremo, v društvu pa nujno potrebujejo tudi računalnik. Pri nakupu avtocisterne jim je vso podporo že izrazil župan Friderik Bračič, ki se je tudi udeležil občnega zbora, gasilci pa računajo še na podporo v občinskem svetu, saj so prepričani, da je dosedanja avtocisterna v 30. letih že izpolnila vsa pričakovanja. PRIZNANJA ZASLUŽNIM GASILCEM IN GASILKAM Priznanja za napredovanje so prejeli: Bojan Auer, Marjan Murko, Andrej Pečnik, Jure Pignar, Danijel Potočnik in Marjan Šimenko, v NGČ II. stopnje so napredovali: Stanko in Katarina Potočnik, Marjan Cebek, Janko Sitar je NGČ II. stopnje. Priznanja za večletno delo v društvu so dobili: Bojan Auer, Danijel Potočnik, Andrej Pečnik, Jure Pignar, Marjan Šimenko, Duro Palijan, Martin Tominc, Franc Mohorko, Maks Čoh, Janez Sitar in Janez Murko. Dobitniki priznanja GZS pa so: Tilika Vidovič, Stanko Potočnik in Jože Jerenko. TM PGD LESKOVEC IMA NOVEGA PREDSEDNIKA Vodenje društva v rokah Petra Jagarinca Novi predsednik GD Leskovec Peter Jagarinec Zadnjo soboto v januarju so se člani GD Leskovec in vsi gostje zbrali na rednem letnem 76. občnem ^■,'toru. Dosedanji predsednik društva Anton Stopajnik je pozdravil vse navzoče in jim zaželel dobrodošlico. Navzoče je pozdravil tudi župan občine Videm Friderik Bračič ter društvu zaželel uspešno leto, ki je pred njimi. Med gosti je bilo tudi pobrateno gasilsko društvo iz Bednje in DVD Lepoglava ter sosednja gasilska društva in predstavniki drugih društev, ki delujejo na področju Leskovca. Janko Kozel je podal poročilo dela za leto 2003. Ugotovil je, da je imelo društvo redne seje vsako prvo nedeljo. Seje so bile vedno dobro obiskane, kar je odraz resnega dela. Društvo sestavlja 12 članic, 45 članov mladincev in mladink, 17 veteranov ter 14 mlajših gasilcev. Člani društva so aktivno sodelovali na prireditvah v občini in izven nje. Aktivno je bilo tudi sodelovanje z društvi v GZ Videm, pobratenimi društvi in društvi, ki delujejo v KS Leskovec, ter z osnovno šolo, PP Podlehnik in župniščem. Glede operativne dejavnosti je bilo veliko dela. Ugotovil je, da so posredovali kar na štirih travniških požarih, dvakrat na požarih stanovanjskih objektov ter na dveh tragičnih dogodkih. Z dobro voljo mladih gasilcev so obnovili garderobne omare in prebarvali vrata na orodiščih. S pomočjo GZ Videm, štaba civilne zaščite Videm ter požarnega sklada so nabavili štiri komplete zaščitnih oblek in dva dihalna aparata. Opravljena so bila tudi dodatna dela na vozilu Bramac, tako da so kos vsaki intervenciji v haloških predelih. Prvo nedeljo v maju so s procesijo in kipom ter mašo v farni cerkvi počastili svojega zavetnika sv. Florjana. V času poletnih sušnih dni so krajane oskrbovali s pitno vodo. V jesenskih dneh pa so se udeležili tekmovanja, ki ga je organizirala GZ Videm. Sodelovali so z različnimi ekipami in dosegli dobre rezultate. Za dosedanje delo v društvu so podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli: Peter Jagarinec, Janez Vnuk, Jakob Jelen in Janko Jelen. Tečaj za gasilce so opravili: Andrej Zemljič, Zlatko Mlakar, Minka Feguš, Mitja Cafuta in Miran Feguš. Priznanje za zvestobo so si prislužili Janko Vidovič (10 let) ter Miran Kozel in Andrej Kmetec (20 let). Zlato plaketo GZ Videm ter priznanje Gasilske zveze Slovenije je prejel Anton Stopajnik, slednjo je prejel tudi Janko Kozel. Gasilsko plamenico je prejel Franc Stopajnik, plamenico II. stopnje pa je prejel mag. Janez Merc. Sprejetih je bilo tudi 8 novih članov. Na občnem zboru je Anton Stopajnik, gasilski častnik II. stopnje, funkcijo predsednika, ki jo je opravljal več kot 30 let, predal mlademu, ambicioznemu Petru Jagarincu. Novi predsednik društva Peter Jagarinec se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da se še bo bolj predal gasil- Procesija ob počastitvi sv. Florjana stvu in se zavzemal za nadaljnjo rast in krepitev društva, za spoštovanje gasilskih veteranov in njihovega dela, za sodelovanje z gasilsko zvezo in z vsemi društvi ožje in širše okolice, za izobraževanje in usposabljanje celotnega članstva, še posebej gasilske opera-tive. Jagarinec se je zahvalil dosedanjemu predsedniku za vsa dobra dela, ki jih je storil za gasilce in kraj, ter ga naprosil za nadaljnjo pomoč z znanjem in nasveti. Svoje misli je sklenil tako: "Zavedajmo se, da smo gasilci in člani velike gasilske družine in da bomo le z dobrim sodelovanjem in skupnimi močmi vodili društvo po pravi poti!" Tudi v letu 2004 so si zadali veliko nalog. Veliko pozornost bodo posvetili preventivi ter delu z mladimi. Udeleževali se bodo vseh tekmovanj, nabavljali in vzdrževali potrebno opremo. Na področju izobraževanja se bodo udeležili posvetov, tečajev ... Skrbeli bodo za urejeno okolico poslopja. V letošnjem letu nameravajo urediti tudi nadzidek nad novo garažo. Skozi vse leto bodo imeli redne mesečne seje. Velik poudarek pa bo tudi na rednih mesečnih vajah. Tako kot do zdaj si želijo tudi v bodoče dobrega sodelovanja s krajani, z društvi v kraju ter nadaljnjega sodelovanja s pobratenimi društvi iz sosednje države. Nataša Zagoranski 73. OBČNI ZBOR PGD TRŽEČ Veliko se bodo posvečali izobraževanju V začetku leta so se na rednem občnem zboru zbrali tudi člani PGD Tržeč. V društvu, ki šteje kar okrog 90 članov, se lahko pohvalijo z nekaj uspešnimi tekmovalnimi desetinami, predvsem pa z dobro organiziranim področjem opera-tive, ki bo v ospredju tudi v letu 2004. Med gosti občnega zbora je bil tudi magister Janez Merc, član sveta občine Videm in predsednik GZ Videm, trževskim gasilcem pa so se pridružili še gasilci iz okoliških in pobratenih PGD. Predsednik PGD Tržeč Franc Drobnič je na občnem zboru povedal, da v društvu v preteklem letu niso izvajali nekih večjih akcij, čeprav se je skozi leto nabralo lepo število dogodkov, med njimi tudi že tradicionalne prireditve, po katerih so kot organizatorji znani ravno trževski gasilci. Tako so lani PLANINSKO DUŠTVO HALOZE v gasilskem domu pripravili 2. "kvin-tonijado", prireditve so popestrili tudi z razstavo domačih dobrot, potem so se spomladi odpravili še na strokovno ekskurzijo, 1. maja so postavili majsko drevo, jesen pa je bila povezana tudi s trgatvijo in krstom vina ob martinovem. Lani se je upravni odbor, prav tako pa tudi nadzorni odbor, sestal na 6 rednih sejah, 8 so imeli članskih sestankov, je dejal Drobnič, kjer pa udeležba ni bila taka, kot bi si gasilci želeli. Predsedstvo se je udeležilo sej GZ Videm, trževski gasilci pa niso manjkali na nobenem pomembnejšem dogodku in gasilski slovesnosti. Trževski gasilci so imeli lani 9 intervencij, od tega so 7-krat posredovali na domačem terenu, je povedal poveljnik društva Roman Cafuta. Zraven tega so prostovoljno pomagali še vaščanom pri sežigu suhe trave in drugih odpadnih snovi. Operativna enota se je na rednih vajah dobivala vsako prvo nedeljo 0 mesecu in pregledala novosti na področju gasilstva. Poveljnik Cafuta je ob tem dodal, so v letu 2003 dali največ poudarka notranjim požarom, postopkom reševanja po prioriteti in uporabi osebnih zaščitnih sredstev. Usposabljali pa so se tudi na področju gašenja prevoznih sredstev, saj so prišli do zaključka, da ravno tukaj narašča število nesreč. Uspešni, predvsem pa delavni so bili lani gasilci v Tržcu tudi na tekmovalnem področju, saj so tekmovanja navsezadnje sestavni del urjenja gasilskih enot, poudarjajo v društvu. Letos računajo na tekmovanjih na dobre uvrstitve kar z 8 desetinami, zadali pa so si obsežen program dela in investicij. Ni doline brez planine Člani PD Haloze smo se konec januarja zbrali na občnem zboru. Pregledali in ocenili smo opravljeno delo in sprejeli program dela za leto 2004 ter izvolili novo vodstvo. Sprejeti program dela za letos je obsežen. Vse zastavljene cilje pa bomo dosegli s tesnim sodelovanjem vseh, ki se čutimo odgovorne za pretekle in prihodnje rodove. V sedanjem času želimo dati svoj prispevek na področju markiranja, povezati Ptujsko polje s Halozami, določiti kontrolne točke, ki se vežejo na Haloško planinsko pot, pridobiti nove člane in strokovne sodelavce ter ohraniti čisto okolje, v katerem živimo. Poudarek želimo dati k varovanju kulturne dediščine, zaščititi entografska gradiva in ohraniti bivanje kulture v Halozah, prav tako želimo prevzeti skrbništvo nad stanovanjsko-gospodarskim objektom, ki ni naseljen in bi ga bil lastnik pripravljen oddati v skrbništvo Planinskemu društvu Haloze. Ponovno pozivamo morebitne interesente, da nas pokličejo ali se osebno oglasijo pri enem izmed članov vodstva PD Haloze. Tako kot večina dmštev se tudi PD Haloze financira s članarino, nekaj iz naslova javnih sredstev ali iz drugih virov v skladu s predpisi. Plan prireditev v letu 2004 Mesec/dan Smer pohoda Vodja 07. februar Sv. Trojica v Halozah g. B. Marinič, g. I. Božičko 12. april Donačka gora g. Marinič 1. maj Sklenimo krog pri- g. Friderik Bračič, jateljstva ob južni župan občine Videm, evropski meji v mag. Ivan Božičko, počastitev vstopa Slovenije v EU g. Branko Marinič 29. maj Bori - Cirkulane PD Ptuj 12. junij Dravci - Videm.praznik občine DRAVCI -VIDEM in razvitje prapora PD Haloze g. Cafuta 03. julij Nočni pohod po g. Marinič, Halozah ga. Bratuša 07. avgust Društveni izlet (ZAVRČ) UO PD Haloze 25. september Družinski pohod g. I. Pernek, Podlehnik - VV/Dolgo, g. B. Marinič 20. november Ld Leskovec - Sv. Avguštin g. J. Kozel V pričakovanju, da se nam pridružite, predstavljamo vodstvo PD Haloze in telefonske številke: Predsednik: Branko Marinič, tel. 02/ 764 2651 Tajnik: Stanko Simonič, tel. 02/ 764 2201 Blagajnik: Nada Golob, tel. 02/ 761 94 001 V pravilih PD Haloze je med drugim zapisano: Namen in naloge PD so: - s svojo dejavnostjo vzpodbuja svoje člane v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, vzajemnosti, srčni kulturi ter medsebojnem spoštovanju. Pridružite se nam! Branko Marinič Članarina za člane PD Haloze: Članstvo A 13.000,00 SIT Članstvo B 4.000,00 SIT Član C (otrok) 1.000,00 SIT Zastavljene cilje bomo dosegli s sodelovanjem vseh, ki se čutimo odgovorne za pretekle, sedanje in prihodnje rodove. OCENJEVANJE VIN V LESKOVCU - BarLeAS /.«<»»'«" mm- pjl \ r B * r ;4Sb’: • 1 fr * Ocenjevanje vin v Leskovcu Najbolje ocenjene sorte vin normalne trgatve: • modra frankinja 17,14 Zlatko Metličar, Jablane 30a ■ vetlinec 17,30 Franc Pernek, Zg. Gruškovje 53a ■ renski rizling 17,58 Martin Lendvaj, Nova ul. 28, Duplek • sauvignon 17,84 Tatjana in Jože Krajnc, Repišče 9 • ranfol 17,30 Tončka in Martin Vidovič, Velika Varnica • zvrst 18,00 Tatjana in Jože Krajnc, Repišče 9 • šipon 18,00 Marija Metličar, Jablane 30a ■ laški rizling 18,16 Stanko Bedrač, Repišče 11 c ■ rumeni muškat 18,19 Tatjana in Jože Krajnc, Repišče 9 Ocene vin posebnih kakovosti - predikati: • laški rizling-pozna trgatev 18,37 Stanko Bedrač, Repišče lic ■ laški rizling-izbor 18,29 Janez Orlač, Repišče 4a • laški rizling-izbor 18,40 Benjamin Vidovič, Repišče la • laški rizling-ledeno vino 18,60 Janez Orlač, Repišče 4a Letošnje ocenjevanje vinskih vzorcev je potekalo 9- marca 2004 v prostorih Leske, in sicer v organizaciji Turističnega društva "Klopotec" Leskovec, sekcija vinogradniki Repišč in Kmetijske svetovalne službe Ptuj. Pripravljeni vzorci so bili v glavnem redna trgatev 2003, nekaj vzorcev pa so predstavljala tudi vina posebnih kakovosti. Sortiment vin je bil zelo pester. Srečali smo se skoraj z vsemi pomembnejšimi sortami tega vinorodnega okoliša. Strokovna ocenjevalna komisija je ocenila 46 vzorcev. Komisija je delovala v sestavi predsednice Terezije Meško in članov: Mirana Reberca, Andreja Reberinška, Jožeta Krajnca, Jurija Cvitaniča, Bojana Lubaja in Marjana Ivančiča. Rezultati kažejo, da se kvaliteta vin v našem kraju dviguje, saj je znašala letošnja povprečna ocena ocenjenih vzorcev 17,31, kar je najvišja ocena doslej. Primerjava razmerja kakovosti med leti kaže nenehno rast, kar je pohvalno za vinogradnike, kletarje in Kmetijsko svetovalno službo Ptuj. Vsem vinogradnikom se zahvaljujemo za sodelovanje ter jim iskreno čestitamo na kakovosti vin, saj so po mnenju strokovne komisije svoje delo dobro opravili, hkrati pa jim želimo, da pridelano vino tudi uspešno prodajo. Stanko Bedrač TD "KLOPOTEC" IZ LESKOVCA PRIPRAVILO OCENJEVANJE POTIC IN MESNIH IZDELKOV Dobro, a lahko bi bilo še boljše Utrinek z ocenjevanja V Zg. Leskovcu pri Leski so se 24. marca, v deževnem sredinem popoldnevu, zbrali tisti domačini, ki so si upali v ocenjevanje prinesti potice in domače mesne izdelke. Turistično društvo Klopotec je letos drugič v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj organiziralo ocenjevanje mesnih izdelkov, prvič pa tudi potic, je povedala predsednica društva Lda Vindiš - Belšak, kije bila z odzivom, še bolj pa s kvaliteto izdelkov, izredno zadovoljna. V komisiji za potice je imela glavno besedo Marija Rošar, sicer znana predavateljica s kuharskih tečajev, ki pa je bila nad pripravljenimi poticami prijetno presenečena. Omenila je, da je komisija pri ocenjevanju opazila nekaj drobnih napak posameznih izdelkov, te bodo gospodinje že odpravile, in vsaka od potic (skupaj na ocenjevanju 6) je bila unikat, je še dejala Kosarjeva. Stanko Cartl, prav tako znani predavatelj s terena, pa je vodil komisijo za ocenjevanje mesnih izdelkov. V ocenjevanju so imeli štiri kategorije izdelkov: domače klobase, salame, bunke in meso iz tunke. Po lanskem ocenjevanju je bil letos precej bolj zadovoljen z izdelki. Izboljšala se je kvaliteta, je poudaril Cartl, komisija pa je še opozorila na napake pri pripravi teh izdelkov, saj se prevečkrat zgodi, da meso ni dovolj presoljeno ali pa je preslano ... Kvaliteta bo še posebej potrebna, je dejal Cartl, če želijo haloške kmetije te svoje izdelke v prihodnje prodajati in tega bo vse več. TM TURISTIČNO DRUŠTVO KLOPOTEC IZ LESKOVCA Ohranjajo ljudsko izročilo in kulinariko Letošnje leto so občni zbor Turističnega društva Klopotec sklicali na dan sv. Valentina, kar med ostalim potrjuje tudi to, da so člani in članice društva dobri prijatelji. Ocenjujejo, da je bil letošnji občni zbor najbolje obiskan do zdaj, saj se je zbralo veliko število članov in članic TD Klopotec ter povabljenih gostov. Predsednica društva Ida Vindiš -Belšak je podala poročilo dela za leto 2003 in vsi so se strinjali, da so bile zadane naloge izpolnjene. Glavni namen delovanja društva je ohranjanje ljudskega izročila ter promoviranje kulinarike tega kraja in kraja samega. Skozi vse leto so sodelovali na različnih prireditvah. Udeležili so se pustovanja v Cirkulanah in Vidmu. V sodelovanju z OŠ Leskovec so pripravili zdaj že tradicionalno razstavo pisanic, velikonočnih jedi in presme-cev. Pripravili so tudi dramski prikaz življenja nekoč v Halozah, kako so viničarji skozi leto hodili delat velikim kmetom v vinograd in prikaz značilnih običajev ob ženili bogati kmečki fantje. Ob različnih delih. Na osmem kmečkem priložnosti so pripravili tudi kulinarično prazniku je bilo prikazano, kako so se razstavo in organizirali zabavne kmečke Letos so člani društva za fašetik vstopali v Evropo s svojo kravo. URADNE OBJAVE Mi OBČINA VIDEM OBČINSKA UPRAVA Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02/761 94 00, fax.: 02/761 94 01, e-mail: info@videm.si 01. NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorv v najem 02. ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm 03. JAVNI POZIV za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Videm 04. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil občanom občine videm za pospečevanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2004 05. JAVNI RAZPIS za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Videm za leto 2004 06. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2004 07. RAZPIS TEKMOVANJA za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom “Uredimo naše podeželje” 08. ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ 09. SEŽIGANJE ODPADKOV 01. Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorov v najem A. Poslovni prostor v Vidmu -Poslovno stanovanjski objekt -Zdravstveni dom, Videm pri Ptuju 51, v velikosti 93,40 m2. B. Poslovni prostor v Vidmu -Poslovno stanovanjski objekt, kletna etaža v velikosti 34,70 m2, 28,40 m2 in 41,15 m2. 1. DEJAVNOST A - lekarniška dejavnost B - dejavnost zdravstva, alternativne medicine in drugih dejavnosti, ki prispevajo k varovanju zdravja občanov, ostale storitvene dejavnosti. 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas. 3. Najemniki uredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti s soglasjem lastnika. 4 Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetje) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetniki). 5. Varščina v višini 50.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki na natečaju ni uspel, vrne, udeležencu, s katerim se sklene najemna pogodba, pa se upošteva kot plačilo najemnine. 6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov, ki bodo predložili dokazila o vplačani varščini na transakcijski račun Občine Videm, št. 01335-0100017246. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni od poteka roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge v zaprti kuverti na naslov: OBČINA VIDEM, VIDEM PRI PTUJU 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. Občina Videm 02. Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in v povezavi s prvo alineo 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/90, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99, 117/00, 109/01 in 13/03) je Občinski svet občine Videm na svoji 2. izredni seji, dne 25. 11. 2003 sprejel naslednji ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Videm plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila. V Občini Videm se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka. Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje. 2. člen Stavbno zemljišče Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fun-dus), pomnožena s faktorjem 1,50, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. V primeru, da stoji stavba na zemljiški parceli, ki jo je šteti kot gradbeno parcelo, je predmet odmere nadomestila stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe. Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. 3. člen Zavezanec za plačilo nadomestila Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik, ...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano uradno evidenco. Zavezanec za nadomestilo je praviloma večinski lastnik ali eden izmed solastnikov, če jih je več v istem deležu. II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA 4. člen Na celotnem območju Občine Videm se plačuje nadomestilo v eni kakovostni skupini. Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so: - v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Videm opredeljena kot območja stavbnih zemljišč; - v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Videm po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja I. in II. kategorije, ki so pozidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene; - v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Videm po svoji namembnosti opredeljena kot območja, urejena s prostorsko izvedbenimi akti. III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 5. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Osnova za izračun nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je površina (m2) zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote) iz 2. člena tega odloka, ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za določen namen, opredeljen s tem odlokom: 1. v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža v sklopu stanovanjske hiše ali poslovnega prostora, ...); 2. izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zazidanih stavbnih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, igrišča, ...), ki je namenjena opravljanju poslovne dejavnosti. Osnova za izračun nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je celotna površina nezazidanega stavbnega zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki se uporablja za določen namen, opredeljen s tem odlokom. 6. člen Namen uporabe stavbnega zemljišča Glede na namen uporabe zemljišča oziroma vrsto dejavnosti so stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana) po tem odloku razvrščena na: - stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje); - stavbna zemljišča za poslovno in gospodarsko dejavnost (objekti ali deli objektov, namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost); - stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo - vikendi); - stavbna zemljišča opuščenih in dotrajanih stanovanjskih ter gospodarskih objektov; - druga zazidana stavbna zemljišča (površine, potrebne za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnost ob avtocestah in druge pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti). 7. člen Za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upoštevajo naslednja merila: 1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave; 2. lega in namembnost stavbnega zemljišča; 3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča; 4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih; 5. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča; 6. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča. Za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upoštevata naslednji merili: 1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave in 2. lega in namembnost stavbnega zemljišča glede na izvedbeni prostorski akt. 8. člen Glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost in lego se zazidano stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjimi točkami: Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča I. Stanovanjski namen 150 točk II. Počitniški namen 300 točk III. Poslovni namen 250 točk IV. Opuščeni in dotrajani objekti 150 točk Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego enotno opredeljene kakovostne skupine in glede na namembnost območja, kot jo določa izvedbeni prostorski akt - IPA. Namembnost območja po IPA: - območja za izgradnjo stanovanjskih stavb - lOtočk - območja za izgradnjo stanovan-jskiali poslovnih stavb-15točk - območja za izgradnjo poslovnih stavb-30točk 9. člen Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča Šteje, da ima stavbno zemljišče možnost: - priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje oziroma možnost uporabe javne razsvetljave in kabelske televizije, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oz. uporabe javne razsvetljave; - priključka na telefonsko omrežje, če je telefon dejansko priključen na stacionarno telefonsko omrežje. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednotijo z naslednjimi točkami: Opremljenost - možnost priključitve Število točk a) ceste (v makadamski izvedbi) 5 b) ceste (v asfaltni izvedbi) 10 c) vodovod 5 d) električno omrežje 5 e) telefon 5 f) javna razsvetljava 5 g) javna kanalizacija 10 h) kabelska televizija 5 10. člen Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izrazito ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prvega odstavka tega člena se obračunajo naslednjim dejavnostim: Dejavnost A. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 20 točk B. Ribištvo 20 točk C. Predelovalne dejavnosti 30 točk D. Gradbeništvo 30 točk E. Trgovina, popravilo motornih vozil in izdelki široke porabe 30 točk F. Gostinstvo 50 točk G. Promet, skladiščenje in zveze 150 točk H. Finančno posredništvo 170 točk I. Poslovanje z nepremičninami in poslovne storitve 170 točk L. Druge javne, skupne in osebne, storitvene dejavnosti 30 točk M. Zasebna gospodinjstva z zapo- slenim osebjem (dopolnilne dejavnosti) 30 točk N. Proizvodnja in distribucija elektrike 200 točk O. Poštne in komunikacijske storitve 200 točk 11. člen Zapuščeni in dotrajani objekti Vsi zapuščeni in dotrajani objekti na zazidanih stavbnih zemljiščih se ovrednotijo s točkami iz 8. in 9. člena tega odloka glede na položaj znotraj posamezne kakovostne skupine in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe oziroma z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave. Kriteriji za opuščen in dotrajani stanovanjski ali gospodarski objekt so: - nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne, proizvodnje ali kmetijske dejavnosti); - nevzdrževan zunanji videz objekta; - nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Zapuščeni in dotrajani objekt na zazidanem stavbnem zemljišču se ovrednoti, če se ugotovi najmanj en kriterij za stanje objekta, katerega obstoj ugotavlja občinska uprava Občine Videm. 12. člen Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v 5 razredov objektov, točkujejo se z naslednjim številom točk: - individualna stanovanjska hiša 15 točk - stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem 10 točk - objekt z 2-4 stanovanji 5 točk - objekt s 5-10 stanovanji 3 točke - objekti z 11 in več stanovanji 2 točki 13. člen Motenost pri uporabi stavbnega zemljišča Za motenost pri uporabi stavbnih zemljišč za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženost zraka in dostopnost do stavbnega zemljišča. Podlaga za določitev stopnje motenosti glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti vlade RŠ za določitev stopnje motenosti glede na dostopnost stavbnih zemljišč pa strokovno mnenje sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke. 14. člen Motenost se ovrednoti z znižanjem naslednjega števila točk: Motenost pri uporabi SZ za stanovanjski namen: - onesnaženost zraka - 30 točk - dostopnost - 10 točk - hrup - 10 točk 15. člen Druga zazidana stavbna zemljišča Površine, ki služijo za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnost ob avtocestah, odprta skladišča, interna parkirišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina in druge pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti, so po tem odloku druga zazidana stavbna zemljišča (poslovne površine). Površine za normalno rabo bencinskega servisa, površine za dejavnost ob avtocestah, odprta skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina in druge pozidane površine za opravljanje poslovne dejavnosti predstavlja celotno funkcionalno zemljišče. Površina za dejavnosti ob glavni cesti G-I/9, avtocesti predstavljajo vse površine, namenjene poslovni dejavnosti ali parkiranju. Površine za radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije so površine, na katerih so postavljeni predmetni objekti in površine, ki so potrebne za normalno rabo in vzdrževanje teh objektov in naprav, kar znaša 40 m2. Število točk za m2 površine se določi na naslednji način: Druga zazidana stavbna zemljišča Bencinski servisi 700 točk Odprta skladišča, javna parkirišča, gostinski vrtovi in delavnice na prostem 300 točk Dejavnosti in parkirišča ob magistralni in avtocesti 400 točk Dejavnost na mejnem prehodu Cvetlin 900 točk Objekti zvez (oddajniki, sprejemniki, bazne postaje) 15000 točk Površine, namenjene energetskemu izkoriščanju voda 300 točk Odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti 100 točk 16. člen Zavezanci, ki na poziv občinske uprave Občine Videm ne prijavijo zahtevanih podatkov v določenem roku, se odmeri nadomestilo za 250 m2 za stanovanjske površine, 150 m2 za površine za počitniško dejavnost (vikendi) ter 500 m2 za gospodarsko dejavnost. Ce pristojni občinski organ oceni, da se poslovna dejavnosti opravlja na več kot 500 m2, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. Določitev točk za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe oziroma z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave), točk namembnosti, točk smotrnosti, točk opuščenih-dotrajanih objektov in točk motenosti (za stanovanjske objekte) oziroma točk drugih zazidanih stavbnih zemljišč za stavbna zemljišča v primerih iz prejšnjega odstavka določi pooblaščeni delavec občinske uprave na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in dostopnih registrov. IV. EVIDENCA ZAVEZANCEV ZA NADOMESTILO 17. člen Občinska uprava vzpostavi celotni geografski informacijski sistem in evidenco stavbnih (nezazidanih in zazidanih) zemljišč, stanovanjskih in poslovnih stavb v občini ter nepremičnega premoženja v lasti Občine Videm. Evidenco zavezancev za plačilo nadomestila (v nadaljnjem besedilu Evidenca) vodi na način, ki daje celovit prikaz dejanskega stanja in povezljivost z drugimi prostorskimi podatki v obliki računalniške baze podatkov kot del tega informacijskega sistema. Evidenca se vzpostavi in šifrira ob upoštevanju veljavnih šifrantov, ki zagotavljajo povezljivost z drugimi uradnimi evidencami. Evidenco vodi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki skrbi za njeno ažurnost in varstvo osebnih podatkov. 18. člen Evidenca zajema naslednje podatke: - podatki o zavezancu: ime in priimek, davčna in matična številka, popolni naslov stalnega/začasnega prebivališča, pravni status zavezanca; - podatki o odmernem predmetu: šifra in ime katastrske občine, številka parcele, na kateri se nahaja odmemi predmet, površina za nadomestilo, vrsta in namen uporabe stavbnega zemljišča, šifra kakovostnega območja, šifra območja IPA, opuščenost-dotrajanost odmernega predmeta, dejavnost izjemne ugodnosti, smotrnost uporabe stavbnega zemljišča za stanovanjski namen, vrsta drugega zazidanega stavbnega zemljišča, ali je določena gradbena parcela stavbe, popolni naslov odmernega predmeta (za nezazidana stavbna zemljišča naslov najbližje hiše s hišno številko); - podatki o elementih za izračun nadomestila: posamične točke komunalne opremljenosti, točke namembnosti, točke smotrnosti, točke izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dobička, točke opuščenih/nedograjenih objektov, točke drugih zazidanih stavbnih zemljišč in odbitne točke motenj pri uporabi stavbnega zemljišča, skupno število točk in višina nadomestila; - podatki o oprostitvah plačila: vrsta oprostitve, podlaga oprostitve in čas veljavnosti oprostitve; - uradni zaznamki: podatki in zaznamki uradne osebe, ki je vpisovala podatke v podatkovno zbirko. 