\ Glas zaveznikov V Leto II . Št. 271 OBLETNICA ZMAGE Trst, 7. maja Jutri, g. mala, bo preteklo leto dni, ko so se dokončno predale zadnje nemške oborotene site. S tem le bilo konec najstrašnejše vojne, kar jih pozna človeška zgodovina. Pred letom, dni Je tudi formalno prenehala nacistična diktatura in nemško prevladovanje nad evropskimi narodi. Ko so Nemci 1. septembra 1939 brez vojne napovedi napadli Poljsko, ni bilo le videti, kaj se bo iz tega razvilo. Vendar je bil ta napad nekaj povsem drugačnega kot prejšnja nemika nasilja, ki jih je Hitler delal od vsega začetka prevzema oblasti v Nemčiji. Medtem ko so prejšnje njegove irtve klonile glave brez odpora, so se Poljaki postavili v bran. Toda presenetljivo hitro so bili premagani. Sele pozneje, posebno ko je padla Francija, je svet pravilno Ocenil junaško zadržanje Poljakov, ki so se prvi z orožjem uprli nemškemu navalu, V septembru mesecu 1939 je marsikdo pomilovalno gledal, kako z lahkoto propada poljska država. Toda kmalu pozneje smo videli Se hitrejSe in Se manj častne poraze. Vendar se Poljaki niso uprli zaman. S svojim uporom so sprožili plaz, ki je zasul ves svet. Njihov boj je opogumil druge narode in svetu končno prinesel zmago nad dvema totalitarizmoma: nad nacizmom in fašizmom. Tretjega septembra 1939 sta Velika Britanija in Francija, zvesti dani besedi, prisil Poljski na pomoč. Bili sta nepripravljeni, brez orožja, in vojakov. Hitlerjeva Nemčija pa je bila oborožena do zob. Nista mogli pomagati Poljski, ki so jo nemške čete z vso naglico zasedale. Toda Anglija ni sprejela ponovnih Hitlerjevih ponudb za sklenitev miru, kajti vedela je, da bi s tern omogočila dokončno zmago nacizma. Potem je prišla^ nemika ofenziva na zahodu. Junija meseca 1940 je klonila Francija. Ni bila zadosti oborožena, da bi se lahko postavila po robu nemSkim motoriziranim in tankovskim divizijam. Angleške čete so doživele tragični wmik iz Dunquerquea, ki se je pozneje izkazal kot rešitelj Anglije — s tem umikom so Angleži reSili svoje najbolj)le vojake, ki so bili pripravljeni, da se žrtvujejo, če bi se Nem-& poskušali izkrcati na angleških otokih. Medtem se je začelo demokratsko javno mnenje po svetu prebujati. Pokojni ameriški predsednik Franklin Roosevelt je j6. januarja 1941 podal osnovne svoboščine, na kate- TokZL? bil *°raten **>* de-™ " iVet Te nabouitu, ki T Zmagi V0" nacističnemu in fašističnemu totalitarizmu postale osnovna pravica vsakega čZeka sL 't0° SV°b0da 90V0ra m ti- ska, svoboda vere, svoboda pred vo- rnanjkanjem in svoboda pred ustra-novanjerru PriSet je 27. marec 1941, ko smo *e Jugoslovani postavili Nemcem Vo robu. Nihče takrat ni mogel ra-odločitve, saj je po-nieniia sama,-nor. Angleški mlnt-vrski predsednik Churchill je te-I dejal, da je «Jugoslavija naSla ZT.n J mtler te 6. aprila z IZ vZTrU in zdrobil Jngosla-Tra njenih m°gel <*' ni posrečilo fcafcw se mu «ov*Z™ia1Zlnl!ZTv’polla- cev in Francozov anacev- Belgi^ Junija 1941 je Hitler Sovjetsko zvezo. Vračunal Mislil je, da bo v nekaj tednih' največ mesecih, strl to veliko držal no. Toda ruski narod se je znal junaško bojevati za svojo zemljo tn prekrižal Nemcem vse račune. An-OUja je takoj in brez pomišljanja Ponudila Sovjetski zvezi zavezništvo. Stvari so na svetu tedaj dozore-Svet je bil razdeljen v dva ta-ora. Dvanajstega avgusta 1941 sta se na visokem morju sestala Roo-velt in Churchill ter sklenila Z~k0 listino»’ ki * v tretil « poudarila načelo, da nimajo Zh Zr°di pravtco izbrati si vlado, kakršno hočejo živeti». V dru-Bi točki sta dejala: «Nc »me biti bi m ozemelteke spremembe, ki ne raleZ * * * * V •mdnosti * svobodno iz-J mli° Prizadetih narodov». stina rTbfHne in Atlantska lina za soliti P°sta!a osnovna zako- temolra™e°ZV ideale so se svetu. 7.a te imenu teh načei^ bo^evjLli in v svet tudi premanr, ^ demokrattkl Sistični totaiitar°izei^acisti{ni in ia~ Z zahrbtnim naJ,n„ na Združene države T Japonslcc Vznike, je vojna prišlaV*** za' torni udarci ni oosrečih? lJa se » ^obod°i„lbnih Mnuarja /o4P . . .. Prvega tonu ZdZi e'U V Washing-»arodoT!. “ ' ltStino Združenih hodnega člov?,^™**' sv°- 's?W2l lnfiorm Ker v sedanjem stadiju razprav ni izgleda za nikako možnost rešitve glavnih vprašanj, ki se nanašajo na mirovno pogodbo z Italijo, so se štirje zunanji ministri odločili, da preidejo na razpravljanje o mirovnih pogodbah z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko. Namestniki zunanjih ministrov so popoldne prebili v preučevanju vrstnega reda, po katerem bodo razpravljali o teh pogodbah. Brzojavke časopisom sporočajo, da bodo danes dopoldne zunanji ministri razpravljali o mirovni pogodbi z Romunijo. Britanska radijska družba poro- ZDENEK FIERLINGER. Praga, 7. maja Češkoslovaška vladna delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Fierlingerja odpotuje danes v Beograd, kjer bo 9. maja podpisala prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. V češkoslovaški delegaciji bodo poleg ministrskega' predsednika ministrski podpredsednik Gottvmld, zunanji minister Ma-saryk, pravosodni minister Drti-na (ki bo zastopal ministra za trgovino z inozemstvom Rlp,co,‘ in državni podtajnik vojnega ministrstva Ferenčik. Besedilo pogodbe bodo istočasno objavili v Beogradu ln v Pragi po vrnitvi češkoslovaške delegacije v domovino. VEČINA POLJAKOV NOČE DOMOV London, 7. maja Včeraj smo doznali iz zanesljivega londonskega vira, da Je večina poljskih vojakov, ki so se bojevali v teku vojne na strani zahodnih velesil, odklonila, da bi se vrnila v domovino, čeprav je poljska vlada dala zagotovila o ravnanju z njimi. Število vojakov, ki se nočejo vrniti na Poljsko, znaSa okoii 135.000, Sto tisoč jih je v Italiji, ostali so pa v Veliki Britaniji. Britanska vlada išče za nje sistemizacijo in je v tem pogledu prosila za pomoč dominione. BRITANSKI UMIK IZ SIRIJE IN LIBANONA New Tork, 7. maja Britanski odposlanec pri Varnostnem. svetu sir Cadogan je v petek obsestil predsednika Sveta, da bo zaljučlli umik britanskih čet iz Sirije 15. aprila, kar je 15 dni pred •rokom, ki ga je po predlogu Varnostnega sveta določila britanska vlada. Umik iz Libanona bodo z izjemo nekaterih manjših oddelkov, ki so potrebni za likvidacijo, izvedli do 30. Junija. Francoska vlada je poslala organizaciji ZN dopis, v katerem izjavlja, da misli večji del francoskih oboroženih sil umakniti iz Libanona pred koncem junija, Francija je po razgovorih z bri-tanskimi izvedenci v Parizu obvestila libanonsko vlado, da bodo rok, ki so ga predlagali vojaški izvedenci, lahko znatno skrajšali, če bodo sodelovale Javne ustanove RUmb PROTI BUUM Rim, 7. maja Razprava proti bivšemu maršalu Rodolfu Grazianiju Je določena za 24 maj Predvidevajo. bodo razpravo opravili v dveh ali treh zasedanjih. Francoski referendum poraz levičarskih strank Uqoden odmev na pariški