19. člen Do vzpostavitve celotnega geografskega informacijskega sistema v Občini Videm se vodi Evidenca kot računalniška relacijska baza podatkov. V. ODMERA NADOMESTILA 20. člen Letna odmera nadomestila po merilih tega odloka se določi na naslednji način: Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za stanovanjski namen, se skupno število točk iz 8., 9., 11., 12. in 14. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so opuščeni in dotrajani objekti, ki so služili za stanovanjske namene, se skupno število točk iz 8. (IV. skupina), 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za počitniški namen, se skupno število točk iz 8., 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno m 5 vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za zazidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen, se skupno število točk iz 8., 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so grajeni opuščeni in dotrajani objekti (IV. skupina), ki so služili za poslovne namene, se skupno število točk iz 8., 9. in 11. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za druga zidana stavbna zemljišča, ki služijo za poslovni namen, se skupno število točk iz 8., 9. in 15. člena tega odloka pomnoži s površino drugega zazidanega stavbnega zemljišča in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. Za nezazidana stavbna zemljišča se seštevek točk iz 8. člena (število točk glede na namembnost IPA in nahajališča nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj kakovostnega območja) tega odloka pomnoži s površino iz 2. in 5. člena tega odloka in z letno vrednostjo točke za izračun nadomestila. V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, se izračun nadomestila naredi ločeno. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidence, ki jo vodi občinska uprava Občine Videm. 21. člen Letna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Videm se vsako leto določi na predlog župana do 30. 11. tekočega leta za prihodnje leto s sklepom občinskega sveta Občine Videm. 22. člen Zavezanci morajo prijaviti občinski upravi Občine Videm nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se ta upošteva pri odmeri za naslednje leto. 23. člen Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili Zakona o davčnem postopku. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Podatke za odmero nadomestila občinska uprava Občine Videm posreduje pristojnemu davčnemu uradu iz Evidence najpozneje do 30. 12. za naslednje leto v skladu z Zakonom o davčnem postopku. Če pride do sprememb podatkov o zavezancu za nadomestilo v postopku za odmero in pobiranje nadomestila, pristojni davčni organ o tem pisno obvesti občinsko upravo Občine Videm in ji posreduje potrebne podatke o razlogih spremembe zavezanca, kot tudi podatkov za določitev novega zavezanca za nadomestilo v primerih, ko ni prenehala obveznost plačila nadomestila, temveč gre le za spremembo zavezanca. Na podlagi uradnega pisnega obvestila pristojnega davčnega organa pooblaščeni delavec občinske uprave opravi popravek podatkov o spremembi zavezanca v Evidenco. Če pristojni davčni organ v postopku za odmero in pobiranje nadomestila ugotovi, da je določenemu zavezancu prenehala obveznost plačila nadomestila v skladu s tem odlokom, o tem pisno obvesti občinsko upravo Občine Videm in ji posreduje potrebne podatke za brisanje tega zavezanca iz Evidence. Če pristojni davčni organ v postopku za odmero in pobiranje nadomestila ugotovi, da so bili uporabljeni podatki iz Evidence iz razlogov, navedenih v 16. členu tega odloka, v pritožbenem postopku zavrže pritožbo in o tem pisno obvesti občinsko upravo Občine Videm, stranko v postopku pa napoti, da se ravna v skladu z 22. členom tega odloka. VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 24. člen Nadomestilo se ne plačuje za stavbna zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki se uporabljajo za potrebe: - kmetijske dejavnosti fizičnih oseb (skednji, gospodarska poslopja, kozolci, kašče, silosi, shrambe za orodje ipd.), razen v primeru iz 10. člena tega odloka; - zdravstva, šolstva in otroškega varstva; - športa in rekreacije, če se le-ta opravlja na nepridobiten način; - Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij; - kulturne dejavnosti in društev, ki opravljajo nepridobitno dejavnost. 25. člen Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas v naslednjih primerih: - če zavezanec prejema stalno socialno pomoč in - zaradi naravnih in drugih nesreč. O oprostitvi plačila nadomestila na podlagi pisne zahteve zavezanca odloča občinski svet Občine Videm. VIL KAZENSKA DOLOČBA 26. člen Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo, ali ne prijavi pravilnih površin oziroma nastalih sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo pri Sodniku za prekrške od 60.000,00 SIT do 360.000,00 SIT. Z denarno kaznijo od 20.000,00 SIT do 60.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 20.000,00 SIT do 60.000,00 SIT se kaznuje občan (zavezanec za plačilo nadomestila po tem odloku), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja strokovna služba Občine Videm ali njen pooblaščen izvajalec, ki je tudi predlagatelj postopka o prekršku. VIII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Osnova za prvo nastavitev Evidence po tem odloku so uradne državne evidence, ki se ocenijo in posredujejo domnevnim zavezancem kot poziv in prijava za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V prijavi domnevni zavezanci navedejo pravilne podatke v skladu s tem odlokom in jo v roku, navedenem v Pozivu, posredujejo občinski upravi Občine Videm. V kolikor domnevni zavezanci ne posredujejo občinski upravi Občine Videm popravljenih podatkov, poslani podatki štejejo za pravilne in se uporabijo za odmero. Pri tem pooblaščeni delavec občinske uprave upošteva 16. člen tega odloka. 28. člen Zbrana sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se zbirajo v proračunu Občine Videm in se namensko uporabijo po območjih krajevnih skupnosti glede na višino sredstev, ki jih posamezna krajevna skupnost zbere iz naslova nadomestila. 29. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 03/2153-24 Videm, dne 26. 11. 2003 Župan Občine Videm Friderik BRAČIČ 03. Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, uradno prečiščeno besedilo (ZVVJTO-UPB1, Uradni list RS, št. 83/03) in v skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Videm (Uradni list RS, št. 80/02) Občina Videm objavlja JAVNI POZIV za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Videm 1. Pogoji: Na poziv se lahko prijavijo morebitni upravičenci, to so fizične in pravne osebe ter njihovi pravni nasledniki, ki so sklepali pogodbe s krajevnimi skupnostmi na območju sedanje občine Videm ter naselje Bolečka vas, ki je sedaj na območju občine Majšperk z namenom pridobitve telefonskega priključka. 2. Rok in način prijave: Upravičenci lahko dvignejo vlogo na Občini Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in v trgovini Leska v Leskovcu. Upravičenci izpolnjeno vlogo oddajo izključno na sedežu Občine Videm. Rok za oddajo vlog je 30. 4. 2004. Upravičenec vlogi priloži vso razpoložljivo dokumentacijo, s katero razpolaga. V vlogi (na strani 3) se lahko poda pisna obrazložitev obstoječega stanja, komisija pa bo individualno obravnavala posamezno vlogo glede na priložene dokaze in obstoječe dokumentacije iz arhivov krajevnih skupnosti. V kolikor je vlagatelj pravni naslednik oseb iz L točke poziva, mora zahtevku priložiti dokazila o pravnem nasledstvu. Če je pravnih naslednikov več, lahko ti enemu izmed sebe izročijo pooblastilo za vložitev zahtevka ter dvig vračila. 3. Predmet vračila: Osnovo za določitev višine vračila predstavlja skupna višina vlaganja, ki je razvidna iz pogodb med krajevnimi skupnostmi in takratnimi PTT-i in SIS-i, ki ga občini prizna na podlagi predloženih pogodb in računov javno pravobranilstvo. Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka v višini, določeni s tabelo ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata. OBČINA VIDEM 04. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2004 (Uradni list RS, št. 135/03) ter na podlagi Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil občanom Občine Videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2004 1. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki - 0473 Turizem - 4102 Subvencije obrestne mere - 0490 Drobno gospodarstvo - 4102 Subvencioniranje obrestne mere Posojilo je namenjeno za subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu in turizmu. 2. Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2004, na podlagi tega javnega razpisa znaša 1.050.000,00 SIT. 3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju Občine Videm in ki bodo investirale sredstva na območju Občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo - dopolnilna dejavnost turizem. Do teh pomoči niso opravičena podjetja v težavah. 4. Rok za oddajo prijav je 10. maj 2004 na naslov: Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Prosilec pošlje "Vlogo za posojilo" in priloženo "dokumentacijo" priporočeno v enem izvodu po pošti ali osebno, z oznako: "Ne odpiraj -javni razpis za drobno gospodarstvo in turizem". 5. Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč Prednost pri dodelitvi sredstev posojila imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - proizvodno dejavnosti, - dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov Občine Videm, - razvoj deficitarnih dejavnosti v Občini Videm. Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev) - prosilec iz navedenega naslova še ni prejel kredita 20 točk - dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca 15 točk - prosilec se samozaposluje 10 točk - proizvodno storitvene dejavnosti 30 točk - izgradnja nočitvenih zmogljivosti 30 točk - dejavnost se izvaja v centru občine 5 točk - ostali manjši kraji v občini 10 točk - demografsko ogrožena območja (po zakonu) 20 točk 6. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številko tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija: - opis investicije, - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah, - potrdilo o plačanih vseh obveznosti državi (davčne obveznosti), - predlog zavarovanja posojila, - dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, - če je nosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, - če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oziroma priglasitev del na ime lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila vključno z moratorijem na začetku odplačevanja posojila, - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju Občine Videm, - izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisanega roka. Številka: 04/823-13 Datum: 01. 04. 2004 Župan Občine Videm Friderik BRAČIČ 05. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2004 (Uradni list RS, št. 135/03), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) župan Občine Videm objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje občinskih -državnih pomoči namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Videm za leto 2004 A. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki kompleksne subvencije v kmetijstvu. B. Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2004, na podlagi tega javnega razpisa znaša 3.410.000. 00 SIT, in sicer: - subvencioniranje obrestne mere 1.000. 000.00 SIT - ostalo 2.410.000,00 SIT C. Za ohranjanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Videm finančna sredstva usmerjamo v: l. ŽIVINOREJA 1.1 Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji - umetno osemenjevanje - umetno osemenjevanje govejih pleme n ic za komad 1.000,00 SIT. Regresira se samo prva osemenitev. 1.2 Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah - preventivno cepljenje plemenskih svinj proti zajedalcem do največ 30%. 1.3 Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel - zatiranje najbolj pogostih bolezni čebel (preventivni in kurativni ukrepi), do višine 50% - vzpodbujanje razvoja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin kot sta npr. ajda in facelija), do višine 50 %. 2. RASTLINSKA PRIDELAVA 2.1 Podpora obnove in naprave vinogradov in sadovnjakov - preprečevanje zaraščanja, naprava novih vinogradov in obnova starih vinogradov (koli, mreža, ograja) do višine 20%. 2.2 Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov in silažnih kombajnov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme - sofinanciranje testiranja škropilnic do 100% upravičenih stroškov, - sofinanciranje analiz zemlje do 50% upravičenih stroškov. 5. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 5.1 Sofinanciranje investicij v kmetijstvu - subvencioniranje obrestne mere za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali - hlevov in nakup kmetijske mehanizacije, opreme za osnovno dejavnost v kmetijstvu. Sofinancira se do 50% upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije, začete v tekočem letu. 8. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 8.1 Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev - sofinancirajo se programi oz. izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva (ki so neprofitna in se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo strokovnega dela, - strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij, - sofinanciranje predpisanih izobraževanj. D. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Upravičenci do interventnih sredstev so občani Občine Videm. Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Videm. Rok za oddajo prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 28. 11. 2004, razen za subvencioniranje obrestne mere za investicije pri najetju kredita, za katere je potrebno oddati prijavo vključno do 10. maja 2004. Prijave se oddajajo na naslov uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju in označeno z oznako: "Ne odpiraj - javni razpis za kmetijstvo". Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna in mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi: Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, davčna številka vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen porabe sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta, številka transakcijskega računa. Dokumentacija K vsem postavkam iz točke C: - dokazila o izpolnjevanju pogojev, - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju Občine Videm. K posameznim postavkam je potrebno priložiti še: 1. ŽIVINOREJA 1.1 Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji - umetno osemenjevanje - račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije, ki opravlja storitve osemenjevanja živine v kmečki reji, - za sofinanciranje nakupa semena: kopija odločbe o koncesiji in predložen račun o nakupu semena. 1.2 Preventivni ukrepi veterinarske službe na živinorejsko usmerjenih kmetijah - račun za izvedene storitve preven- tivnih ukrepov pooblaščene veterinarske organizacije v tekočem letu (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve). 1.3. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel Upravičenci do subvencij so čebelarska društva. - poročilo o izvedenih ukrepih, - račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno zaščito čebel, - seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel. 2. RASTLINSKA PRIDELAVA 2.1 Podpora obnove in naprave vinogradov in sadovnjakov - zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa vinograda v register pridelovalcev grozdja in vina, podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek in mapna kopija), - vlagatelji morajo pravočasno vložiti zahtevek "Napoved obnove vinograda" na upravno enoto, - zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,1 ha vinograda in imajo skupnih površin vinogradov najmanj 0,4 ha, - višina sredstev znaša do 20% vrednosti investicije, ali možnost subvencioniranja obrestne mere pri najemanju kreditov do 30%. 2.2 Sofinanciranje testiranja škropilnic, pršilnikov in silažnih kombajnov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic, - račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje. 5. INVESTICIJE IN TEHNOLOŠKE POSODOBITVE V KMETIJSTVU 5.1 Sofinanciranje investicij v kmetijstvu Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - opis investicije, - račun o plačilu projektne dokumentacije (iz računa mora biti razvidna vrsta opravljene storitve), - pozitivno mnenje pristojne svetovalne službe k predvideni investiciji, - posestni list. 8. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI 8.1 Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - finančno ovrednoten letni program dela, - finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora, - potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo), - potrdilo o plačilu tečaja. Številka: 04/822-13 Datum: 01. 04. 2004 Župan občine Videm Friderik BRAČIČ 06. Občina Videm na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2004 (Uradni list RS, št. 135/03) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2004 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2004. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu Na razpis se lahko prijavijo turistična društva oziroma društva, ki v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi dejavnost s področja turizma na območju Občine Videm v letu 2004. 3. Višina sredstev Višina razpoložljivih sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev je 500.000,00 SIT na proračunski postavki 4120 - Transferi neprofitnim organizacijam. Sredstva se bodo delila v obliki dotacij po podpisu pogodbe. 4. Merila za dodeljevanje sredstev a. ) Število in pomembnost predvsem naslednjih aktivnosti: - organizacija in izvajanje turističnih prireditev, - sodelovanje pri organizaciji in izvajanju prireditev, - organizacija in izvajanje čistilnih akcij, - vzdrževanje in urejanje kraja, kjer je sedež društva skozi vse leto (turistična signalizacija in drugo), - vzgajanje in delovanje turističnega podmladka v okviru TD, - izdajanje propagandnega materiala za promocijo turistične ponudbe, - sodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah občine, - aktivnostih za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanju in olepševanju okolja (urejanje in vzdrževanje piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev in podobno), - projekti v sodelovanju z drugimi društvi, - druge aktivnosti. b. ) Število članov c. ) Ocenjena višina vrednosti programov 5. Vsebina vloge Vlogo sestavljata izpolnjen prijavljeni obrazec in dokumentacija k vlogi. Prijavni obrazec, ki ga dobite na sedežu Občine Videm, vsebuje naslednje osnovne podatke: a. ) podatki o upravičencu: točen naslov upravičenca, datum ustanovitve društva, število članov društva, transakcijski račun društva, ime in priimek predsednika društva, telefon, b. ) aktivnosti oziroma prireditve, ki so predmet tega razpisa, c. jpredračunska oziroma obračunska vrednost prireditve z navedbo virov financiranja, d. ) zaprošena višina sofinanciranja, e. ) terminski plan izvajanja prireditve oziroma aktivnosti (predviden začetek in konec). Dokumentacija k vlogi mora vsebovati: a. ) finančno in vsebinsko poročilo o delu društva v letu 2003, b. ) finančni in vsebinski program dela društva v letu 2004. 6. Naknadno zahtevana dokumentacija Z društvi bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju v katerih bo določeno, da morajo društva do 15. 11. 2004 predložiti: - finančno poročilo o izvedenih akcijah oziroma prireditvah ter poročilo o delu za obdobje od 1. 1. 2004 do 30. 10. 2004. 7. Obravnava vlog Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Vse pravočasno prispele vloge bodo ocenjene na podlagi meril določenih v tem razpisu. Društva bodo o izidu razpisa obveščena najkasneje v 15 dneh po odpiranju vlog. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelje nepopolnih vlog bo Odbor za gospodarstvo v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozval, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. 8. Rok za prijavo Zahtevki za dodelitev sredstev po tem razpisu morajo prispeti najkasneje do 10. 5. 2004 na naslov: Občina Videm, Odbor za gospodarstvo, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označeno z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za turistična društva". Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Videm, v času uradnih ur na tel. 761 94 03, kontaktna oseba: Nada Golob. Številka: 04/821-13 Datum: 01. 04. 2004 Občina Videm 07. Občina Videm, TD "Klopotec" Leskovec v Halozah, Aktiv žena Leskovec, KGZS Ptuj - kmetijska svetovalna služba, razpisujejo RAZPIS tekmovanje za naj lepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom UREDIMO NAŠE PODEŽELJE Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos osmič izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domov v Občini Videm. Izbrali bomo naj lepše urejen dom, najlepše urejeno kmetijo, najlepše urejen poslovni objekt in podelili priznanja za ohranjanje kulturne dediščine. Prijave za tekmovanje najlepše urejenih domov, kmetij in poslovnih objektov pošljejo krajevne skupnosti in turistična društva v Občini Videm na naslov OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU . Rok za prijave je 05. julij 2004. Komisija bo obiskala vse prijavljene domove do 30.julija. Pri ocenjevanju bodo upoštevana naslednja merila: 1. Urejenost doma in okolice s cvetjem in zelenjem - krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja - izkoriščanje danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas - ohranjanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla) 2. Kakovost arhitekture - glede arhitekturnih rešitev; pri starejših obnovljenih domačijah ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in tistih značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko in naselbinsko razpoznavnost; arhitektura nove stavbe se mora vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali ali prostorske ter likovne rešitve pa naj bi bile usklajene z lokalno in regionalno tipiko itd. Organizacijski odbor 08. ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče ni le zadeva, ki je opredeljena z občinskim odlokom, ampak je skrb vsakega posameznika za ohranitev čistega in zdravega okolja. Vedno večjim naporom občinske uprave za ohranitev čistega okolja pa ne sledijo nekateri občani, ki komunalne odpadke še vedno odlagajo izven območja novega odlagališča -CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI V GAJKAH NA PTUJU, odlagajo jih predvsem v razne jame, v gozdove, ob javnih poteh in regionalnih cestah. To so divja odlagališča, na katerih je mogoče najti predvsem kosovne in gradbene odpadke, veliko je tudi biološko razgradljivih odpadkov, kot so veje in trava, najdejo pa se tudi nevarni odpadki. Sanacije divjih odlagališč stanejo veliko denarja; posledico nevestnega ravnanja posameznikov čutimo vsi občani, ki kot davkoplačevalci financiramo opravljanja občinskih nalog. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so preveliki, da bi občina lahko očistila vsa nastala divja odlagališča. Nastajanje divjih odlagališč se skuša preprečiti na različne načine. Povečuje se pokritost z rednim odvozom komunalnih odpadkov, večje odpadke pa lahko občani oddajo v zbirnem centru novega Centra za ravnanje z odpadki Gajke vsak delovni dan od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča in jih denarno kaznuje, kar določa Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Občine Videm (Uradni list RS, št. 42/2003). Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih divjega odlaganja komunalnih odpadkov, saj je čisto okolje skupna skrb in korist vseh občanov. Prijavo lahko vsakdo sporoči na Komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 62 ali 748 29 96. Višja svetovalka Komunalna inšpektorica 09. SEŽIGANJE ODPADKOV NA PROSTEM JE PREPOVEDANO IN KAZNIVO Približuje se spomladanski čas, v katerem začnemo urejati svoja dvorišča, vrtove in travnike. Pri tem delu se naberejo velike količine odpadkov, ki se jih nekateri občani želijo rešiti po najkrajši poti, s sežiganjem na prostem. Občani, ki se odpadkov želijo znebiti na tak način, ker je to za njih najhitrejše in naj cenej še, pozabljajo na slabe in nevarne strani tega početja. S smradom in dimom namreč vznemirjajo druge občane in škodujejo njihovemu zdravju. Pogosto ogenj, ki uide nadzoru, povzroči ogromno škodo, tako na premoženju tistega, ki je zakuril, kot na premoženju njegovih sosedov. Tako povzročena škoda je vedno večja od koristi, ki jo ima tisti, ki je prihranil nekaj denarja, ker odpadkov ni odpeljal na določeno odlagališče. Občina Videm je sprejela Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 42/2003), ki v 69. členu določa, daje sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno prepovedano. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani kurijo komunalne odpadke na prostem in jih denarno kaznuje. Posameznik, ki sežiga komunalne odpadke v nasprotju z občinskim odlokom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 30.000 SIT, pravna oseba pa z denarno kaznijo 200.000 SIT. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih kurjenja na prostem. Prijavo lahko vsakdo sporoči na Komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 62 ali 748 29 96. Sabina JUPIČ Višja svetovalka Komunalna inšpektorica * m Sabina JUPIČ, dipl. upr. org. igre. V sodelovanju z OŠ Leskovec so pripravili tudi razstavo slik in kulturni program na temo gostije nekoč. Veliko lepih vtisov in idej so prinesli iz Leibniza, kjer so na prazniku jeseni sodelovali s prikazom kmečkih opravil, oblačil in orodij. Ob koncu leta so organizirali martinovanje v Leskovcu s tradicionalnim krstom ter martinovanje po vaseh. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi tri avtobuse pohodnikov iz Velenja, ki so jim pripravili dobrodošlico in kulturni program. V mesecu decembru so se zbrale članice društva pri Mariji Habijanič v Sovičah, kjer so pekle slastni in zanimivi kruh - sadni, velikonočni, pletenice. Skozi vse leto so imele enkrat tedensko vaje ljudske pevke, ki so nepogrešljive na prireditvah v Leskovcu in izven jfc?ga. Prav tako pa so se na nastope ™idno pripravljali tudi člani dramske skupine. Kot je zagotovila predsednica društva Ida Vindiš - Belšak, bo program v letu 2004 še bolj pester in potrudili se bodo, da bodo še naprej promovirali kraj in ohranjali ljudsko izročilo ter kulinariko kraja. Vse pa želijo prenašati tudi na mladi rod. LETOŠNJE LETO BO POLNO DOGODKOV V letošnjem letu so že pričeli s svojimi aktivnostmi. Prvo soboto v februarju so organizirali koline, nato pa ocenjevanje vin, potic, salam, klobas, mesa iz tunke in bunk. V sodelovanju z OŠ Leskovec so ponovno pripravili razstavo pisanic, velikonočnih jedi in presmecev. Članice društva vsako leto sodelujejo tudi na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Maja pripravljajo vinogradniki iz Repišč pohod po Halozah. V juniju bodo organizirali strokovno ekskurzijo v Slovenske gorice. Ogledali si bodo tudi ptujsko vinsko klet. V sodelovanju z občino Videm bodo ocenjevali najlepše urejene domove v občini Videm. Priznanja bodo podelili na 9- tradicionalnem kmečkem prazniku, ki ga pripravljajo v avgustu. Takrat bodo tudi prikazali, kako je nekoč potekalo življenje na kmečkem dvorišču v času mlati. Hkrati pa bodo pripravili tudi kulinarično razstavo in kmečke igre. Konec leta pa jih čaka še tradicionalno martinovanje s krstom mošta v Leskovcu in okoliških vaseh. Kot je razvidno iz poročila za leto 2003 in programa za letošnje leto, so člani društva zelo aktivni. Svoj občni zbor so zapuščali optimistični, saj se veselijo vseh druženj in prireditev, ki jih organizirajo s skupnimi močmi. NZ PRAZNOVANJE OB PRAZNIKU ŽENSK Žene, matere, dekleta in otroci na proslavi. V soboto, 20. marca 2004, je bila v telovadnici šole Leskovec prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dne. V kulturnem programu so svojim mamicam učenci šole Leskovec prisrčno voščili z recitacijami, petjem, plesom, dvema igricama in igranjem na harmoniko. Prijetno je presenetila mlada gledališka skupina Kulturnega društva Leskovec, ki se je predstavila z odlomkom iz življenja pri Malčkovih. Po kulturnem programu je žene, matere in dekleta najprej pozdravil župan občine Videm Friderik Bračič in v svojem govoru izpostavil pomen šole, izobraževanja in družine. Ida Vindiš Belšak, predsednica krajevne skupnosti Leskovec, pa je opozorila na vlogo ženske v vsakdanjem življenju in na trpljenje mnogih žensk. Nekaj besed je dodal še vodja šole Leskovec Štefan Murko in se zahvalil organizatoricama (Janji Gjurasek in Frančiški) ter vsem ostalim, ki so sodelovali pri pripravi proslave. Sledilo je prijetno druženje s pogostitvijo in plesom, ki ju je pripravila krajevna skupnost Leskovec. Tudi plesati znamo (učenci 1./9, 2./9 in 2./8). fi dfrll jixf f ff v -# STrl 1./9 in 2./9 razred je zapel vsem obiskovalcem. Razredne učiteljice šole Leskovec Živahno v društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas V Lancovi vasi je dolgo tlela želja, da bi se žene in dekleta, ljubiteljice ročnih del in kuhanja, tudi uradno povezale v društvo. Naše želje so postale resničnost, saj od lanskega novembra obstaja iti aktivno deluje Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas. Namen novoustanovljenega društva je predvsem razvoj podeželja in ohranjanje kulturne dediščine. Društvo si je v svojem programu dela zadalo številne aktivnosti, ki jih članice v velikem številu tudi redno obiskujejo. V prazničnih decembrskih dneh so se Lancovljanke najprej zbrale na delavnici izdelovanja božično-novoletnih voščilnic. Ustvarjalno in kreativno je voščilnice izdelovalo okrog 50 žensk, deklet in otrok. Članice društva so prav tako v mesecu decembru organizirano izdelovale novoletne aranžmaje, s katerimi so lahko polepšale svoje praznične mize. Naloga društva pa je tudi skrb za kulturno in družabno življenje na vasi. Žene in dekleta, ki so velike ljubiteljice ročnih del, imajo svojo "obliko družabnega življenja na vasi". Redno se srečujejo ob torkih, kjer njihovi spretni prsti pridno našivavajo, kvačkajo in pletejo. Tako nastajajo čudoviti izdelki, ki zagotovo nimajo cene, saj je vsak izmed njih enkraten in originalen. Vsekakor pa je spodbudno dejstvo, da je zanimanje za ročna dela