borzi PARIZ, 7. maja — Danes zjutraj se je sestala francoska vlada, da preuči položaj, ki je nastal po odklonitvi ustavodajnega načrta. Po mnenju pariške radijske postajo je verjetno, da bodo na predlog ljudskega republikanskega gibanja ministrskega predsednika Felixa Gouina pozvali, da do izvolitve nove ustavodajne skupščine še nadalje vodi sedanjo vlado. Vsi včerajšnji komentarji pariškega desničarskega in levičarskega tiska izražajo svoje splošno začudenje ob veliki večini «ne» pri francoskem referendumu. Predsednik ljudskega republikanskega gibanja Maurice Schuman, ki je vodil kampanjo proti novi ustavi, piše v listu «L’Aube», da presegajo v Parizu izidi referenduma vsako njegovo najboljše predvidevanje. ___________________l Različna so mnenja o nauku, ki ga bo morala povleči iz referenduma socialistična stranka. Medtem ko neodvisni «Combat» ln radikalni «Aurcre» izražata upanje, da bodo socialistični voditelji zdaj svojo stranko iztrgali iz komunističnih »krempljev*, trdi komunistični list «Hu.manltč», da bi bili zmago «ne» lahko preprečili, če bi socialisti sprejeli komunistično ponudbo za skupni nastop. Poslanec norimond Bonct (komunist) izra«a željo, da «bl bila odslej naprej edinost skrb vseh predstavnikov delavskega razreda*. Desničarski tisk se veseli, ker vidi v izidih referenduma velik komunistični poraz. Parička borza se je po izidu re. ferenduma o novi francoski ustavi včeraj odprla z vsemi znaki pravega »booma*. Naročila za nakupe so pritekala v vedno večjem številu, ln sicer od velikih in od malih vlagateljev. Povpraševanje je naraščalo vsako minuto, MOSKVA PREDLAGA SANKCIJE PROTI FRANCU London, 7. maja V oddaji za Španijo je radijska postaja v Moskvi včeraj objavil«, da «če hočemo v Španiji odstraniti Hitlerjevega siamskega brata, se moramo posluLlti sankcij in gospodarske bloksde ter podpreti španski narod v boju, ki ni samo njegov, ampak svetovni.* ZAPISKI KOMUNISTI ZASEDLI MESTO TSITSIHAR Cungktng, 7. maja Včeraj so sporočili, da so kitajske komunistične čete zasedle mesto Tsitsihar, ki leži 300 km. severozahodno od Harblna ln je po važnosti tretje mesto Mandžurje. Brzojavka dodaja, da oddelki komunističnih čet v Santungu, ki Jih cenijo na 200.000 mož, uhajajo v Mandžarijo, Popolni uspeh imperialne konference Soglasje v glavnih vprašanjih LONDON. 7. maja. — Poročajo, da je konferenca ministrskih predsednikov britanskega Commonwealtha, ki traja v Londonu že približno 14 dni, pokazala, da obstaja soglasje v glavnih vprašanjih. Avstralski ministrski predsednik Chifley je pred odhodom iz Anglije v radijski oddaji za Avstralijo izjavil: »Razgovori niso bili 3amo prisrčni, marveč jih je skoraj vedno označevala soglasnost, ki bo velike važnosti bodisi takoj ali pa v bližnji bodočnosti*. Iz južnoafriških krogov poročajo, da je treba uspeh dosedanjih razprav u veliki meri pripisati dejstvu, da si nobena izmed zainteresiranih strank ne želi togega političnega in vojaškega organizma za obvarovanje interesov Commomoeatha. Prevladuje polno zaupanje, da bosta razvoj in okrepitev rahlih vezi, ki so dominione spontano uvrstili ob stran Velike Britanije in drugih demokratičnih držav, ko je svetovnemu miru začela groziti fašistična in nacistična sila, v korist vseh članov britanskega Com-momvealtha. Kar se tiče pariške konference poročajo, da general Smuts soglaša z avstralskim mnenjem, da bi morali brez odlašanja sklicati plenarno konferenco vseh bivših voju-jočih se držav, če bi štirim zunanjim ministrom uspelo deseči sporazum. Avstralski ministrski predsednik Chi]ley je odpotoval iz Londona v Washington. Izjavil je, da je imel vtis, da je konferenca v Londonu rodila dobre uspehe. Chi/lep bo v Vfashingtonu obiskal predsednika Trumana, s katerim se bo sestal na njegov rojstni dan. Po obisku v Ameriki bo odpotoval na Japonsko, kjer se bo sestal z generalom Mac-Arthurjem. V Avstralijo se bo vrnil okoli 20. maja. OSTRA REAKCIJA POLJSKE VLADE Varšava, 7. maja Nota, ki jo Je češkoslovaška vlada poslala konferenci v Parizu, je povzročila na Poljskem veliko ne-voljo in imela za posledico uradno poljsko protestno noto Češkoslovaški. Protestno noto je poljski ministrski podpredsednik Sigismund Mod-zelevvskl poslal češkoslovaškemu ministru v Varšavi Josefu Heyre-tu. Poklicali so ga na poljsko zunanje ministrstvo, kjer so mu izrazili nevoljo in razburjenost poljske vlade s pripombo, da ima Poljska češkoslovaško noto, v kateri je Ceštkolovaska prosila, da bi jo vprašali za svet o vzhodni nemški meji v upanju, da bi s Poljsko delila določena hivša nemška področja, kot nesporno sovražno do Poljske. Poljski list, glasilo demokratske stranko, katere vodja je poljski zunanji minister Rzymowskl, je vče. raj označil češkoslovaško noto kot »nevarno igro češkoslovaške vlade* z obtožbo, da Češkoslovaška izpodkopuje slovansko edinost in da dela proti potsdamskemu sporazumu. 0 načelih miru Uvodni članek listu *Ncw York Timesu pod naslovom «Načela za mir» pravi med drugim: «Kot članica Združenih uvodov so se Združene države obvezale, da bodo uporabile vso svojo moč in vpliv v sodelovanju z drugimi narodi za obrambo miru pred napadi in vsaki grožnji napada. Po predlogih zunanjega ministra Bgrncsa, so Združene države pripravljene prevzeti še večjo obveznost, da ohranijo mir in preprečijo prerojenje nemšlcega in japonskega, militarizma. Ni nevarnosti, da bi se Amerika vrnila k malenkostni politiki osamljenosti. V zunanji politiki Amerike so se pripetile spremembe prevratnega značaja v primeri z njenimi tradicijami. Zaradi tega jih ne izvajajo površno. Akoravno so bile posledica bridkih skušenj vojne in bi bile v korist Združenih držav, ne bodo dosegle svojega/ namena, če druge države ne bodo razumele njihovega namena in obsežnosti*. Arabci se upirajo naseljevanju Zidov IrasKi protest KAIRO, 7. maja — Za soboto so določili izredni sestanek sveta Arabske lige. Na sestanku bodo preučili poročilo an-glo-ameriške preiskovalne komisije za Palestino. Sestanek bo verjetno v Kairu. Iraška vlada Je v soboto objavila protestno noto proti poroči, lu anglo-ameriske komisije. V noti izraža mnenje, da bi sprejem nasvetov komisije povzročil na Srednjem Vzhodu nerede. Nota zahteva od Velike Britanije kot mandatarske sile, naj se drži določb Bele knjige, dokler o palestinskem vprašanju ne bo razpravljala organizacija ZN. Po »Reuterjevem* poročilu je Velika Britanija, dasi so v dobro obveščenih londonskih krogih mnenja, da bi moglo ostati poročilo anglo-amerlške komisije mrtva beseda, vendar obvezana, da nadaljuje z načrtom, ki ga je 13. novembra predložil zunanji minister Bcvin. Ta program predvideva »pripravo dokončne rešitve za predlo, itev vprašanja Združenim naro- Zasedanje v Simli Indija Kuje svojo usodo SIMLA, 7. maja. — Člani britanskega in indijskega odposlanstva, ki so se