tudi med LfSPv, m* Članice društva, ki obiskujejo tečaj ročna dela. mladimi in otroci. Članice društva bi rade tudi čim prej pričele s kuharskimi tečaji, na katerih bi svoje kulinarično znanje in sposobnosti še izpopolnile. V širjenju in popularizaciji kuhanja in peke namreč vidimo uresničevanje ciljev našega društva. Vendar zaenkrat za tako obliko izobraževanja še nimamo primernih prostorov. Srčno upamo in si želimo, da bomo v tem letu uspele dobiti (pre)potrebno kuhinjsko opremo. Ob bližajočih se praznikih Vam in Vašim najdražjim želimo BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ, OBILO DOBROT IN MIRU, PA VESELO PISANKO VSEM SKUPAJ! Foto in tekst: Petra Krajnc Praznovanje materinskega dne v Lancovi vasi "Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje." (T. Pavček) Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je v soboto, 27. marca 2004, v vaškem domu v Lancovi vasi, organiziralo praznovanje v počastitev materinskega dne. Dneva, ki je bil namenjen in posvečen ženam, materam in babicam, se je udeležilo veliko število le-teh, tako da se je zdelo, da je vaški dom skorajda premajhen za vse. Praznovanje se je pričelo s kulturnim programom. Najprej so nam zapele ljudske pevke iz Lancove vasi, nato pa smo mlada dekleta reciti- rale še pesmi o mamah. Prepričana sem, da se je ob izbranih verzih zarosilo marsikatero oko. Vsaka, ki se je praznovanja udeležila, pa je domov odnesla še majhen spomin na ta poseben dan. Sledil je veseli del praznovanja, v katerem smo se žene in dekleta do zgodnjih jutranjih ur zabavale ob poskočnih melodijah. Upam in želim si, da bi ta dan ostal vsem nam še dolgo v spominu. Predvsem pa našim mamam, ki so lahko ta večer vsaj za trenutek pozabile na vsakodnevne skrbi in tegobe. Mogoče bo ta dan ostal v spominu le kot droben smehljaj na maminih ustih ... Foto in tekst: Petra Krajnc KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO "KLOPOTEC" SOVIČE-DRAVCI SE PREDSTAVI Anton Korpič (85 let), naj starejši občan v Sovičah, s svojo ženo v družbi z Jožico Šmigoc (v sredini). organizirali že veliko projektov pri nas ali pa na njihovem koncu. V mesecu maju smo imeli osrednjo prireditev ob 10. obletnici društva, kjer ni manjkalo okoliških društev, različnih gostov in pa nepogrešljivega TD Slovenske Konjice ter TD Babinci iz občine Ljutomer. V juli- ju je minilo že četrto leto, odkar se udeležujemo prireditve Posejmo 2000 zrn pšenice za novo tisočletje, kar si je omislilo TD Babinec. Prireditev se vsako leto odvija v drugem kraju v Sloveniji. Leta 2005 nas je doletela čast, da to prireditev organiziramo v Dravcih, pod našim klopotcem velikanom, in na ta način promoviramo naše društvo in kraj. V društvu delujeta tudi športna in gledališka sekcija, ki sta skozi vse leto zelo aktivni. S športno ekipo smo se udeležili turnirjev v Dravcih, Varnici, Leskovcu, Vidmu in Pobrežju. V Pobrežju smo na igrah brez meja dosegli dobro 2. mesto. Naši mladi gledališčniki pa so že marsikje gostovali in vedno so bili zelo dobro sprejeti. Ob koncu leta smo se spomnili tudi naših starejših občanov. V imenu društva smo jih obiskali predsednik Bojan Merc in blagajničarka Jožica Šmigoc. Obdarovali smo jih s skromnimi darili in jim posvetili nekaj svojega časa. Menimo, da je bila to zelo humana gesta, saj vse preveč pozabljamo na ostarele ljudi, ki so bili včasih tudi aktivni v našem kraju in so nam začrtali pot, po kateri sedaj hodimo mi. Našega obiska in skromnih daril so bili zelo veseli. Organizirali smo tudi pohod Kot vsako leto smo tudi letos člani KTD Klopotec Soviče-Dravci pripravili že 11. občni zbor, ki je bil v soboto, 13. marca 2004. Najprej je bilo podano poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Bilo je obširno, saj je društvo zelo aktivno delovalo na različnih tfkdročjih. Naše delovanje v letu 2003: na novega leta dan se je 46 članov društva odpravilo na tradicionalni novoletni pohod. Zbrali smo se pri domu krajanov in pot nadaljevali vse do gostišča Krona v Cirkulanah. Takoj zatem so se pričele priprave za sodelovanje na pustnih povorkah. Sodelovali smo na ptujskem karnevalu, sodelovanje na povorki v Cirkulanah nam je prineslo 2. mesto, v Vidmu smo dosegli 1. in v Bukovcih 5. mesto. Vsako leto sodelujemo na razstavi pisanic, ki jo organizira sosednje društvo, TD Klopotec iz Leskovca. V počastitev 10. obletnice našega delovanja smo izdelali 10 različnih presmecev v velikosti od 1 do 10 metrov. Vse pres-mece smo na cvetno nedeljo tudi ponesli iz Sovič do cerkve sv. Vida v Vidmu. Ob prazniku sv. Jurija smo gostovali pri JT) Slovenske Konjice. Z njimi že dlje ^Pša dobro sodelujemo, izmenjujemo ideje, nasvete ... S skupnimi močmi smo Pustovanje 2004 k polnočnicam z baklami in prav prijetno nas je presenetil odziv članov, saj se jih je zbralo kar 42. V letu 2004 smo z izvajanjem svojih aktivnosti pričeli že 1. januarja. Želimo si dobrega sodelovanja med člani in z ostalimi društvi. Organizirati želimo različne prireditve, ki bi pripomogle in poskrbele za promocijo Haloz in same občine Videm. Nekaj aktivnosti v tem letu je že za nami. Tradicionalni novoletni pohod je bil tudi letos dobro obiskan. Pustovali smo kot rimski kolosej in poželi veliko pohval in lepih nagrad, sedaj pa že potekajo priprave za cvetno nedeljo (izdelovanje presmecev). Veselimo se predvsem julija, saj takrat odrinemo na Primorsko v Kozino, kjer bomo od tamkajšnjega turističnega društva prejeli seme pšenice in jo v jeseni posejali pod našim klopotcem. Tako se bomo pričeli pripravljati na organizacijo prireditve, kar je za nas velik izziv. Ob koncu želim vsem občanom in občankam občine Videm, krajanom in krajankam KS Soviče-Dravci-Vareja, predvsem pa članom in članicam KTD Klopotec Soviče-Dravci obilo dobre volje, veliko prijetnega druženja, ob velikonočnih praznikih pa zdravja, lepih pisank, dobrih potic ter slastnih šunk. Pa srečno! mn r5- j ■iti* - j ^ j jHHIpl - v Bojan Merc v družbi 96-letne Johane Bedrač. Bojan Merc, predsednik KTD Klopotec Soviče-Dra*^ V VIDMU NA ŠTEFANOVO BLAGOSLOVILI KONJE Utrinek z blagoslova konj v Vidmu Tako kot leto prej smo tudi letos na Štefanovo, 26. decembra 2003, člani Konjeniškega društva Pobrežje organizirali žegnan-je konj. Blagoslov je bil pri cerkvi sv. Vida v Vidmu, kjer je farni župnik p. Emil Križan znova za leto dni priporočil naše štirinožne prijatelje in oslico v zavetje sv. Štefanu. Konji so z veseljem pojedli veliko košaro blagoslovljenega kruha s soljo, člani društva pa smo navzoče farane pogostili z doma pripravljenimi dobrotami. Jahači in furmani smo srečanje nato nadaljevali v RC Dravinja, kjer smo izmenjali izkušnje in prigode z našimi konji, saj se ob delu z njimi vsak dan naučimo kaj novega. Vloženega je bilo veliko truda in finančnih sredstev, da smo prireditev lahko izpeljali, za delno pomoč pri sofinanciranju se zahvaljujemo županu občine Videm, gospodu Bračiču, ki je imel edini posluh za naše delo. Velikokrat se ljudje sprašujejo, kaj bi počeli. Ljubitelji konj G' s tem ne ubadamo, saj večino prostega časa posvetimo konjem, ki pa nam naklonjenost znajo zelo dobro povrniti. Konjeniško društvo Pobrežje LJUDSKE PEVKE IZPOD SV. AVGUŠTINA Ostale so štiri, ki naprej vztrajno vadijo in nastopajo. Ko pridejo skupaj, pozabijo na vsakdanje skrbi in skupaj veselo zapojejo. Vsaka zapeta pesem je lepa, a najlepša je tista, ki pride iz ust preprostih kmečkih žena, ki domujejo na visokih hribih izpod sv. Avguština. Njihova besedila, ki so preprosta in polna čustev, izražajo ljubezen do domačega kraja, kjer jim je najlepše. Besedila piše Trezika, ki je gospodinja in je lani praznovala svoj 70. rojstni dan. Ljudske pevke so ji ob tej visoki obletnici pripravile praznovanje. Letos pa je ponovno skupaj s svojim možem, pričami in prijatelji ter pred farnim župnikom obnovila zaobljubo ob svoji 50. obletnici poroke. Tudi ob tej priložnosti so ji zapele njene pevske prijateljice. Ljudske pevke pridno vadijo enkrat tedensko, v tem letu pa si želijo predvsem zdravja, da se bodo lahko udeleževale nastopov v svojem kraju in okolici. Za ljudske pevke AZ Ljudske pevke so vedno dobre volje. NA SELIH POMLADILI STOLETNO LIPO Dela so se lotili gasilci Četrtek, 18. marca, je bil prav poseben dan za vas Sela. V središču dogajanja je bila namreč vaška lipa (stara naj bi bila okrog 100 let), ponos kraja in nekakšen zaščitni znak tamkajšnjega kulturnega društva. Lipa je namreč že lep čas klicala po obnovi, a na pragu letošnje pomladi so se člani PGD Sela odločili, da jo obrežejo in tako pomladijo. Delo je bilo kar naporno, smo izvedeli pozneje, saj je bila lipa že precej visoka in košata, že nekaj let pa se je na nekaterih delih sušila in kazala nič kaj prijazno podobo. Če ji je pomladitev zares pomagala, bo lipa prav gotovo hitro pokazala, a pohvalno je, da je zanjo nekdo pa vendarle poskrbel in ji dal novo podobo. Lipa pa bo še naprej ponos kraja, spomin na prednike, ki so jo na prostoru med cerkvijo, gasilskim in kulturnim domom ter vaško gostilno Svenšek zagotovo posadili s prav posebnim namenom. TM Selški gasilci so stopili skupaj in delo opravili v zelo kratkem času. Foto: TM UPIHNILI SMO DESETO SVEČKO 19. marec je bil za našo šolo spet en poseben dan. Na prvi pomladni dan, pred natanko desetimi leti, je bila uresničena želja, stara nekaj desetletij - Videm je dobil novo šolo. V njej se je vse od takrat do danes zvrstilo veliko bolj in manj pomembnih dogodkov, ki so vsak na svoj način vplivali na šolo, kakršna je danes. Vsaka generacija otrok je bila nekaj posebnega. In prav to je bila tudi rdeča nit rojstn-odnevne proslave v petek popoldan, ki se je je udeležilo lepo število otrok, staršev, občanov in vabljenih gostov izven našega kraja. Nastopile so različne skupine otrok, ki so predstavile nekaj pomembnejših dogodkov in sprememb, ki so zaznamovale obdobje od odprtja pa vse do danes. O tem je spregovorila tudi ravnateljica šole, ga. Marija Šmigoc, čestitke pa so izrekli tudi nekateri povabljeni gostje. Ker je bila, tako kot za mnogo drugih šol, največja sprememba zagotovo uvedba devetletne osnovne šole, so že v uvodu programa zaplesali in zapeli naši najmlajši, učenci 1. in 2. razreda devetletke, in nam pokazali, kako radi imajo šolo. Sledilo je povabilo in s tem predstavitev naravoslovne krajinske poti Šturmovci, ki sta jo hudomušno predstavili učenki 8. razreda. Le-te pa niso bile edine predstavnice 8. razredov, ki so se predstavile, saj je sledila še ena živahna uprizoritev običajev naših krajev skozi igro Gremo v maškore, ki je pred nedavnim osvojila 1. mesto na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Naš ponos je tudi EKO zastava, ki že nekaj časa plapola pred našo šolo, zato smo prisluhnili še EKO himni ekofrajerjev. Tudi to šolsko leto je prineslo še eno veliko spremembo za vse nas. Dobili smo prvo generacijo 7. razreda devetletke in tako zaorali ledino tudi na predmetni stopnji. Nekaj novosti, ki jih je ta sprememba prinesla, so predstavili učenci skozi izbirne vsebine in nam tako pokazali, da je učenje lahko tudi zabavno in zanimivo. Kot se za proslavo spodobi, tudi glasbe ni manjkalo. Za to so poskrbeli videmski tamburaši KD Franceta Prešerna pod vodstvom Jožeta Šmigoca in otroški pevski zbor OŠ Videm pod vodstvom Sonje Winkler, nenazadnje pa tudi mali folkloristi iz Lancove vasi pod vodstvom Damirja Kosija, ki so naredili lep zaključek celotni proslavi. Kljub temu da je bil predstavljen le delček dogajanja v teh desetih letih, smo lahko ugotovili, da je na šoli vedno živahno in zanimivo, ne samo za otroke, ampak tudi za vse delavce šole. Po proslavi je veliko večino pritegnila še razstava zbranih dogodkov desetih let. Nedvomno je bil to dan, ki ga bomo še dolgo pomnili. Ob vseh lepih željah in voščilih, ki smo jih dobili, si lahko le še želimo, da naša učilna zidana sprejme čim več učenja željnih otrok in tako nadaljuje svoje poslanstvo še naprej. Sandra Skuk Materinski dan v Pobrežju Zadnjih osem let se zbiramo za materinski dan v domu vaščanov Pobrežje. Kulturni program pripravljamo člani Folklornega društva Pobrežje skupaj z otroki iz Pobrežja in okolice. Lepo pripravljen oder je kljub vremenskim muham krasilo bogastvo spomladanskega cvetja in druge dekoracije, za katero so se potrudili člani folklornega društva. Najprej nam je povezovalec programa prebral kratek nagovor v čast materam in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi prireditve. Nato pa se je odprl naš mali oder in zažarel v močnih barvah cvetic-velikank. Otroci so peli, deklamirali in iz glasbil izvabljali čudovite takte glasbe. Ker jih vedno zanima nekaj novega, so se letos naučili tudi kratek sklop ljudskih plesov in zaigrali v skeču. Program smo zaključili s pesmijo ljudskih pevk iz Pobrežja, otroci pa so razdelili mamicam lična darilca, ki jih je prispevala krajevna skupnost, še dolgo pa smo se zadržali v prijaznem klepetu. Po številni udeležbi in res prisrčnem vzdušju lahko rečemo, da je to ena od naših najbolj priljubljenih prireditev v letu, prijeten večer pa nas bo še dolgo grel v pomladne dni... Suzana Fridauer URŠKINA IZPOVED Požvižgam se, če slovijo lepe Ljubljanke, ni lepše od mene. Jaz sem Urška, lepša od vseh žena. Naj le jočejo, poštene vse žene, meni ni mar; jaz bom svoje mreže razpela in vse moške ujela. Zame se zlahka ogreje vsako srce, in ko mi to uspe, odženem ga proč. Vse moške vlečem za nos, vsem ženam na svetu sem kos. A vendar, nek dan na plesu, kjer je bila vsa pozornost namenjena meni, nisem plesala, pod lipo zeleno sem se bahala. Zagledam moža iskrivih oči, že vleče me k njemu - to srce želi. Že pleševa, že sonce zahaja, tema prihaja, meni od plesa slabo že postaja. Noge me bolijo, počitka želijo, spočijejo se tam, kjer tema je in zakrit je beli dan. Zakaj radi hodimo v šolo Sreda zjutraj. Prva šolska ura. Matematika! Komaj pridem v šolo in se povsem prebudim, že nas učiteljica muči s tečnimi enačbami. Vsako jutro, ko sedim v šolski klopi, se najprej vprašam, zakaj sploh hodim v šolo. Nato poskušam sama sebi odgovoriti z že tradicionalnimi odgovori: zato, da se nekaj naučim, da bom imela v življenju čim boljši poklic, da bom imela čim boljši uspeh in s tem tudi večje možnosti za štipendijo ... Pa je vse to res? Mislim, da učenci hodimo v šolo tudi zaradi ljubezni. Ljubezni med učiteljem in učencem, ljubezni med prijatelji in seveda tudi zaradi naše prave, najstniške ljubezni. Ta je izmed vseh najlepša. Najprej so to samo listki s sporočili, potem je to nerodna, zaljubljena beseda in že tudi resnejš#* zveza med fantom in dekletom. Zakaj mladi še radi hodimo v šolo? Mislim, da nas vanjo poleg prijateljev še najbolj vabi želja po novi šoli. Seveda še zdaj na šoli ni tako prijetno, saj je zaradi obnavljanja starega dela povsod polno prahu. Priznam, da sem sama najprej dvomila, da bo gradnja šole uspela, toda ko sem videla, da so iz prejšnje matematične učilnice naredili kar dva prostora, mi je postalo jasno, da bomo učenci v Leskovcu končno zadihali v modernejši šoli. Toda v vsej tej prihajajoči lepoti in velikem veselju se spet pojavlja problem. Šola bo res velika in ena najlepših daleč