v nfedeljo zjutraj prvič sestali na zasedanju o indijski ustavi, so se obvezali, da tisku ne bodo dajali nikakih osebnih izjav o poteku dela, o katerem pa bodo objavljali dnevno uradna poročila. Nedeljsko večerno poročilo omenja, le, da sta bila v teku nedelje dva sestanka. Po drugi strani pa je po nedelj- ————— ARETACIJA SODELAVCA GENERALA DE GAULLA dom*. Odgovornost Velike Britanije Izhaja iz mandata, ki ji ga je podelilo Društvo narodov, mandata, ki ga bodo predložili v preučitev Svetu za zaupno upravo Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Aoheson je na nedavni tiskovni konferenci v odgovor na razna vprašanja v zvezi s poročilom anglo-amer:ške pre skovalne komis.je Izjavil, da, kot samo ei\ zunanje ministrstvo od britanske | germallistični uštroj. v,ad* ni prejelo nlkakega uradnega g M ravnjal kot obvestila o kakem gospodarskem in SLOVENSKE SOLE NA KOROŠKEM Zastopnik za prosveto britanske vojaške vlade na Koroškem, Mr. Carling. je napisal za eKoroško kroniko» sledeče vrstice pod naslovom eNapre-dek na dvojezičnih šolahn: Nova uvedba slovenV-ine kot učnega predmeta v šolah dvojezičnega področja Korošice je zadela v začetku na odpor vsake vrste. Bila je poizkus dati slovensko govoreči manjšini polno pravico posluževati se in razvijati njeno materinščino in to v meri, kakor tega niso niti nudili po šolskih zakonih iz leta 1869. Zaradi tega res ne bi bilo presenetljivo, da so razumeli namen in značaj tega novega ukrepa na več me'tih napačno in ga napačno tolmačili. Prvi, ki so napadali ta ukrep, so bili tisti z velikonemškimi predsodki — predsodki, ki gredo bolj globoko kakor pa histerična propaganda zadnjih sedem let. Zanje so koroški Slovenci manjvredna rasa «windisch» govorečih kmetov, ki ne zaslužijo nobenih kulturnih pravic. Ti, ki simpatizirajo z nacisti, skrivajo svoje rasne predsodke z ostroumnimi, toda napačnimi pedagoškimi kakor tudi jezikoslovnimi argumenti, po katerih «win-dlsch* resnično ne moremo imeti kot samostojen jezik. Le-tl kažejo na to, naj bi bilo to le navadno mešano narečje, ki ga pač ljudje morda govorijo doma, katerega pa Je treba pri vseh važnejših prilikah zamenjati z nemščino. Teda navdušeni pangermanisti niso bili samo proti temu. Med slovensko govorečimi prebivalci so čisto javno zastopali mnenje, da bodo nji- ' hovi otroci oškodovani s ponovno uvedbo slovenščine kot učnega jo-zika — izjavili so, da bi bilo nezadostno znanje nemščine v poznejšem življenju resna zapreka. Potem so bili tudi ljudje — katere še najdemo — ki trdijo, da učenje slovenščine na koroških šolah kaže na temne namere, ki hočejo pripraviti pot za priključitev k Jugoslaviji. Težko je imeti vse to za resen dokaz, ker se bo pokazala prava polledlca pravičnega ravnanja brez dvoma pri manjšini v nasprotnem učinku. Slednjič Je bilo tu še vprašanje učiteljstva, od katerega končno vse zavist Bilo je težavno najti dovolj učiteljev, ki bi Jih znanje pravilne slovenščine usposabljalo za poučevanje. Da bi od pom og.ll tej stiski, so namestili številne Jugoslovane: ampak kljub temu je še vedno pomanjkanje. V začetku stvarno ni mnogo učiteljev razumelo namena te nove ureditve. Namesto da bi ?i predstavljali smoter v tem, da poučujejo otroka v prvih treh šolskih letih v obeh deželnih Jezikih in da ga morajo privesti tako daleč, da se nauči obeh Jezikov seveda tudi pravilno govoriti in pisati, je mnogo učiteljev, ki niso spoznali nič drugega Kot samo enostranski oan- Umik iz Perzije še vedno nepotrjen TEHERAN, 7. maja. — Perzijska vlada še vedno ni dobila nikakega uradnega sporočila o umiku sovjetskih čet iz Perzije. Iz včerajšnjih večernih poročil je razvidno, da tujci po petih letih prvič lahko svobodno potujejo v severno Perzijo. Poročila, ki so lz Assrbejdžana prispela na britansko poslaništvo javljajo, df(. se sovjetske čete umikajo; vendar še ni popolnoma potrjena vest, da so se umaknile popolnoma. Brzojavke iz Teherana in lz Ta- briza javljajo, da se sovjetske čete 2e ves dan umikajo iz Aserbcjdža-na. Menijo, da bo popolni umik izvršen do opolnoči, kar je zadnji rok, ki ga je določila Sovjetska zveza za odhod svojih čet. Ostala področja v severni Perziji naj bi bila že pred tem izpraznjena. Medtem je prispel v New York perzijski veleposlanik v Ameriki, da bo prisostvoval zasedanju Varnostnega sveta, ki se bo začelo jutri. Menijo, da bo veleposlanik predložil Svetu poročilo o položaju v Perziji, Perzijsko vprašanje bo edine točka na zasedanju Varnostnega sveta v sredo. Ni še gotovo, če bo tudi Gromiko predložil Svetu poročilo o umiku, ali pa prepustil Svetu odločitev o umiku tega vprašanja z dnevnega reda na podlagi perzijskega poročila. V smislu izjave, ki jo je podal 27. aprila, verjetno zasedanju Varnostnega sveta ne bo prisostvoval. skem jutranjem sestanku predsednik kongresne stranke ln voditelj odposlanstva te stranke Mau-lana A bul Kalam Azad v nekem razgovoru izjavil, da poteka zasedanje zadovoljivo in da so razgovori prisrčni in iskreni. Po popoldanskem zasedanju so člani odposlanstva kongresne stranke odšli v Gandhijevtr bivališče. Imeli so z njim polurni razgovor pred večernimi molitvami. Resneje je Gandhi prekinil molitev ter izjavil, da ga čaka nujno delo v pogledu tekočih pogajanj; nato se je ponovno razgovarjal s štiričlanskim odposlanstvom kongresne stranke. Po popoldanskem zasedanju so imeli sestanek tudi odposlanci muslimanske zveze. V teku nedeljskih razgovorov so razpravljali o vprašanju enotnega središča za vso Indijo. Voditelj ministrskega odposlanstva lord La-wrcnce je pomovil angleški nasvet, naj bi dosegli kompromis. S tem bi Imela Indija dve pokrajinski vladi: eno za pokrajine s prevladujočo večino Indijcev ln drugo za pokrajine, kjer imajo večino muslimani. Oba dela bi sodelovala pri obrambi, zunanji politiki in prometu, v ostalih vprašnjih pa bi bila drug od drugega neodvisna. Obe indijski stranki sta imeli proti britanskemu načrtu ugovore, vendar so imeli, kot poroča dopisnik »BBC*, razgovori prijateljski značaj. Pariz, 7. maja V nedeljo zvečer so skupaj » petdesetimi osebami aretirali polkovnika Raula De Wawrina, znanega v času francoskega odporntskega gibanja kot polkovnika Pa»sy ln voditelja D.G.E.R. (tajne službe generala De Gaulla). Uradno poročajo, da so polkovnika De Wawrina ln njegove sodelavce aretirali po neki preiskavi upravnega značaja. Aretacije nimajo politična značaja. »D.G.E.R.