naokoli, toda kdo jo bo obiskoval? Otrok je zaenkrat še bolj malo. Upam, da samo zaenkrat. Tudi zdaj, ko imamo pouk v novem delu šole, kjer je že pet učilnic, se mi sploh ne zdi, da se tiščimo. Čeprav smo zaljubljeni. Najlepše je to, da se med sabo dobro poznamo. Povezuje nas trdna najstniška ljubezen. Vas še zanima, zakaj radi hodimo v šolo? Sandra Vidovič, 7. r. šola Leskovec Monika Skela, 7. c/8 OŠ Videm DOGODKI NA ŠOLI SELA Dolgo smo čakali letošnjo zimo na sneg. V marcu je le zapadel in izvedli smo zimski športni dan na snegu. V tem mesecu smo imeli v kulturnem domu Sela tudi proslavo ob materinskem dnevu. Naši učenci se zraven rednega šolskega dela udeležujejo tudi tekmovanj. Za veselo šolo je tekmovalo 9 učencev. V marcu so naši učenci imeli šolsko matematično tekmovanje in osvojili bronasta priznanja. Ekipa učencev bo tekmovala na knjižnem kvizu v knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Vodja šole Marija Božičko MAMICA Zjutraj, ko se zbudiš, pripraviš zajtrk mi, me hitro zbudiš, nato pa v službo odhitiš. Ko se domov odpraviš, mi malico pripraviš, še kavico popiješ in se na hitro odpočiješ. Zvečer večerjo pripraviš me počakaš, da se umijem, nato lahko noč mi voščiš, zjutraj pa spet odideš. Matej Kropeč, 4. r. OŠ Sela PUSTOVANJE Na pustni torek smo učenci na šoli Sela imeli rajanje v maskah. Glasno smo ropotali in razgrajali, da bi odgnali zimo. V povorki smo odšli tudi po vasi. Imeli smo kurenta in dva pokača. Drugi smo bili lepe in strašne maske. Hodili smo po hišah in si nekaj zaslužili. Kot vedno, smo tudi letos pregnali zimo. Barbara Rodošek, 3- r. OŠ Sela Malčki vrtca Pobrežje Ljubezen, ki jo čutijo do svojih mam, pa bi izkazali z objemi, poljubi in svojo bližino. Otroci in vzgojiteljice vrtca Kako pa malčki razmišljajo o svojih mamicah? MOJA MAMA JE ... tista, ki atija krega. (David) ... vesela, ko sem priden. (Romeo) ... prijazna, ko me kam pelje in mi kaj kupi. (Anej) ... vesela, ko ji dam rožice. (Miha) ... pridna, ker me ima rada. (Sandi) RAD/A JO IMA, ... mi vse naredi. (David) KER ... mi marsikaj dovoli. (Špela T.) ... z menoj gleda risanke. (Anej) Malčki vrtca Pobrežje so ob materinskem dnevu pripravili nastop in mamam s tem poskusili vrniti le delček njihove dobrote in jim na ta način izkazali ljubezen. MOJ KAKTUS Zelo so mi všeč kaktusi. Imam jih že kar veliko. Zloženi so v vrsto na okenski polici. Najbolj mi je všeč velik okrogel kaktus. Posajen je v mešanico zemlje in mivke, v kateri ima korenine. Nad zemljo je zeleni del rastline, katera je rebrasto oblikovana. Na teh rebrih so izbokline, ki izgledajo kot hribčki. Iz vsakega tega hribčka pa raste šop dolgih bodic. Te bodice so lahko tudi nevarne. Če se pičiš na njih, ti lahko iz rane priteče kri, iz oči pa ti pritečejo solze. Moj kaktus še ni cvetel, zato še ne vem, kakšen cvet bo imel. Kaktus potrebuje malo vode, zato z njim ni veliko dela. Ker ni zahteven, mi zelo lepo uspeva in krasi mojo okensko polico. Rada imam naravo in všeč so mi rastline, saj je vsaka nekaj posebnega. Aleksandra Širovnik, 3- b OŠ Videm BUTALSKO KOLO V Butalah so pred tremi tedni naredili kolo za debelo telo. Nato še kolo za vitko telo, pa še kolo za srednje telo. Začeli so prodajati kolesa za prašičja telesa. Kolesa so hitro prodali, prašiče pa kar doma zaklali. SIKAČA MLEČNA HRANA Mlečna hrana dobra je, ne zamenjam je za pudinge. Če pa pudinge dobim, mlečno hrano si želim. Mlečna hrana je za nas, zato jo pošljem v vsako vas. Barbara Krošel, 2. b/8 OŠ Videm MIKA ME Mika me, mika, da sonce z luno ne bi imelo stika. Mika me, mika, da zvezda bi bila lepa kot moja slika. 9 Mika me, mika, da svet ne bi ostal brez mojega nežnega dotika. Mika me, mika, da ta preizkušnja zame ne bi bila prevelika in pika. Patricija Bračič, 4. a OŠ Videm Meso so doma obdržali, kolesa pa na odpad odpeljali. Jure, Neja, Tjaša, Dorotej, 4. b OŠ Videm V gozdu sta živela medved Brunda in volk Požrešnik in se nista razumela. Oba bi rada bila poglavarja tega gozda, zato sta se spopadla in izmerila moči. Pri spopadu je medved Brunda povzročil volku Požrešniku takšne rane, da se je moral predati in oditi iz gozda. Medved Brunda je postal poglavar gozda, a ne za dolgo. Ko je v gozd prišel Sikača, je medved slišal zanj. Ker ni bilo dolgo od spopada z volkom, se je medved ustrašil, da je Sikača drugi volk, in se je raje prej odselil v sosednji gozd. Sikača pa je bil zajec in je postal poglavar tega gozda, ne da bi se spopadel z medvedom. Po zajčkovem imenu Sikača je ta gozd dobil ime Sikačji gozd in od takrat so v tem gozdu živele vse druge živali razen volkov in medvedov. MOJA MAMA Moji mami je ime Silva Cafuta. Stara je trideset let. Ima rjave oči in dolge svetlo rjave lase, je srednje postave. Rada ima oblečeno krilo. Je zelo delavna. Rada je pico. Večino časa je vesela. Ne mara prepiranja. Včasih je stroga. Rada skuha juho. Všeč ji je, če sem pridna. Mamo spoštujem in se zelo dobro razumeva. Martina Strmšek, 3- razred šola Leskovec Timi Kmetec, 3- razred šola Leskovec PRETEPALA SEM SE Pretepala sem se z mojo sestro Anito. Ko sem prišla v Anitino sobo, sem se ulegla na posteljo. Ona pa se je razjezila in me potegnila za lase. Jaz sem jo udarila nazaj. Tako se je začel najin pretep. Prišla je mama in naju nadrla. Odšla sem v svojo sobo in tako se je končal najin pretep. Tadeja Turk, 3. razred šola Leskovec Igra v timi (Spis v narečju) Ko se je napravila tima, nejsmo tneli ke za delati. Zmislili smo si igro ropari pa policaji. Te sun žela lijsteke, pa na jih napisala štiri policaje pa trij ropare. Te smu potegnali saki svuj lijstek. Čije najeti blou napijsano ropar, si mugo takoj odleteti. Te pa sun jas potegnala lijstek ropar, pa takoj odletejla. Policaji pa so mugli počakati, ka smo se ropari skrili. Ker nijsun vejdla, kauti na se skrijen, sun letejla v gorico, ki mi je blou nabliže. Skrijla sun se met trsje. Driiigi pa so viiišli :ekan driigan. Prvo so našli one, potli pa so f,‘si iskali mene. Blij so čisto blijzi mene, pa me nikak nejso mugli neti. Fsi so se drli, na se oglasiti, pa se nijsun ftejla. Te so si fseli dul, pa so me čakali in poslujšali, či se boun ki oglasila. Ker se nijsun, so se pa lej začeli drejti. Te pa mi je blou že fsega zadosti, pa sun se prikazala. Oni pa nejso mugli verjeti, ka sun bla tak blijzi jih, pa da me nijso mugli vidati. Potli smo se še neka zmejnili pa nasmejali, te pa šli domu. Patricia Mlakar, 8. r. šola Leskovec KUNIGUNDA IN CVETKA V Afriki je živela ena velika, grozna kača Cvetka. Bila je zelo lačna. Zlezla je na drevo in se ozrla naokrog. Pri reki so bili krokodili in krokodilke. Čisto tiho se jim je približala in poslušala. Mama krokodilka je poklicala svojo hči: Kunigunda, pridi sem! Cvetka pa je še vedno poslušala in si mislila: Kdo je to Kunigunda? Ko je videla, da je Kunigunda čisto majhna krokodilka, jo je kap. Tako je bilo s Cvetko konec, ker je tudi te pravljice konec. Danijel Nahberger, 3. razred šola Leskovec Sprehod s peson (Spis v narečju) Neko jutro sun se zbidijla pa sun mijslila, ka na greti delat. Naejnkrat sun se zmijslila, ka bi šla s peson na sprehod. Te sun šla pa sun psa dul spistijla, ki je na ketini. Pes pa ves od veselja mi je viišo. Ka te vejn kun. Jaz pa sun te šla zajijn pa ga klicala pa ni prišo od nijkot. Te pa sun ga zaglednola, da je tan za našiti mačkon Miškoton leto. Začela sun leteti še jaz za jijn. Te pa smo cuk vozili. Cejli dejn smo se špilali, nazadje pa smo se še skri-jvat šli. Se vejte, kak je tou teško se s peson pa mačkon špilati. Ki se ne razumemo, pa tildi nejne se vemo špilati. Pa vseeno smo se skrijvali vse do time. Te pa sta se mi maček pa pes skrila, pa sun samo pesa nejšla, maček pa je mali, pa ga tiisun vijdla. Te srna oba s psun iskala mačka f se do črne time, ka srna ga kuma našla. Nazadje smo bli vsi zaspani pa smo šli spat; tak ka sun te pozabila še pesa pripeti. Mijslitt, ka je toti dejn zame biio neka posebnega. Adriana Kozel, 7. r./9 LETNA KONFERENCA KULTURNEGA DRU TVA VIDEM Ni vse v zidovih ... Tamburaši so 19■ marca nastopili na prireditvi ob dnevu šole, ko so spremljali mlade pevce. Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm smo se v soboto, 20. marca, v gostilni Pal sestali na letni konferenci. V letošnjem letu društvo šteje okrog 110 članov, ki delujejo v devetih oziroma desetih sekcijah: starejši in mlajši gledališki skupini, tamburaškem orkestru, mešanem pevskem zboru, recitacijski skupini, instrumentalnem triu, dveh skupinah ljudskih pevcev -Fantje iz Jurovec in Vinogradniki - ter instrumentalnem duetu Milošič, knjižnica pa, četudi formalno več ne obstaja, saj se je tudi občina Videm vključila v skupni projekt podravskih občin in Knjižnice Ivana Potrča iz Ptuja bibliobus, vendarle še služi nekaterim bralcem, kajti šolska knjižničarka Tanja Potočnik kdaj pa kdaj sposodi tudi kakšno društveno knjigo, shranjeno na knjižnih policah v šoli. Tolikšno število sekcij seveda vodi k zelo pestri vsebini dela. V svojem srednjeročnem programu 2004-2007, ki ga je društvo oblikovalo kot svoj predlog pri nastajanju občinskega Lokalnega programa kulture, so zajete vsebine s področja razvoja besedne umetnosti, prireditvene dejavnosti, vokalne in instrumentalne glasbene dejavnosti, izdajateljske dejavnosti (brošure, CD-ji), arhivske dejavnosti, varovanja kulturne dediščine, domovinske vzgoje, promocije društva in občine Videm (tamburaši so na primer že nekajkrat kot udeleženci državnih srečanj nastopili na televiziji), širjenje kulture med mladimi, pa še kaj bi se našlo. Zlasti smo zbrani na letni konferenci opozorili na pomen dela z mladimi (v društvu deluje mlajša gledališka skupina, načrtujejo otroški tamburaški orkester, več skrbi pa bodo posvetili tudi vključevanju mladih v pevsko dejavnost, pri čemer bodo prosili za pomoč šolo, saj je šola s svojimi pevskimi zbori lahko vir novih odraslih članov društvenega mešanega pevskega zbora, ki je letos dobil novo zborovodko Matejo Purg), na povečanje družabnosti, nameravamo pa se z ustanovitvijo sekcije za razstavno dejavnost pričeti ukvarjati tudi z razstavami (fotografske, slikarske). Eden večjih letošnjih projektov KD Videm bo tudi oblikovanje kulturno-naravoslovne poti, v kateri bodo povezani zanimivi kotički občine Videm oziroma kraji, ki so dali znane slovenske osebnosti, pri čemer bo potrebnega še kar nekaj raziskovalne- ga dela (iz Vidma in njegove okolice so na primer - naj mi bo oproščeno, da naštejem samo nekatere literate, kar pa ne pomeni, da ni iz naših krajev še veliko pomembnih ustvarjalcev na drugih področjih - v širšem slovenskem prostoru znani France Forstnerič (Pobrežje, 1933), pesnik in pripovednik in publicist, Pankracij Gregorc (1867-1920), pesnik in skladatelj, Jože Krivec (1916-1991), pisatelj, Dominik Pen (1785-1855), jezikoslovec in zbiratelj besed za slovenski slovar, pa mnogi slikarji, če omenim samo očeta in sina Kirbiševa, Francija Purga itd.), pot bo vodila mimo zanimivih stavb - cerkva, kapelic, znamenj, povezali se bomo z drugimi društvi iz občine in povabili popotnike še na ogled muzejev, ki so jih uredili skrbni zbiralci etnografskega blaga v Halozah, pot bomo navezali še na krajinski park v Šturmovcih, za katerega skrbi šola, popotnike popeljali po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju, ki smo jo oblikovali pred dvema letoma, pa bi bilo škoda, da spregledamo prelepe haloške kotičke ... Skratka, projekt, ki ga vodi Marija Černila, podpredsednica društva, bo imel gotovo velik pomen za uveljavitev občine v širšem prostoru. Kar se tiče prireditev, bomo v povezavi z Občino Videm in drugimi društvi v naši občini posebej opozorili na vstop naše države v Evropsko unijo; nasploh pa bomo poskušali svoje delo zastaviti tudi nekoliko bolj mednarodno z nastopi v tujini in vabilom tujih kulturnikov pri nas (čeprav ne vem, kako bodo kaj zadovoljni z videmsko premajhno dvorano). Sicer pa smo člani društva tudi na letošnji konferenci opozorili na svoje prostorske težave, ki so se začele takrat, ko so nam bili odvzeti dvora;'9 v Vidmu in prostori v nekdanji policiji, kjer smo imeli arhiv in manjšo knjižnico. Zlasti nas boli očitek nekaterih, češ, sami poskrbite za svoje prostore, tako kot to počnejo druga društva. Saj smo prostore imeli, ampak jim je prejšnja občinska oblast pač "spremenila" namembnost. Sedaj pa je tako, da središče občine ne premore poštenega prostora za kulturne prireditve, kajti šolska telovadnica, čeprav prostorna hala, pač ni prostor za kulturno, ampak za športno dejavnost, o čemer smo se znova lahko prepričali na nedavni prijetni prireditvi ob dnevu šole, ko smo opazovali pestre nastope šolarjev, žal pa je trud nastopajočih zelo motil nemogoč zvok, zaradi česar smo preslišali marsikatero izrečeno besedo. Ampak pestro dogajanje v našem društvu kaže, da ni vse v zidovih ... Jože Šmigoc, predsednik KD Videm SLABO VREME SPREMLJALO DOBRO OBISKANO 9. FAŠENSKO POVORKO V VIDMU Pust privabil dež in sneg V Vidmu se na pustni ponedeljek organizatorji letos že 9. fašenske povorke - občina Videm niso ustrašili dežja in snega, ampak so se znova predstavili v najboljši luči. Potem ko je odpadla povorka v Dornavi, se je v Vidmu dodatno prijavilo še kar nekaj skupin, na koncu pa je bilo skupaj okrog 1600 nastopajočih in 39 skupin, med temi okrog 600 malih in velikih maškar iz OŠ Leskovec in OŠ Videm (letos so se videmski učenci in učitelji spremenili v Eko šolo in varuhe narave). ♦družbi S PRINCEM PTUJSKEGA KURENTOVANJA V povorki so lahko obiskovalci tudi letos pozdravili letošnjega princa ptujskega kurentovanja Cajnka Friderika V., potem pa so se predstavile mnoge etnografske skupine oračev, ruša, pokači, plesači, folkloristi in drugi izvirni pustni liki, muzikantje iz Lancove vasi in Male vasi, maškare iz Ivanca na Hrvaškem, kar 9 je bilo skupin kurentov in koran-tov s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, posebej izvirne pa so bile ostale pustne skupine, ki so se na povabilo videmske občine za sodelovanje na fašenku letos odzvale še v posebej velikem številu. Mnoge od teh so lahko že videli obiskovalci nedeljske karnevalske povorke na Ptuju, kjer so ^kše posebej dobro uvrstili. Tako smo lahko videli skupine, ki so pri svoji predstavitvi uporabile veliko domiselnosti, mnogi pa so se lotili obravnave v zadnjem letu pri nas še posebej aktualnih tem in afer, nekateri pa niso spregledali niti problemov v domači občini in so v šali podali nekaj ostrih kritik na račun delovanja občine. Ampak ker je bil čas pusta in takrat se lahko vsakdo pošali, je pač dovoljeno vse, je menil tudi videmski župan Friderik Bračič. NAJBOLJŠE RIBICE, RIMLJANI IN FARAONI Posebna pustna komisija je med nastopajočimi skupinskimi maskami izbrala tudi najbolj všečne in domiselne, prvo nagrado pa so podelili Ribicam iz Stojncev, drugo domačinom - KTD Soviče-Dravci, ki so prikazali Rimske igre, tretji pa so bili po okusu komisije Faraoni iz Stojncev. TM Foto: Langerholc in TM Vidmu sta se srečala princ ptujskega karnevala Cajnko Friderik Peti in župan Friderik Bračič. Koranti iz Lancove vasi aktivni v pustnem času Odpravili so se v Tolmin, Bovec, Kobarid, Škofjo Loko, Razkrižje in v Samobor na Hrvaškem. Sodelovali so na obeh povorkah na Ptuju, udeležili pa so se tudi videmske fašenske povorke. Pravijo, da jim letos za kaj več ni ostalo časa, koranti namreč vsako leto aktivno sodelujejo v sami organizaciji, kakor tudi na pustnih prireditvah pod velikim šotorom v Lancovi vasi. Najodmevnejše pa je bilo vsekakor njihovo letošnje gostovanje v Nemčiji. 