* (Direction gčnžral de etudes et recherches) je bila predmet ponovnih kritik levičarskih dnevnikov od trenotka oevobodltve Francije. V preteklih 18 mesecih so ti dnevniki De Wawwrlna označevali kot duhovnega očeta morebitnega državnega neofašističnega udara. Po skupni izjavi, ki sta jo včeraj izdala tajništvo ministrskega predsednika In tajništvo francoskega notranjega ministrstva so prejšnje vesti o aretaciji polkovnika de Wawrina ln nekaterih njegovih sodelovcev (.netočne*. Oba tajniška urada Sta ra vprašanje, če Je treba izjavi tolmaUti v tem smislu, da Passy in njegovi sotelavci niso bili aretirani, odklonila vsak nadaljni komentar. vojaškem posegu Združenih držav, da ohranijo red v Palestini. Dodal je, da ne morejo priti do nikakega končnega zaključka, dokler ministrstvo ne bo v tem smislu obveščeno. Izjavil je tudi, da mu ni znano, de sta Bymes ln Bevin o Um razpravljala v Parizu. Ministrstvo ni prejelo nlkakega arabskega ugovora proti takojšnjemu sprejemu 100.000 Zidov v Palestino. Bela hiša je objavila pismo izvršnega odbora židovskega urada za Palestino predsedniku Trumanu, v katerem se predsedniku zahvaljuje, ker je podpiral nedavno poročilo anglo-ameriške komisije za Palestino. Zidovski in arabski ekstremisti r so pripravljeni sprejeti poziva ministrskega predsednika Attleeja, de bi položili orožje ln tako pospe-sili mirno rešitev vprašanj njihove dežele. Tajna židovska radijska postaja Je v petek odločno odklonilo poziv k predaji orožja. V soboto Je bilo po petkovi stavki znak protesta proti poročilu komisije mirno tako z arabske kot z židovske strani. V Jeruzalemu so v glavnem mnenja, da bo židovsko odporniško gibanje ustavilo svojo aktivnost To naj bi se zgodilo zaradi pričakovane uradne izjave britanske in ameriške vlade o poročilu komisije. Britanski visoki komisar general Cunnlngham je zahteval od voditeljev arabskega odbora, naj umaknejo protestno pismo, ki so ga poslali ministrskemu predsedniku Attleeju zaradi poročila anglo-ameriške komisije. Pismo pravi med drugim, da so Arabci odločeni braniti državo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Poročila iz Jeruzalema pravijo, da je arabsko nasprotovanje zaradi eventualne priselitve 100.000 Zidov vsak dan ostrejše- tujim jezikom, katerega se moramo naučiti s pomočjo prevajanja. Drugi so poučevali otroke «win-disch*, ne da bi razumeli, da je njihova- nhloga, kolikor mogoče pomagati otrokom, da se 'nauče pravilne slovenske govorice in pisave. Delali so ravno tako, kakor da bi obravnavali pri poučevanju nemščine oblike narečja pred književno nemščino. Sčasoma se Je položaj izboljšat Učitelji so se začeli zavedati, da ni samo mogoče, ampak tudi koristno vzgajati otroke tako, da imajo dobro slovenščino in dobro nemščino za svojo pravico In svojo dediščino kot koroški Slovenci. V nekaterih področjih so bili otroci nemško govorečih staršev, ki so se preteklega novembra posmehovali pri zvoku slovenskega jezika To se ne dogaja več. Velik delež na zelo hitrem Iz-boljšanju pogojev na dvojezičnih šolah ima nadzornik Juaf, ki je prišel lz Beljaka in kateremu so poverili vodstvo dvojezičnega pouka. (Nadaljevanje prihodnjič) VAŽNOST INFORMACIJ Washiugton, 7. maja Tajnik za kulturne odnašaj« pri ameriškem zunanjem ministrstvu Wiillam Benton je v petek govoril v narodnem tiskovnem krožku dopisnikom ln podčrtal važnost in-formaetj za dosego svobode po vsem svetu. Dejal je, da živi v krajih, kjer so informacije svobodne, le 15 do 20% vseh ljudi na svetu, 50% ljudi je brez informacij zaradi pomanjkanja primerne organizacije, zaradi revščine in nepismenosti, ostali pa so podvrženi raznim oblikam omejitev. Na neko vprašanje o načrtih za radijske oddaje, namenjene Sovjetski zvezi, je Benton dejal, da ministrstvo prečuje zadevne načrta. RAZPRAVA V NURNBERGU Schacht blati Goeringa ZAČETEK ZASLIŠEVANJA BIVŠEGA NACISTIČNEGA GOSPODARSKEGA MINISTRA VVALTERJA FUNKA - ZARADI EKSPLOZIJE POPOKALA STEKLA V RAZPRAVNI DVORANI Niimberg, 7. maja Na petkovi razpravi proti vojnim zločincem v Ntirnbergu je Goeringa popadla Jeza, ko ga je blv^l finančni minister Schacht označil kot »zločinca enciklopedične ignorance*. Poleg tega je Schacht opisal tudi neki sprejem pri Goeringovi Ženi, pri katerem je til bivši poveljnik «Luftwaffe» oblečen v rimsko togo, z okrašenimi sandali, napudranim licem in pobarvanimi ustni, cami. Obtoženec je nato izjavil, da se je hotel upreti Štiriletnemu gospodarskemu Goeringovemu načrtu. Tu je posegel vmes ameriški tožilec Jackson, ki je prečital neki dopis, naslovljen na Goeringa v letu 1937; v njem Je Schacht med drugim pisal: »Prosim vas, moj dragi minister, da verjamete, da nimam namena na kakršen koli način oteževati vaše politike. V totalitarni di žavi ne more bili gospodarska politika razdeljena v nasprotne teo-rije> Schacht Je nadaljeval svoj zagovor in dejal, da Je ostal na oblasti tudi po Monakovem, v upanju, da bo pripeljal nacistični režim v pametnejšo smer. Nato Je nadaljeval z grajanjem Goeringa. »Mogel bi opredeliti Hitlerja kot abnormalnega — je dejal — toda Goering je bil nenaraven ln zloči. nec. Svojo naravno dobrohotnost je izrabljal v propagandne namene za pridobitev politične oblasti, kar mu je omogočilo dobro življenje. Imel Je posebno nagnjenje do draguljev in luksuznih premetov. Ko mu je leta 1936 Hitler zaupal gospodarske naloge, ni imel o gospodarstvu niti najmanjšega pojma.* Eno izmed zadnjih stavljenih vprašanj Je bilo: »Cernu ste podpirali nacistični režim in obdržali svoje mesto do leta 1943?» Schacht je odgovoril, da se temu ni mogel upirati, ni pa tudi imel nobene možnosti, da bi se umaknil iz nacističnega življenja, ne da bi pri tem tvegal svoje življenje.* Funk je bil «mla£en» nacist Na sobotni razpravi je bivši nacistični gospodarski minister Wal-ter Funk izjavil, da je bil »mla. č-en* nacist. Funk je po izjavah zagovornikov slabega zdravja, je nadalje povedal, da ni bil nikdar proti Zidom in da se nikdar udeležil shodov nacistične stranke: »Množični shodi — je dejal Funk — šo name vedno slabo vplivali.* O Hitlerju je dejal: «Njegova misel je deloval* z bliskovito naglico in zdelo se je, da razpravlja razna vpra- šanja sam s seboj v podzavestnem stanju.* Funk je opisal Nemčijo na predvečer prevzema oblasti po nacistih. »V industriji je bil kaos in dezor-ganizacija, medtem ko Je bil srednji sloj popolnoma obubožan. Teh vprašanj ni bilo mogoče rešiti samo na podlagi gospodarskega načrta. Potrebna je bila energična vlada, ki bi bila pripravljena prevzeti odgovornost in ki bi bila zmožna ustvariti politično enotnost. Nacisti so imeli te zahteve. Goering in Speer sta osebno preučevala gospodarska vprašanja in sta skoraj popolnoma omalovaževala mojo navzočnost.* Kljub hladnemu zadržanju do stranke je Funk sprejel mesto civilnega uradnika državnega tajnika na Goebbelsovem propagandnem ministrstvu. Pri tej izjavi je Funk takoj dodal, da ni imel glasu v vladnem svetu in da je podpisal vsega skupaj kot namestnik Goeb-belsa le dve ali tri odredbe. Eksplozija streliva v bližini Niimberg i V nedeljo zvečer se je stresel ves Niimberg zaradi eksplozije streliva nekaj kilometrov od mesta. Po zadnjih poročilih je bilo skladišče oddaljeno od NUrnberga 16 km, in sicer na glavni cesti v Ra-tisbono blizu »Stalaga 13B», kjer so se pred kratkim pojavili primeri zastrupljenja z jedjo med 22.000 ujetniki-bivšimi pripadniki SS. Stekla dvorane, kjer je razprava proti nacističnim voditeljem, so zaradi eksplozije vsa pokopala. Nebo južnega dela NUrnberga je bilo osvetljeno od ognjenih pramenov. Eksplozije so si sledile dve uri in so spominjale na ameriško topništvo, ki je pred enim letom streljalo na NUrnberg. Skladišča lesa in žitnice so bile v plamenih. Mnogi kmetje so ostali brez strehe. Ot sto jata dve tezi o vzroku eksplozije: po eni naj bi požar povzročila sončna toplota, ki je vplivala na raztreseni smodnik, po drugih vesteh pa naj bi izstrelki, katerih eksplozijo so povzročili prvi plameni, zadeli spladišče zažigalnih izstrelkov; od tu so se morali plameni, zadeli skladišče zažigalnih streliva ter so končno prišli do skladišč, kjer so hranili naboje/ V 2. Presenetljivo je dejstvo, da je atrašna eksplozija zahtevala le dve žrtvi: lahko je bil ranjen neki ameriški častnik in neki nemški civilist. Uradno so zanikali, da bi bila eksplozija posledica sabotaže. VSEVIDNO OKO Poskus so začeli predvajati s prikazovanjem dveh lepih deklet na odru, katerih sliko so prenašali z navadnimi napravami za televizijo pod bleščečo svetlobo močnih žarometov. Ko so nekatere ugasnili, je slika deklet izginila a platna tele-v zijskega aparata, pred katerim so sedeli gledalci. Televizijski aparat Jih ni mogel »videti*, ker je bilo premalo svetlobe. Nato pa so vključili novo corthikonsko cevko za prenos slik* in dekleti sta se pojavili na platnu mnogo jasneje kot kdaj koli prej. Se več žarometov so Izključili, teda dekleti sta se se vedno samozavestno smehljali s televizijskega platna. Končno Je migljala bleda luo zadnje žarnice, toda dekleti na odru sta bili se vedno ljubki, toda v mraku. Slika na televizijskem platnu je bila še vedno tako jasna kot v dobro osvetljeni sobi. Orthikonska cevka je stokrat občutljivejša kot najboljše dosedanje cevke, tako da je »naravnost zvečala osvetlitev njunih obrazov. Najbolj presenetljiv del — tudi najzagonetnejšt — je prišel na konec. Oder je bil v popolni temi, toda na televizijskem platnu so gledalci zagledali nekega mladeniča, Ir. se je bližal enemu Izmed deklet. Iz balkona je ultrardeči žarome spuščal črno luč na oder; vsevidno oko orthikonske cevke je sledilo vsakemu gibu mlade dvoji, ce na odru, ki je v popolni temi za človeško oko. Nova orthikonska cevka ne rešuj« osnovnega vprašanja televi. zije: kako zbrati zadostno število zanimivih prizorov za redno oddajo, da bi jo ljudje bili voljni gledati. Toda pomaga v veliki meri razširiti možnost prikazovanja dogodkov, ki se razvijajo na razrčmh krajih pod različnimi pogoji. Na enem kraju lahko opazuje slavnostno parado na prostem, nogometno tekmo ali sprejem v zaprtem prostoru. Ni se treba ozirati na vreme ali dnevni caa. Dan je prav tako prikladen kot noc. V zaprtih prostorih lahko vidi brez posebnih priprav pri navadni svetlobi. V zvezi z brezžičnim prenosom ima nova orthikonska cevka za-prepaščujoče možnosti. Nekatere so vojaškega značaja. Pritrjena na kljun bombnika brez pilota, cevka lahko opazuje zemljišč« pod letalom ter prenaša vse, kar vidi, na televizijsko platno v vodilnem letalu, ki je mnogo kilometrov zadaj ali nad bombnikom. Ce opazuje takšno platno, lahko oddaljeni letalec vodi bombnik na nizkem poletu iz varnega prostora. Toda za takšno vsevidno oko najdemo obsežno polje udejstvovanja tudi v službi miru. Orthikonska cevka lahko vidi podnevi ln ponoči vsako premikanje na kolodvoru, cestnih krlž ščih ln v tovarnah ter prenaša vsak gib na oddaljeno platno televizijskega aparata. Ker ni človeško in ga lahko v neomejenih količinah izdelamo v tovarnah, lahko deluje na nevarnih krajih (n. pr. pri eksplozijah atomske bombe). Ce takšno vsevidno oko primemo namestimo, lahko vidi, ne da bi ga opazili tisti, katere opazuje. Ze so se razš;rile govorice, da je ameriška obveščevalna služba FBI naročila približno tucat takšnih »vsevidnih oci*. Največje letališče Daljnega Vzhoda Ko so zasedli Japonci singapurski otok, je moralo na tisoče britanskih ir. avtralskih vojnih ujetnikov graditi največje letališče na Daljnem Vzhodu. Pri otvoritvi letališča v Changiju, ki Je 22 km oddaljeno od mesta Slngapura, je letalski maršal sir Keith Park, vrhovni poveljnih zavezniškega letalstva za jugovzhodno Azijo, izjavil, da bo letališče Igralo življenjsko vlogo v obrambi imperija in da bo trajen spomenik potrpežljivosti teh hrabrih mož. Na letališču bo lahko pristalo letalo največjega tipa, ki je zdaj v prometu in ko bodo v kratkem vzletišče povečali za nadaljnih 1000 metrov, bodo lahko pristajala največja letala, ki jih zdaj gradijo v Veliki Britaniji in v Ameriki. Sir Keith Park je dejal, da bo letališče služilo tako vojaškim kot civilnim letalem in da bo prvo civilno letalo, ki bo pristalo, t'pa «Lancas'rian», ki opravlja službo med Avstralijo in Veliko Britanijo in ki bo odslej naprej pristajalo v Singapuru. Ironija usode je hotela, da so letališče dogradili z zaposlitvijo japonskih vojnih uletn!kov, ki so dovršili gradnjo 6.300 ton težkega vzletišča iz jekla v 40 dneh. LETAL'ŠČA V TDBČIJI Kot poroča turški tisk bodo zgradili nekatera velika letališča za mednarodno uporabo v Carigradu, Ankari, Erzerumu in drugih krajih T,určije. Naprave za letališča bodo dobavile Združene države, ki bodo poskrbele tudi za poslovanje UtallČč. Državno gostinsko podjetje za Slovenijo je s g. majem odprlo 5 modernih državnih gostinskih obratov, in sicer na Bledu, pri sv. Križu nad Jesenicami, v Rogaški Slatini, v Slatini-Radencl ter v Dobrni in jih slovesno izročilo ljudstvu v uporabo. Neki Zornik Miloš piše v »Liud-ski pravici*, da je bilo ob priliki krstne predstave domače opere »Ekvinokcij*, ki jo je skomponiral domači glasbenik Kozina Marjan, med občinstvom veliko povpraševanje po vstopnicah. Ze dan pred predstavo so ljudem izjavljali, da so že vse vstopnice razprodane. Pri predstavi pa so ugotovili, da je dobra tretjina gledališča nezasedena. Dopisnik sumi, da gre za sabotažo oz. konkurenčne razloge in za-ladi tega zahteva zadevnih pojasnil. V porotni dvorani sodne palače v Ljubljani bo sindikalna podružnica okrajnega ljubljanskega sodišča priredila posebni tečaj za sodnike prisednike. V »Ljudski pravici* beremo, da je zadnja številka budimpeštanske »Slobode* priobčila slovenski članek pod naslovom »šovinistične provokacije proti Suovencem v Porabju* v katerem piše, da se je v stranko malih posestnikov vrinilo mnogo reakcionarjev, ki niso viedni člani stranke, ki hoče biti demokratična. Uradnik sreskega načelstva v Monoštru, Jožef Kovač Je na nekem strankinem sestanku navzoče pozval, naj se združijo in ne dopuste, da bi na zemlji, kjer so živeli in se zdaj žive »madžarvendi* imeli slovenske šole. Po njegovem mnenju žive Slovenci samo onstran Mure. list »Sloboda* zahteva pojasnila in poziva vse demokratične stranke, naj pometejo s takimi in podobnimi šovinisti in reakcionarji. Grafično delavstvo je priredilo v Slavnostni dvorani Doma kulture v Beogradu prvi kongres po osvoboditvi. Navzoči so bili delegati iz vse Jugoslavije in drugih slovanskih držav. Kongres so otvorili z Internacionalo, ki jo je zapel grafični pevski zbor »Jedinstvo*. Grafično delavstvo si je izbralo geslo, da bo podpiralo množično proizvodnjo in kakovostno izdelavo knjige. Trudili se bodo, da bodo nudili ljudstvu cenejše knjige. Med drugim so zahtevali tudi priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Kipar Boris Kalin je izdelal za Knafličevo tovarno v Kamniku kip »Talec*. Slovenski poročevalec poroča, da je kip, ki Je izdelan iz brona v nadnaravni velikosti (1.90 m), izredno umetniško delo. Pisec zadevnega poročila, dr. Stane Mikuž, čela primerjavo med tem kipom in »Splavarjem*, ki ga je kipar izdelal pred nekaj leti. Po njegovem mnenju je Splavar po svoji zami. sil zaradi dolgih las, izraza v obrazu in patetične drže preveč meščansko pojmovan. Talec pa je podan z Vso stvarnostjo in resničnostjo. Umrli so: Marija Pintar-Kobili-ca, vdova ravnatelja licejske knjižice, Bredica Ujaš, v Ljubljani; Mirko Kajfež v Kočevju, Mihael Pretnar v Vižmarjih, Marjeta Sparhakel-Saje, posestnica v Slan-c;h, Marija Jeglič-Kuhar v Tržiču, Sedej Helenca v Novem mestu, Alojz Zorčič, mlinar v Ptuju in Gašperlin Anton v Kropi. Zaradi sladkorja in cigaret Včeraj je bilo pred Zavezniškim vojaškim sodiščem nekaj razprav, proti lastnikom javnih lokalov in natakarjem. Lastnik kavarne »Nazionale* in lastnik bara «Aquila» sta se morala zagovarjati zaradi lastnine 80, oziroma 56 kg sladkorja. Lastnika omenjenih lokalov sta kupila blago na prostem trgu po črnoborzijanski ceni, v veri, tako sta zatrjevala, da sladkor ni zavezniška last in da ne delata ničesar nezakonitega. Gospod De Giassi, lastnik kavarne «Nazlonale» je kupil sladkor od nekaterih oseb, ki prihajajo iz področja «B», medtem ko ga je Cambrosi kupil od nekega neznanca, ki se je izdajal za zastopnika tvrdke »Fonda e Comisso*, kateri je izjavil, da prihaja blago iz Češkoslovaške. Poročnik Miller je izjavil, da je njegovo mnenje, da na tržaškem področju kroži samo sladkor, ki je last ali zaveznikov ali ustanove UNRRA; spoznal je oba obtoženca za kriva; odredil je zaplemba blaga in obsodil poleg tega De Grassija na 10.000 lir in Cambros'ja na 15.000 lir kazni. Nekaj natakarjev, pri katerih so našli cigarete, so kaznovali in obsodili pogojno na nekaj dni zapora. Osemnajstletnega Bruna Zolia, pri katerem so našli 9. aprila dve vreči sladkorja — kupil ju je, da bi ju prodal na črni borzi — so zaradi mladoletnosti obsodili pogojno na 6 mesecev zapora. 48 dni zapora zaradi ponarejenega bankovca Včeraj je sodišče Zavezniške vojaške uprave obsodilo na 48 dni zapora Egidija Pertila, bivajočega v Trstu, v ulici S. Cilino št. 81; pri njem so našli ponarejen 500 lirski bankovec, zavezniške izdaje. Pertile je izjavil, da je prejel ban. kovec pri neki kupčiji v Pulju; ko je skušal plačati neke dolgove so ugotovili, da je bankovec ponarejen. Zato si ga je pridržal z namenom, da bankovec vrne osebi, ki mu ga Je dala. Predsednik sodišča stotnik F. H. Leaning je dejal obtožencu, da bi moral oddati bankovec policiji, ne pa, da si ga je pridržal. Neki zavezniški častnik civilne policije Julijske krajine, je izjavil, da ponarejanje bankovcev ni nikdar doseglo velikega obsega na področju; izvajali so strogo nadzorstvo in od časa do časa so; zvedli preiskave v tej zadevi. Meseca aprila je bilo na vsem anglo-ameriškem zasedbenem področju samo 55 primerov, da so banke naznanile svoje dvome in to število je najvišje v dobi več mesecev. Dopisnik »Koroške kronike* iz St. Ruperta pri Velikovcu piše, da so velikonočne praznike lepo proslavili. Med cerkvenimi pevci pa je bilo malo mladine. Dopisnik se sprašuje: «Ali se res nekateri, posebno mladi, sramujejo pokazati, da so Slovenci? To vsekakor ni prav. Sedaj še slišimo slovensko petje, kaj pa bo, ko ne bo več naših starih pevcev? Kdo nam bo pa takrat prepeval?« Dopisnik vprašuje, zakaj v St. Rupertu ni pevskega društva in pravi: «Vemo, da je težko, ker nas snubijo vse mogoče politične organizacije, katerih smo pa že davno siti. Svojo kulturo hočemo razvijati brez ozira na politiko in do tega imamo tudi popolno pravico... Hočemo, da se tudi pri nas ustanovi nepolitično »Prosvetno društvo« in to čimprej. Živeti in delati hočemo za narod in ne za politiko. Naše stremljenje mora biti vzgoja slovenske zavesti, ne pa slovensko zavednost Izkoriščati v politične svrhe. Ni naš namen stre meti na katero koli stran neba, temveč čimprej ustaviti ponemčevanje slovenskega naroda na Koroškem«. O zopetni oživitvi slovenskih zadrug na Koroškem so nedavno razpravljali pri koroški deželni vladi. Glede povrnitve premoženja in oživitve slovenskih zadrug dela »Nemška zveza« velike težave, ker ji ne gre v račun oživitev slovenskih zadrug. «Nemška zveza« še vedno zagovarja stališče, da so «slovenske zadruge nepotrebne, da je odcepitev slovenskih zadrug od »Nemške zveze* nemogoča iz pravnih razlogov, pa tudi zaradi stroškov, ki bi nastali zaradi neizogibnih prava* Sklenili so odstavitev dosedanjega komisarja za slovenske zadruge Karla Gelssnerja in namestitev treh oseb, ki Jih bo imenovala ((Slovenska zadružna zveza«. Njihcvo delo bo seveda težavno, ker nimajo takih protipostavnih pooblastil, kakršne Je imel Hitlerjev pooblaščenec za utrditev nemštva. — Mestna občina v Cela/ou bo morala izprazniti uradni prostor »Slovenske zadružne zveze* v Pavličevi ulici št, 7, kjer so bili 45 let uradni prostori slovenske posojilnice. — Vse slovenske posojilnice, ki niso bile združene v «Nem.ški zvezi«, se lahko takoj ponovno organizirajo v «Slovenski zadružni zvezi«. Te posojilnice so v 12 krajih. Sklicati morajo občne zbore in izvoliti nad-zorništvo. Priporočajo Jim, da sc vključijo v «Slovensko zadružno zvezo«. — Videti pa je, da vse to delo ne bo lahko. «Treba bo drugače poseči vmes, če hočemo, da bo krivica popravljena, ali pa bo treba počakati na napovedano zakonsko odločbo«, pravi «Koro?ka kronika« ter nadaljuje: «Med ljudmi, ki so kupovali naša posestva, je nekaj poštenjakov, ki so se tem posestvom že sami odpovedali, večina pa ne. Iz tega odpora se bo razvilo na stotine pravd. Slovenska zveza, za take pravde ni navdušena. Vlada nam je obljubila uvedbo starega stanja in prepričani smo, da bo to tudi v najkrajšem, času storila. ((Nemška zveza« stoji na stališču, da je treba čimprej razčistiti to razmerje, ml pa smo mnenja, da ga je treba čim mirneje. Dovolj žalostno bi bilo, da bi se po tolikih letih zatranja in krivic morali šele tožariti in pravdati za svoje.