23. in 24. februarja so s koranti iz Ptuja (med njimi je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan) preganjali zimo in privabljali pomlad v mestu Burghausen. Domov so se vrnili polni dobrih in lepih vtisov, o njihovem gostovanju v Burghausnu pa najbolj živo pričajo fotografije. 9 Petra Krajnc Koranti iz Lancove vasi se vsako leto na svoje poslanstvo pripravljajo že pred svečnico. V tem času pripravljajo opremo in imajo koline, kar je pri njih že tradicija. Danilo Turk, predsednik lancovskih korantov, nam je povedal, da traja korantovo poslanstvo od svečnice do pepelnice. Tudi letos so se udeležili prvega shoda, ki se prične takoj po polnoči (letos iz 2. na 3- februar). Prvo srečanje je že tradicionalno srečanje korantov, poteka pa pri drugem princu ptujskega karnevala “ZOKIJU”. Turk je še dodal, da se na tem shodu ne oblečejo v popolno korantovo opremo, ampak si nadenejo le zvonce, ježevko in gamaše. Na gostovanju v Burghausnu v Nemčiji Koranti iz Lancove vasi sodelujejo na vseh prireditvah v domačih krajih, zimo odganjajo po vsej Sloveniji, svoje izročilo pa predstavljajo tudi v tujini. yj PES 1 lIŠMi jap V najlepšem letnem času praznujemo velikonočne praznike. Vsem članom in simpatizerjem ter vsem občanom želimo prisrčno praznovanje v krogu družin in svojih najdražjih. Spoštovane občanke in občani! Vsem želimo blagoslovljene velikonočne praznike, preživite lih v miru, v liubeznin in v sreči družinskega veselja. UO SLS občine Videm PUSTNO DOGAJANJE V ŠOTORU V LANCOVI VASI Pust širokih ust že osmič pod šotorom v Lancovi vasi V Lancovi vasi je že v predpustnem času vsa vas na nogah, pri pripravah FAŠENKA 2004je tudi letos sodelovalo "mlado in staro " iz naše vasi. Največ nalog pa je pri organizaciji že 8. fašetika tudi letos padlo na ramena organizatorjev, KS in Folklornega društva Lancova vas. Poudariti je potrebno, da je organizacijski odbor v samo prireditev vložil ogromno truda, prostega časa, predvsem pa dobre volje. Letos je dober glas vabil v Lancovo vas od 20. do 24. februarja 2004. V tem času je pustne prireditve pod šotorom obiska- lo približno 10.000 obiskovalcev, med njimi tudi veliko mask. V petih dneh pustnih norčij se je predstavilo veliko število korantov in kurentov ter številne etnografse skupine, ki ohranjajo pustno izročilo. Maškare je vsak večer zabavala znana glasbena skupina, najboljše med njimi pa so bile tudi nagrajene. Namen tudi letošnje prireditve je vaški dom, radi bi ga namreč dokončno opremili in predali svojemu namenu. Petra Krajnc Društvo korantov DEMONI Društvo korantov DEMONL obstaja že dve leti in v Atkcdu z izročilom skrbi za odhod zime iz naših kra-To jim letos ni ravno najbolj uspelo, saj je zima pokazala svoje zobe še po pustu. V društvu so zbrani fantje iz Vareje in okolice, pa tudi deklet ne manjka med njimi. Svojega poslanstva pa ne opravljajo samo doma, saj se v pustnem času predstavljajo po vsej Sloveniji, pa tudi preko njenih meja. Tako so bili na obletnici kmečkega upora v Stubici na Hrvaškem, gostovali pa so tudi v Ljubljani, Vrhniki, Mozirju, Koper pa je tako in tako stalnica na njihovi poti. Seveda niso pozabili tudi na domač kraj in okolico, predstavili pa so se tudi na karnevalu v Vidmu. DEMONI se taidijo biti prepoznavni, zato imajo tudi svojo spletno stran www.drustvo-korantov-demoni.si, kjer si lahko pogledate vse zanimivosti o društvu, lahko pa jim tudi pišete. Za osebni kontakt vam je na voljo predsednik društva Janko Bedrač. Jože Junger Demoni na nastopu v Kopru. ŽE DRUGIČ VESELO NA KOLINAH Člani turističnega društva Klopotec iz Leskovca so prvo soboto v februarju organizirali koline. Koline so bile že drugič zapovrstjo na kmetiji Martina in Tončke Vidovič v Veliki Varnici. Hkrati je bila to tudi priprava na občni zbor, saj so pripravili meso za razsol, mesene klobase, krvavice ... Koline so bile tudi enkratna priložnost za druženje in spominjanje, kako je bilo nekoč v Halozah ob tem družinskem Prazniku. Zbralo se je veliko članov. Med članicami je veliko izvrstnih kuharic, ki so pripravile slastno večerjo, ta je vsebovala veliko dobrot, ki so jih na kolinah pripravljali tudi nekoč. Harmonikar Dušan pa je poskrbel za dobro voljo in vsi so se zabavali pozno v noč. NZ Tudi nekoč so se pri izdelovanju krvavic medsebojno "mazali". UPOKOJENCI TUDI V LESKOVCU ZELO AKTIVNI Udeleženci izleta na Madžarsko in v Prekmurje. Društvo upokojencev Leskovec je svoj občni zbor sklicalo prvo soboto v aprilu. Društvo šteje 156 članov, z udeležbo številnih članov in gostov smo bili zadovoljni. Upravni odbor društva se je dobival vsak drugi mesec, kjer smo obravnavali tekočo problematiko. Težave, ki so se pojavile, smo reševali sproti. Plan, ki smo si ga zadali za leto 2003, smo skoraj v celoti realizirali. Skupaj z DU Videm smo organizirali avtobusni prevoz in se udeležili srečanja upokojencev Slovenije, ki je tokrat potekal v Rakičanu. Na srečanju smo spoznali veliko ljudi, se seznanili z njihovimi težavami in se pomenili, kako težave rešujejo oni. Vsak nasvet nam je v bodoče pripomogel pri reševanju lastnih težav ter pri organiziranju našega dela. Avgustovski izlet smo poimenovali rekreativno nakupovalni izlet na Madžarsko in v Pomurje, kjer smo si ogledali bioenergetske točke v Dobrovniku. Obiskali smo tudi dneve turizma v Ižakovcih, jeruzalemske gorice, cerkev ... Izlet je bil s strani članov zelo pozitivno ocenjen. Vsi so si ponovno želeli na takšen izlet, a nam finančna politika društva žal ni dopuščala, da bi v lanskem letu organizirali še kakšnega. V prvih septembrskih dneh smo v sodelovanju s PP Podlehnik poskrbeli za varno pot v šolo prvošolcem in ostalim učencem naše šole. V samem kraju in izven njega smo se udeležili vseh prireditev, kamor smo bili povabljeni. Tega sodelovanja si želimo tudi v bodoče. Pred božičnimi prazniki pa smo obiskali 13 starejših in invalidnih naših članov. Podarili smo jim tudi skromna darila in jim zaželeli veliko zdravja. V lanskem letu smo svoje prostore opremili tudi s skromnim pohištvom, ki je bilo nujno potrebno za delovanje društva. Z opremljanjem prostorov bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Nujno je tudi strokovno prepleskanje prostorov, saj so vlažni in omet ponekod že odstora. Prostore želimo narediti čim bolj prijal . Tudi v letošnjem letu bomo tesno sodelovali s sosednjimi društvi upokojencev in z društvi v samem kraju. Želimo organizirati dva izleta. Kraje, kam bomo potovali, pa bomo izbrali v skladu z željami članov. V letošnjem letu želimo organizirati sekcijo pohodništva; vodi jo Lenka Krajnc, ki že pripravlja termine in kraje pohoda. Obuditi želimo tudi sekcijo kolesarjenja, za kar pa je zadolžen naš predsednik Anton Stopajnik. Tudi letos bomo v sodelovanju s PP Podlehnik omogočili osnovnošolcem varno pot v šolo. Ob koncu leta pa obiskali naše starejše člane. V letu, ki je pred nami, smo si zadali veliko nalog in ciljev. Upam, da jih bomo z dobro voljo in skupno pomočjo v celoti realizirali. Za DU Leskovec Toni Zagoranski DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM V letu 2004 imamo veliko načrtov Novi upravni odbor društva upokojencev Videm, ki je bil izvoljen na občnem zboru društva v letu 2003, uspešno uresničuje svoje zadane cilje. V drugi polovici leta 2003 smo že uspešno izpeljali dva izleta, oba v sosednjo Madžarsko, zaključili pa smo ju z večerjo in plesom. V mesecu decembru smo za naše člane prvič organizirali prireditev ob zaključku leta oziroma novoletno zabavo v gostišču Pal v Vidmu. Odziv naših članov na to prireditev je bil zelo dober, saj se je zbralo več kot 80 članov. Za dobro voljo je skrbel ansambel Podravci s Ptuja, gostinske usluge pa je zelo dobro in po sprejemljivi ceni izvedlo gostišče Pal, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Na tej prireditvi pa smo obdarili tudi najstarejšo prisotno ■ T jjj A j 'finKSl upokojenko in najstarejšega prisotnega upokojenca, pa tudi dva člana, ki sta prav na tisti dan praznovala rojstni dan. Obdaritev sta izvedla župan Friderik Bračič in predsednik društva Franc Koderman. Bilo je prijetno in veselo, takega mnenja so bili prav vsi navzoči, prav takih zabav in srečanj pa si naši člani želijo tudi v letošnjem letu. V letu 2004 načrtujemo vsaj štiri izlete v sosednje države in dva po Sloveniji, odbor za šport in rekreacijo pripravlja v mesecu maju kolesarski izlet za upokojence in tudi ostale, ki niso člani našega društva. Upravni odbor se tudi temeljito pripravlja na letno konferenco, ki bo v letošnjem letu jubilejna, saj prav letos praznujemo 50-letnico obstoja društva. Na svečanost bomo povabili veliko gostov in predstavnikov iz družbeno političnih organizacij, podeljena pa bodo tudi priznanja posameznim članom našega društva za uspešno dolgoletno delo v društvu. Načrtov za delo je še veliko in upamo, da bomo vse zastavljene cilje s podporo in sodelovanjem vseh članov društva tudi uresničili. Ob tej priložnosti vabimo vse upokojence, da postanejo člani DU Videm, da se nam pridružijo in s svojo prisotnostjo in članstvom pripomorejo h kvalitetnemu in prijetnemu delu v društvu. Ker so pred nami velikonočni prazniki, želimo vsem našim članicam in članom, pa tudi vsem občankam in občanom občine Videm, lepe in prijetne praznike, veselo pisanko, veliko dobre volje, predvsem pa veliko medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Upravni odbor DU Videm, Franc Koderman, predsednik DU Videm NOVO VODSTVO ŠPORTNEGA DRUŠTVA VIDEM Zadnjega januarja letos smo v ŠD Videm imeli svojo redno že 69. letno ^fcferenco. Konferenca je bila volilna, mko da smo v ŠD Videm dobili novo vodstvo. Za predsednika društva je bil izvoljen Jože MILOŠIČ, podpredsednik je postal Renato BRAČIČ, ostali člani upravnega odbora pa so še: Vinko Ciglar, Ivan Krajnc - Burek, Friderik Bračič, Darko Jeza, Ervin Ostroško, Gorazd Černila, Božo Varnica ml., Franc Murko in Stanko Simonič. Nadzorni odbor vodi Rade Selak, disciplinsko komisijo pa Stanko Krajnc. Novo vodstvo si je zadalo veliko nalog, med katerimi je seveda v ospredju uspešno nastopanje članske nogometne ekipe v A-medobčinski nogometni ligi. Pod vodstvom trenerja Darka Jeze in njegovega pomočnika Gorazda Černile je članska ekipa svoje priprave na spomladanski del prvenstva kljub snegu začela že 4. februarja. Do začetka prvenstva so imeli preko 40 treningov in več kot 10 pripravljalnih tekem. Več pa se bo v bodoče delalo tudi z mlado ekipo, ki jo vodi trener Rudi Štel-cer s pomočnikom Ervinom Ostroškom, in ekipo starejših dečkov, ki jo vodi trener Matej Topolovec s pomočnikom Stankom Simoničem. Da je interes mladih za nogomet res velik, govori podatek, da treninge najmlajše ekipe obiskuje preko 30 fantov. ŠD Videm pa ne bo skrbelo samo za nogomet, že v letošnjem letu smo si zadali nalogo, da bi ustanovili rekreacijske sekcije, kot so: kolesarstvo, tek, pohodništvo, lokostrelstvo, šah in še kakšna želja se bo mogoče porajala. V društvu si želimo, da bi k sodelovanju pritegnili čim več občanov, saj vseh prav gotovo ne zanima žoga, bi pa se radi zaradi svojega zdravja in dobrega počutja rekreirali. Člani društva se bomo vključili tudi v ostale dejavnosti v občini, najprej bomo sodelovali pri vsesplošni čistilni akciji, ki bo v mesecu aprilu. V ŠD Videm pa smo že začeli tudi s pripravami na leto 2005, ko bomo praznovali 70-letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti pripravljamo izdajo biltena, v katerem bomo kronološko prešli vsa leta obstoja društva. Ob koncu naše predstavitve želimo člani ŠD Videm vsem občanom BLAGOSLOVLJENE VELLKONLČNE PRAZNIKE, OBILO VESELJA, MIRU IN RAZUMEVANJA V VAŠIH DRUŽINAH. Stanko Simonič, tajnik ŠD Videm ŠPORTNO DRUŠTVO TRŽEČ Potreba po novem Igrišču Zagotovo drži, da so športna društva ene izmed organizacij, ki so v naši občini, pa tudi širše, med najbolj zastopanimi. V svojih vrstah imajo poleg velikega števila članov tudi veliko število simpatizerjev, populacija enih in drugih pa je zelo razgibana, saj se vključujejo tako mladi kot starejši, vse pa druži ljubezen do športa, prijateljev in veselje do igre. V našem primeru je to veselje do nogometa in ob pogledu na naše društvo lahko rečem, da to zagotovo drži. Dokaz so številčno zelo dobro zasedene selekcije starejših dečkov, kadetov, članov in veteranov, ki uspešno tekmujejo v ligah MNZ Ptuj. Ne smemo pa tudi mimo vseh ostalih članov, ki skrbijo za organizacijo društva in kot prostovoljci veliko ur prostega časa porabijo za delo v društvu, vsem skupaj pa je seveda največje plačilo dober rezultat in prijateljstvo. Vsekakor želimo, tako iz tekmovalnega, kakor tudi organizacijskega vidika, ta nivo dvigniti, pri uresničitvi teh ciljev pa moramo premostiti največjo oviro, to pa je izgradnja novega igrišča. Obstoječe namreč ne zadostuje minimalnim pogojem za tekmovanje v ligah, kjer naše ekipe tekmujejo danes, naše igrišče pa nam v sedanjem kompleksu ne ponuja možnosti za napredovanje, kvalitetno treniranje in s tem razvijanje kvalitetne igre. Zagotovo pa bi z novim igriščem pritegnili k igri in delu v društvu številne nove ljubitelje nogometa. Iz finančnega in izvedbenega vidika gre vsekakor za velik projekt, ki ga v lastni režiji ne bo mogoče izpeljati, zato računamo predvsem na posluh občine Videm, saj verjamemo, da se občina zaveda, da v podobne ustanove, kot so športna društva, mora vlagati. Ravno ta društva skrbijo, da se predvsem mladi vključujejo v zdrav način preživljanja prostega časa, prav tako pa športna društva s svojimi dobrimi rezultati in urejenostjo skrbijo za promocijo občine. Ob tej priložnosti pa želim v svojem imenu in v imenu ŠD Tržeč vsem občankam in občanom blagoslovljene velikonočne praznike. Danijel Hliš, predsednik ŠD Tržeč TURISTIČNO DRUŠTVO KORANTI IZ POBREŽJA Društvo združuje 42 članov. Za leto 2004 so si zadali naslednje naloge, večino teh aktivnosti so opravljali že v preteklem letu: • organizacija 3. korantovega predpustnega sejma in sodelovanje pri pustnih aktivnostih; • skupaj s KS bodo pristopili k spomladanski akciji čiščenja okolja; ■ ob veliki noči in 1. maju bodo kljub težavam nadaljevali s pokanjem; • postavili bodo prvomajsko drevo; • v mesecu juliju bodo priredili Korantov piknik in ob tem izvedli krst novih korantov; • v poletnem času bodo izvedli družabne igre, predstavili stare običaje in staro kmetijsko mehanizacijo; ■ avgusta bodo organizirali tradicionalni ribji piknik Pobrežanov; ■ udeležili se bodo družabnih iger v Sevnici; • povzpeli se bodo na Triglav in organizirali še kakšen izlet ali strokovno ekskurzijo; ■ nadaljevali bodo s prizadevanji za ohranitev vaških znamenitosti; • ob novem letu bodo prvič organizirali javni ognjemet v Pobrežju. Marjan Škvorc Pomagamo otrokom v stiski, ukvarjamo