« V Suhi še tudi čakajo na nekatere domače fante, ki so še vedno v vojnem ujetništvu. Dopisnik ((Koroške krcn:ke» piše: »Med nami je tudi več izseljencev. Z žalostjo, pa tudi z zadoščenjem se spominjamo tistih aprii-kih dni, ko so nas peljali kot stekle pse v neznane kraje. Z zadoščenjem zato, ker smo mi ostali, nacizem pa je kot nadležna mrhovina izginil s površja zemlje«. Po Podjunski doinl je ob velikonočnih praznikih p0 stari slovenski navadi gorelo veliko kresov. Za praznike so se vrnili v št. Lipš iz vojenega ujetništva trije Slovenci. OKROŽNI URAZ 8T. 43 Preklic omejitve uporabe e ektričnega toka Ker je minilo kritično pomanjkanje električnega toka, je podpolkovnik J. C. Smuts okrožni komisar v Trstu, preklical okrožna ukaza št. 36 in 36 B za tržaško okrožje ter okrožni ukaz (At. 1 za okrožje tržaškega mesta. Časniki ?. maja šel zavezniškega tiskovnega urada je sporočil, da v sredo 8. maja, na praznik obletnice popolne zmage nad nacistično Nemčijo, ne bodo izšli opoldnevniki; v četrtek 9. maja ne bodo izšli jutranjiki. Krvavi dogodki v Cologni Zaradi dob^enih ran je pred včerajšnjim zvečer med prevozom v bolnišnico umrla 46-letna Pavla Sirotičeva, bivajoča v Trstu, Colo-gna in Monte št. 222. Včeraj zjutraj je zaradi dobljenih ran pri istem Incidentu umrl v bolnišnici tudi 42-letni Peter Loschi, tudi bivajoč v Cologni in Monte št. 222. Tragični dogodek se je pripetil dne 5. maja okrog desete ure zvečer v kraju Monte Fiascone. Policija, ki 30 jo telefonično obvestili, je takoj prišla na kraj dogodka in je poskrbela za prevoz ranjenh o:eb v bolnišnico.. Pred smrtjo je Loschi izpovedal, da sta prišla v hišo dva oborožena človeka in prisilila njega in Siroti-čevo, da jima sledita. Ko sta prehodila približno 100 m, je neka tretja oseba sprožila proti njima več strelov. Na podlagi obvestil, je policija včeraj zjutraj aretirala 27-letnega Justa Ferluga, bivajočega v kraju Monte Fiasconč št. 221. V teku je preiskava. Stavbarstvo v Angliji Ufi llili« Nov) železniški vozni red Novi železniški vozni red, ki bi moral stopiti v veljavo 6. t. m„ bo stopil v veljavo ob 0., uri v sredo 8. t. m., in sicer za proge Trst gl. kolodvor-Videm; Trst gl. kolodvor-Cervinjan-Videm in Trst gl. kolodvov-Nabrežina. Za progo Nabrežina-Postojna-Sv. Peter na Krasu-Gorica-Ajdovščina-Trst C. Marzio-Herpelje-Pulj bo ostal v veljavi stari vozni red. Avtobus na trgu Libertš. za v Mestre in nazaj bo imel naslednji vozni red; vsak dan ob 12.30 odhod, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah še ob 8.30 uri; prihod vsak dan ob 12.20 in razen tega od 21. uri ob torkih, sredah, petkih in nedeljah. Trgovine na praznik Jutri, 8. maja, bodo vse trgovine ves dan zaprte, izvzemši prodajal-nic zelenjave, mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure. „ Prah v otl “ v Fenlce V priredbi 7 Welfare Entertain-mentg bo danes zvečer v gledališču Fenice revija pod naslovom «Prah v oči*. Med znanimi umetniki bo nastopila tudi subreta Lotte Menas. Predstavo bo spremljal orkester Martinelli. Most v dveh urah Ob navzočnosti generala Johna H. Leejd, glavnega poveljnika ame-riiki sil na sredozemskem vodroeju, je četa «A» 313. pionirskega polka postavila 85 metrov dolgi pontonski most čez Sočo; delo so opravili v dveh urah. Slika nam kale vojake pri začetku dela. Komisija za čiščenje Komisija za čiščenje prostih poklicev bo imela v ponedeljek 13. t. m. redno javno sejo, na kateri bo razpravljala o pritožbah proti nameravanim prepovedim izvrševanja poklica. Pritožbe so vložili: zdravnik dr. Giordano Gregorig, odvetnik dr. Filippo Gatteschi, oba iz Gorice ln odvetnik dr. Mario Boci-ni, iz Ville Vicentine. Komisija za čiščenje, je na včerajšnji javni seji preklicala nameravano trimesečno prepoved izvrševanja občinskemu zdravniku v Kr-minu dr. Egonu Brelichu, glede na to, ker je bil v juniju 1944 aretiran in ker je zdravil partizane. Od 6 mesecev na 3 so zmanjšali prepoved izvrševanja poklica geometru Giovanniju Piemontiju iz Gorice. Nameravano 8 mesečno prepoved Izvrševanja poklica knjigovodji Seprala v Zagradu dr. Giovanniju Montanariju je komisija znižala na 3 mesece. Trgovine 8. maja Trgovska zbornica v Gorici sporoča ; Glede na odredbo Zavezniške vo-jaŠKe uprave bodo v sredo 8. maja trgovine zaprte. Izjema velja za mesarije, pekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo, ki smejo biti odprte do 10. ure in cvetličarne do 12. ure. Nesreča malega dečka V vasi Bukovica pri Gorici je včeraj popoldne neki jeep povozil 5 letnega Glulia Plclulina. Mali Pl-ciulin je prišel pod avtomobil, ko je hotel preteči cesto. Isti jeep je otroka nemudoma prepeljal v go-riško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili težke notranje poškodbe, nevarno rano na glavi in verjetni pretres možganov. Njegovo stanje je zelo resno. JULIJSKA KRAJINA Rudniika poslopja v Laneashircv, grajena po načrtih ministrstva za socialno skrbstvo. Znižanje delovnih ur za povečanje zaposlitev Trst, 7. maja Zavezniška vojaška uprava je izdala 4. maja 1946 ukaz št. 106 B, ki vsebuje spremembe k ukazu št. 106 z dne 6. aprila 1946: 1. Za plačilo dodatka, ki ga predvideva omenjeni ukaz (oddelek b) bodo morali delodajalci plačati v fond sledeče pristojbine: šestnajst in dve tretjini odstotkov na skupno plačo, ki jo prejme delavec ali uradnik za prvih 24 tedenskih delovnih nr, ali del teh; ta znesek bo šel v korist odpuščenih delavcev in uradnikov; 2. do 30. junija 1946 bodo vsa industrijska podjetja, ki imajo skupno mezdno pogodbo z dne 13. junija 1941 in katerih nameščenci delajo več kot 40 ur tedensko, znižala število tedenskih delovnih ur na 40; s tem bodo omogočila zaposlitev večjemu številu brezposelnega delavstva. Odredba št. 105 B, ki jo je izdala Zavezniška vojaška uprava 4. maja 1946, vsebuje, spremembe v oddelku št. 2 odredbe žt. 105: a) Ustanovili bodo poseben odbor, sestavljen iz predsednika in štirih drugih članov, ki bo imel nalog nadzorovati ta fond; b) predsednik bo nadzornik ustanove Istituto Nazionale della Pre- I videnza Sociale na ozemlju, a i ga ' bo nadoxestoval, ali v primeru, da ta ne b: mogel vršiti teh poslov bo nadzornik drugi uradnik omenjene ustanove, ki ga bo za to imenoval predsednik; c) od ostalih štirih članov odbora bo-ta morala biti dva zakonita predstavnika udruženj delodajalcev industrije in dva zakonita predstavnika delavskih sindikatov. V četrtek razprave proti demonstrantom Zavezniška vojaška sodišča bodo v četrtek začela z razpravami proti osebam, ki so bile aretirane ob priliki demonstracij, ki so bile v Trstu pretekli teden. V ta ramen bodo bržkone delovala istočasno tri sodišča. Novi železniški vozni red Novi železniški vozni red bo stopil v veljavo ob O. uri 8. t. m. Nespremenjen urnik