se z mladimi Pravijo, da je 23 odstotkov ljudi med nami revnih. Ko pa pogledamo okrog sebe, se nam zdi, da nas večina živi normalno, da nam ni hudega. Prostovoljci DPM Videm zadnji čas vse pogosteje pomagamo otrokom in družinam s hrano, oblačili, denarjem, z organizacijo nekaterih dobrodelnih akcij. Revščina je med nami! Včasih jo ljudje, tudi otroci, skrivajo, včasih pride v družino zaradi alkohola, mamil, prostitucije, neodgovornega ravnanja staršev do otrok. Socialne pomoči prejemajo starši, ki včasih tega denarja ne namenijo za prehrano in skrbi za otroke. Obveznosti otrok v šoli in izven nje so velike, potrebujejo pomoč, tolpo besedo in nasvet. Z vsem tem pomagamo prostovoljci DPM Videm. Zavedamo se, da pri tem delu nismo osamljeni, saj večino tega opravijo izobraževalne ustanove in ostale hurrw' tarne organizacije. Truditi se moramo, da bodo imeli otroci lepe spomine na mladost, na vse, ki so jih v otroštvu srečali, delali z njimi in jim pomagali. Prostovoljci DPM Videm večkrat zberemo denar pri sebi in pomagamo. Bi nam radi pri delu pomagali? Oglasite se! VESELE PRAZNIKE! Prostovoljci DPM Videm DESUS - STRANKA ZA UPOKOJENCE Program stranke DeSUS je v bistvu obveznost, da bomo zavarovali pridobljene pravice in si pridobili nove. Prizadevati si moramo za pravo demokracijo, gospodarsko moč države, dvig zdravstvenega varstva, zlasti za starejše, ki so velikokrat pozabljeni in nemo-čni, poskrbeti za mlade, da bodo lahko študirali in se zaposlili ter znali živeti tudi s starejšo generacijo. Že doslej smo veliko dosegli. Večkrat smo bili uspešni, da niso bile sprejete reforme, ki so bile proti upokojencem. Med nami je veliko takih, ki so pomoči potrebni. Lokalne skupnosti se ubadajo s plačili domskega varstva, varstva na domu in osebne pomoči. Večkrat je potrebno onemoglega starčka odpeljati naravnost v dom upokojencev, če je le tam prostora zanj. Svojci ne zmorejo, včasih nočejo, včasih vračajo krivice, ki smo jih starši naredili v mladosti. Pred nami je mnogo nalog, ki pa jih bomo lahko uresničili le, če bomo enotni in če ne bomo razpršeni v drugih strankah. Čaka nas težko delo, da si bomo zagotovili pravično pokojnino, da se nam bo priznalo delo, ki smo ga opravili. Dokazati moramo, da so naše ideje dobre, da še veliko zmoremo, da lahko le združene vse generacije nekaj dosežemo. DeSUS je naša stranka! Upokojenci moramo vedeti, da sosed ne dela za soseda. Vsaj dela in je delal zase. Tako je tudi v strankarskem življenju. Stranka dela najprej za upokojence. Veliko notranjega miru, blagostanja in zdravja ter vesele velikonočne praznike. OO DeSUS Videm Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Videni Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, vstopa v letošnjo volilno tekmo v državnozborske volitve naših poslancev ponosno in samozavestno. Z dosedanjim delom in prizadevanji smo volivcem in volivkam pokazali, da je NSi pri najpomembnejših odločitvah ravnala načelno in preudarno, pa tudi odločno, ko je bilo to potrebno. kW SifM Verjamemo v naše volivce, da bodo v teh pomembnih odločitvah presodili za našo skup-mr mmjmm no prihodnost in bolj pravično blaginjo vseh ljudi v Sloveniji. Predolgo je že na oblasti Krscunsku ljudsko Sttonko ena in ista opcija politike, ki izčrpava delavstvo, kmeta in povzroča tako globoke socialne razlike med ljudmi. Občinski odbor NSi Videm želi vsem občanom prijetno spomladansko razpoloženje ob cvetočih rožah in vesele velikonočne praznike. Občinski odbor NSi PRVI OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA LESKOVEC V soboto, 6. marca, smo se člani KD Leskovec zbrali v prostorih gasilskega društva Leskovec na prvem občnem zboru. Kot se za prave kulturnike spodobi, smo slovesnost pričeli z ubranim petjem cerkveno-prosvetnega zbora Leskovec pod vodstvom zborovodja Srečka Zavca. Iz poročila predsednice smo slišali, da se je društvo pod sedanjim vodstvom oblikovalo 24. maja 2003. V tem času se je upravni odbor sestal 4-krat. Skozi vse leto je bila najbolj aktivna sekcija cerkveno-prosvetnega zbora. Sodelovali so na skoraj vseh prireditvah v domačem kraju in v občini, na ^j||,kveni reviji pevskih zborov, bili pa ^Rudi na gostovanju v Luciji. Vse do danes je o razvoju kulture v našem kraju zelo malo zapisanega, zato želimo vse obstoječe gradivo o delovanju (od ustanovitve naprej) zbrati na enem mestu in kronološko urediti. Prizadevamo si, da bi si tudi kulturniki pridobili kakšen prostor za naše nemoteno delovanje, saj sedaj vse skupine vadijo v učilnici župnišča. Ustanavlja se dolgo načrtovana gledališka sekcija, upamo, da se bo v dragi polovici leta premierno predstavila na odru. Koordinacija števila ljudi z različnimi interesi, željami in znanji ter ob upoštevanju različnosti vseh, je kar zahtevna naloga. Naša naloga je dvigovati kulturno raven v kraju, s programom privabiti čim več gledalcev in poslušalcev, sodelovati z drugimi društvi, skupinami in posamezniki. Predvsem pa je naša naloga tudi spodbujati mlade, da se nam pridružijo in vse druge, ki mislijo, da bi se lahko izkazali tudi na kulturnem področju ter uspešno nadaljevati začeto pot. Predvsem smo veseli, da je v naše vrste pristopilo veliko mladih, kar se je izražalo tudi na občnem zboru. Zavedamo se naših nalog, vendar se pri uresničevanju le-teh velikokrat zatakne pri finančnih sredstvih. Odvisni smo od dotacije, ki nam jo nameni občina, zato apeliram na vse, ki nam odmerjajo ta kolač in lahko vplivajo pri razdeljevanju sredstev, imamo načrte, želje, ideje, pomagajte nam jih po tej plati uresničiti. Občni zbor se je nadaljeval v prijetnem draženju pozno v noč. Slavica Vidovič Li,, v- -------- ---------------;-----=^si I " Ob bližajočih se velikonočnih praznikih vam, drage občanke in občani, želimo kar najbolj prijetno praznovanje, veselja in radosti naj bo polno v dneh, ko se boste zbrali skupaj po družinah. Vesele velikonočne praznike in lepo praznovanje 1. maja. KMN Majolka Veliko veselja in miru vam želimo v prihajajočih prazničnih dneh. velika noč pa naj bo polna radosti in družinske sreče. Svet KS Tržeč NAŠ GLAS KRIŽANKA ■ v > ■w; /iw % > ■ |U'|r ' > 8^' -1 v f ZdS-U* L V ; y|r ~V ; j NAŠ GLAS PET IZRASTKOV NAROKI PODALJŠAN GOBEC PRI PRAŠIČU IME SLIKARKE KOBILICE SL. IGRALEC [IVO) VPREŽNA ŽIVAI ZAVETIŠČE TEKMEC V ŠPORTU PECIVO IZ KVAŠENEGA TESTA RARVA KOŽE VRSTA ZAVAROVANJA AVTOMOBILA KRAVICA MESTO V GRČIJI [PREMET. TARA! \ L. • 'dd' i MCT. g_. uš X li! SESTAVIL MARJAN ŠKVORC PREŠERNOVE IME POLITIKA RUGOVE MLETO KORUZNO ZRNJE DEL. JED. PRIRORA SLADKO VODNA RIRA. KRAP SPODNJI DEL NOGE PERZIJSKI KRALJ (ČIR! ODSTRANJEVALEC LAKA ZA NOHTE NABIRALKA MEDU TERITORIALNA OBRAMBA ROČNO OROŽJE PRERIVALEC ORČINE SKOPUH ŽRNANJI DEL KOLESA LAURENCE OLIVIER RAZ- GLEDNICE SL. PEVKA [MAJDA! (OPERA!— Z ONEGA SVETA VEČJI OEE POHIŠTVA VRSTA ZOBA PRI ŽIVALIH MUSLIM. MOŠKO IME DRUGO IME GORE SINAJ IVAN HUDNIK ZELO VELIK ČIOVFK KRAJ. KAMOR SE KDO ZATEČE TRENUTEK TOMAŽ ERTL VELIKA BOLEČINA RUSKO LETALO IVAN RRIRAR PRANJE Z MEHČALCEM KORALNI OTOK GOZDNA CVETLICA IME IZR. POLITKA RARINA UČENEC Z ENKAMI MESEC KRADLJIVEC POLITIK RRFŽNJFV PODROČJE POD VLADAVINO EMIRJA ZABAVIŠČE MLADIH OOKLOPITEV MESTO V SREDNJI ITALIJI DUŠA V BRAHMAN. (PREMEČI MANTAT ŽGALEC APNA NAŠ GLAS MED DRŽAVA V SEV. AMER. VIŠINSKA TOČKA NA ZEMLJEVIDU ZADNJI IN DRUGI SAM. ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA PTICA RJEOA KLIC. POZIV POMEMRNA ZAČIMRA ORDORJE. ERA STIKALO S TIPKO LITINA POGOSTO ŽENSKO IME ARISTOTEL RASTLINA TRAVNIKOV ŠOP POVEZANEGA SUHEGA ŽITA NAJETJE STAREJŠI IZRAZ ZA JERMEN TUJE Ž. IME. KATARINA FLAVTISTKA GRAFE NAUER KOCINA NEKDANJA POVRŠINSKA MERA. PLUG VRSTA LEŽIŠČA Rešitev (vodoravno): prsti, rilec, Ivana, Ban, velika, nož, karp, pištola, stiskač, obroč, LO kartice, Ero, Ibro, Horeb, zatočišče, hip, TE, IH, mehčanje, atol, Jicak, enkar, luna, emirat, odklop, Kanada, ue, osa, sol, tipkalo, lit, trava, snop, najem, remen, Kate, Irena, dlaka, oral, divan NAŠ GLAS - April 2004 Stran 39 SREČANJE MLAKARJEVIH V soboto, 7. februarja, je bilo v lepem okolju in ob prijaznem osebju okrepčevalnice Vrček v Sovičah veselo kot že dolgo ne. Na svojem prvem, skorajda zgodovinskem srečanju, smo se zbrali potomci in potomke Rozalije in Mihaela Mlakatja iz Belavška. Bojazen, da bo udeležba na srečanju skromna, se je takoj na začetku izkazala kot neutemeljena, saj smo se zbrali skoraj vsi povabljeni. Že sam prihod udeležencev je dal slutiti, da bo srečanje nekaj posebnega. Začetna zadržanost je hitro minila, dobra volja pa se je stopnjevala. Srečanje smo zaključili v zgodnjih jutranjih urah, z obveznim dogov-^gm, da se v bližnji prihodnosti spet ^Jr.mo. Enotna ocena vseh prisotnih je dovolj zgovorna: imeli smo se lepo in s srečanjem smo dosegli namen, da bi se bolje spoznali. Čeprav smo ožji sorodniki, se slabo poznamo, redko se videvamo in še redkeje družimo. Srečanje nas je zbližalo in tesneje povezalo. Spoznali smo, da podobnosti med nami niso naključne, saj se nam vendar po žilah Imeli smo se lepo in s srečanjem smo dosegli namen, da bi se bolje spoznali. pretaka kri skupnih prednikov. In če si lahko prijatelje izbiramo, so nam sorodniki določeni in dani. Veliko smo si imeli povedati, obudili smo mnogo lepih spominov. Zahvaljujoč predvsem našemu Jožku Topolovcu, ki nas je povezal in hkrati zabaval, se bomo srečanja še dolgo radi spominjali. Vinko Mlakar GLEDALIŠKA SKUPINA KD "FRANCETA PREŠERNA" VIDEM Nadvse uspešni z Durovo Avdicijo Gledališka skupina KD Franceta Prešerna se je v letošnji gledališki sezoni na odrskih deskah predstavila s komedijo Branka Duriča Dura Avdicija. Premiera je bila v videmski občinski dvorani v soboto, 17. januar-ndemski gledališčniki pa so imeli pod vodstvom režiserke Marije Černila do konca marca že veliko uspešnih ponovitev po okoliških ljubiteljskih odrih ter tako nasmejali staro in mlado. Režiserka Marija Černila nam je povedala, da je izredno vesela, da jim je v Vidmu znova uspelo narediti predstavo, nad katero je publika navdušena, jo odlično sprejema in se ob njej ves čas smeje. Naključje pa je bilo, da so se v Vidmu odločili za Durovo gledališko delo Avdicija, saj so imeli ob vsem veliko dela; Potrebno je bilo prepričati avtorja, da jim dovoli uporabo teksta, ki pa ga želijo Pozneje seveda tudi malo preurediti in Vanj dodati kaj svojega. Po dolgem prepričevanju jim je vendarle uspelo, Buro je privolil in Videmčani so se lotili dela z vso energijo. Gledališka igra je polna teksta, ob katerem se gledalec lahko od srca nasmeje v njej ne manjka komičnih zapletov in razpletov, posrečeno, bi lahko dejali, pa je izbrana tudi letošnja igralska zasedba v igri. Uspešna premiera in potem še vse ponovitve pa so samo dokaz več, da imajo ponedeljek) obiskal tudi avtor v Vidmu sposobne ljubiteljske gledališke gledališkega dela, režiser in igralec ustvarjalce in režiserko M. Černila, ki je Branko Durič. Upajo, da mu bo njegova, pohvalila celotno gledališko ekipo, škrat- malce drugačna predstava videmske ka vse, ki so pomagali pri ustvarjanju gledališke skupine všeč in bo nad izvedbo predstave. Sicer pa upajo, da jih bo na zad- zadovoljen. nji ponovitvi v aprilu (na velikonočni tm IGRAJO: Srečko Bedrač, Mirko Rihtarič, Daniel Bedrač, Biserka Selak, Mateja Purg, Bojan Trafela, Andrej Forstnerič, Sandra Skuk, Ančka Selak, Marija in Mirko Černila ter Matej Vaupotič. Stran 40 NAŠ GLAS - April 2004 13. MARCA SLOVESNOST ZLATE POROKE Jožef in Terezija Fošnarič skupaj že 50 let Zlatoporočenca Fošnarič iz Velike Varnice s pričama Ivanko iti Albinom Fošnaričent, županom Friderikom Bračičem in hosteso Elviro Ratajc. Foto: TM V Leskovcu sta se na pragu pomladi leta 1954 poročila Jožef in Terezija Fošnarič, svojo zaobljubo pa sta ponovila pred videmskim županom Friderikom Bračičem, pričami in zlatimi svati v soboto, 13■ marca. Slovesnost zlate poroke je bila naprej v videmski poročni dvorani, sveta maša nato v domači farni cerkvi sv. Andraža v Leskovcu, veliko družinsko slavje pa v domu krajanov v Skorbi. Zlati ženin Jožef se je rodil 15. avgusta 1930 v Veliki Varnici, zlata nevesta Terezija, rojena Toplovec, pa 10. septembra 1933, prav tako v Veliki Varnici. Na skupnem domu sta si ustvarila mirno življenje, oba sta pridno delala na majhni haloški kmetiji. Aktivna sta bila tudi v društvenem življenju v KS Leskovec, še posebej Terezija, ki je že dolgo let članica skupine ljudskih pevk. Doma je bila delavna gospodinja, dobra mama in babica, še posebej vesela pa je vsakega obiska, saj je rada v dobri, veseli družbi in takih je bilo pri Fošnaričevih že mnogo. Fošnaričeva živita v prelepem koncu Haloz, v Veliki Varnici 7, s sinovo družino, v kraju, kjer se radi ustavijo planinci, ljubitelji lepe narave in mnogi od njih obiščejo tudi bližnji Avguštinov grič. Topel dom sta si ustvarila pred mnogimi leti. bila sta delavna in navkljub težkemu življenju svojim 4 otrokom omogočila lepo, predvsem pa veselo otroštvo. Vsi so odšli^ doma, le sin Albin je ostal doma. Tako . družina povečala za nekaj članov in dom družine Fošnarič se je olepšal; še posebej lepa pa je stara haloška hiška, ki so jo Fošnaričevi spremenili v prijeten turistični objekt, ki lahko v prihodnosti veliko obeta. Danes sta Fošnaričeva ponosna dedek in babica 5 vnukom. Na zlati poroki sta Fošnaričeva delila veselje in srečo v krogu vseh svojih domačih, sorodnikov in prijateljev, prav vsi pa so jima zaželeli še na mnoga srečna, zdrava in zadovoljna leta na skupni življenjski poti. Iskrene čestitke tudi iz našega uredništva. TM ZADNJEGA JANUARJA ZLATA POROKA ZAKONCEV JERENKO Vpisana v knjigo zlatoporočencev Zadnji januarski dan letošnjega leta je bil nadvse srečen in vesel dan za družino Jerenko, še posebej za očeta Antona in mamo Matildo, ki sta po 50. letih s ponovno svečanostjo samo potrdila 5 desetletij skupnega življenja. V videmski poročni dvorani je zlatoporočenca sprejel župan Friderik Bračič in jima v znak pozornosti izročil tudi košaro dobrot in plaketo, ki ju bo spominjala na svečan dogodek. Pred pričama, hčerko Danico in sinom Jankom, ter številnimi svati sta si zlatoporočenca izmenjala zlata prstana, se poljubila, tako kot pred dolgimi petdesetimi leti, vse skupaj pa potrdila s podpisom v posebno knjigo. Slovesno je bilo potem še v cerkvi sv. Družine na Selih in v gostilni Svenšek na Selih, kjer so svatje rajali pozno v noč. Skupen dom sta si Jerenkova ustvarila v Popovcih 26, v zakonu imata sina in hčerko, danes pa tudi že pet vnukov, še posebej ponosna sta na pravnuka Mitjo in Žiga. Anton je ob delu doma na kmetiji hodil tudi v službo, dolgo let je delal pri Gradbenem podjetju Drava, upokojitev pa je dočakal v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Žena Matilda pa je doma skrbela za družino, gospodinjila in delala na kmetiji, navkljub mnogim težavam, ki jih prinese življenje, in bridkim trenutkom sta zakonca uspela premagati vse to in v družinski sreči ter razumevanju dočakati zlato poroko. Danes še oba dobrega zdravja, polna optimizma gledata precej drugače na življenje kot pred 50. leti, pa jima zaželimo zdravja in tihe družinske sreče še dolgo, dolgo let. TM, FOTO: LANGREHOLC