ostane samo za progo v Ajdovščino In za proge na področje B. Novi vozni red, ki velja za odhode in prihode z goriškega glavnega kolodvora: odhodi-, v Trst: 6.17, 8.50, 14.02, 16.40, 18.09 in 22.21; o Videm: 6.38, 8.49, 12.55, 14.05 in 18.30; v Ajdovščino: 4.20 in 17.30; prihodi: iz Trsta: 6.33, 7.50, 8.44, 14, 15.12 in 18.25; iz Vidma: 6.05, 7.19, 13.55, 18.04 in 22.18; iz Ajdovščine: 6.38 in 18.55. Z nožem ga je sunil Ignacij Kragelj iz Loga pri Volčah se je spri in spoprijel s svojim svakom, ki ga je z žepnim nožem večkrat sunil v obraz. Prepeljali so ga v goriako bolnišnico z več glo-gokimi urezi po obrazu. Predvidevajo, da bo ozdravel v štirih tednih, V bolnišnico so pripeljali 18 letno delavko Marijo Pregelj iz Renč, ki je padla s steklenico v roki in ji je črepinja povzročila globoko rano na zapestju. Zaradi nesrečne ljubezni Včeraj zjutraj so v Gorici pokopali 24 letno Irmo Del Frari, ki se je v noči na soboto zastrupila. Na smrtni postelji je izpovedala, da je zaužila strup, ker je bila naveličana, življenja in zaradi nesreče v ljubezni. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri. Torek, 7. maja 17 prenos iz Vidma; 18 obvestila svojcem, 18,20 predavanje v ital.; 18.30 plesna glasba; 18.40 preda- vanje o Danteju; 19 mladinska ura (slov.); 19.20 obvestila svojcem v slovenščini; 19,30 koncert violinista Andreja Dermelja; 20.30 ritmi; 20.40 angleška lekcija; 21 plesni orkester; 21.55 glasbeni medaljon: Gioachino Rossini; 22.20 vesela glasba; 22.30 prenos iz Londona,’ 23 25 nočno zabavišče. Sreda, 8. maja 7 glasba za dobro jutro; 7-50 pe' sira jutranja glasba; 11.30 Erič Wirstone in njegov orkester; 11.45 univerza po radiu; 12 simfonična g’asba; 12.30 zdravniško predavanje (slov.); 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester Nioelli; 14 predavanje v ital.; 1415 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; 18 glasba in baleti; 18.10 odmev dela; 19 oddaja odreda Jugoslc iranske armade; 19.30 Cankarjeva proslava; 20 30 glasba iz filmov; 21 predavanje v ital.; 21.10 slavni skleda' telil; 22 pustolovska igra; 22.40 plesna glasba; 23.25 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMG7 B. BRDNIK Izdaja /- I- S P. G. WODEHOUSE VOlIVJIt PSIVHTH »Taksne sitnosti!* je dejal Psmlth, ko Je vlak odpotoval. »Ni mogoče obdržati svojega ugleda, ko vas zasledujejo, kot da bi bili kakšen si n jak, ki mora bežati. Kdaj ste začeli sumničiti, da naju zasleduje tisti človek?*. »Ko sem opazil, da je v Broad-v-ayu govoril z najinim prijateljem iz Mlssourija*. »Gotovo mora biti zelo spreten, če naju je takoj zasledil*. »O, ne! Stvar je zelo preprosta. Ustavil Je svoj avtomobil pri vsaki postaji železnice ln čakal, kdaj bova izstopila. Nisem upal, da bi ga ukanil, samo sem se hotel prepričati, če ima nalogo, da naju zasleduje*. Vlak se je ustavil na postaji na 14. cesti. Na ulici, ob vznožju stopnic, je čakal rdeči taksi. XIII PREUČEVANJE POLOŽAJA Ko sta prispela v Billyjevo spalnico, se je Billy takoj vsedel v gugalnic,:'; kot je imel navado, so je začel ritmično gugati sem in tja. Ptmith. se j? ljubko vsedel na di- van. Dolgo časa nista spregovorila. Večerni dogodki so razodeli Psmi-thu razne skrivnosti. Dotlej ni še nikoli razumel obsega newyorškega zločinstva. Dejstvo, da se člani new-yorških tolp lahko pojavijo na terasi hotela «Astor» i.n da se čedno oblečeni lahko sprehajajo po Broadwayu, je predstavljalo za Psmitha veliko presenečenje. Ko mu je Billy govoril o newyorških tolpah, si je Psmith napravil o njih običajno sliko: mislil je namreč, da so člani teh mračnih organizacij pretepači z nizkim čelom, ki se skrivajo v predmestju. Slika je bila precej resnična, toda Psmithu niso bile znane razne podrobnosti tega svojevrstnega zločinstva. Res je, da je jedro newyorških tolp sestavljeno iz takšnih zločincev, ki le redko kdaj prekoračijo svoje naravne meje; toda vsaka tolpa ima svoje višje prijatelje: to so olikani ljudje — podobni mladeniču iz hotela »Astor* — ki živijo v najvišjih newyorških krožkih. Jedro deluje navadno, kot vsak lopov: pleni ljudi na ulicah. Samo med volitvami se obnaša drugače. Toda plemstvo gangsterjev stremi za višj.mi smotri. Cez nekaj časa je Billy končno spregovoril. »Povejte, Psmith, vsekakor morava pregledati položaj*. «Seveda, kot vam je všeč, prijatelj Windsor». «Torej, stvar je takšna. Ni dvoma, da imava mogočne nasprotnike*. »Zdi se ml, da se dogaja prav nekaj podobnega*. «Da. Poizkusiva boljše razumeti. Zakaj sva začela tole gonjo? Ne gre samo zato, da pomagava ubož-c.in, ki stanujejo v tistih hišah; tudi izven vsega tega bi članke vsekakor nadaljeval. Toda to ni še vse. Ce bova namreč zmagala, bom prav gotovo dobil važno službo pri kakšnem velikem newyorškem dnevniku: to je najboljša priložnost. Ali me razumete? Toda za vas je stvar povsem drugačna. Ne vem, zakaj bi se izpostavljali nevarnosti, da vas nenadoma izključijo iz novinarskih vrst s kakšnim strelom iz samokresa? Ko sle zamotani v te tolpe, vam ni dano, da veste, keko se bo stvar končala. Potem takem, mislim, da bi bilo boljše, če bi se prej ko slej izognili morebit- nim posledicam. Vsa ta stvar nima za vas nobenega smisla. Prišli s e v Ameriko, da se zabavate, ne pa da služite za življenje. Pozabavajte se torej,’namesto da bi se Prekinil se je in takoj zaključil: »Vsekakor, to je vse, kar sem vam hotel reči*. Psmith ga j« pogledal, kot da bi ga hotel grajati. »Ali me hočete prepoditi, prijatelj Windsor?». »Kaj mislite?*. «V raznih razpravah z naslovom 'Literarni uspehi'*, je žalostno dejal Fsmitih, »ki sern i**1 °d časa do časa prebiral, sem vedno čital, da mlad novinar najbolj potrebuje ravnatelja, v katerega mora verjeti z vso svojo močjo. Mislil sem, da sem v vaši osebi, prijatelj Windsor, našel takšnega ravnatelja*. «Kaj pravite?* je vprašal Billy. »Nimam namena prezirati vašega delovanja*. »Zdelo se mi je, da ste govorili, kot da bi hoteli, da odstopim*. «Da, toda razložil sem vam vzroke. Ne Želim, da bi vam pretile nevarnosti*. »Ali je to edini vzrok, ki vam Je tc svetova!V*. »Seveda!*, «Potem takem sva na konju*, je dejal Psmith potolažen. »Za treno-tels sem mislil, da ste preudarili moj književni talent in da ste ga našli nezadostnega; toda, če je stvar takšna, kot pravite... To so vendar vsakdanje nevarnosti, ki pretijo mlademu novinarju. Brez njih bi se vendar čutili nezadoščeni in naše življenje bi pobledelo, naše delo bi izgubilo vso ognjevitost. Možje kot sva midva, prijatelj Windsor, potrebujejo dražila, izpodbude, ce hočejo ostati na vedno isti višini; zavedali se, da naju čaka skrit za kakšnim vogalom mož, ki ima nizko če)o in gorjačo v roki, pripravljen, da naju udari po glavi, pomeni, da prav to dejstvo predstavlja izpodbudo, o kateri sem pravkar govoril, se to, namreč, nudi najini Pro zv0 nJ' tisto iskrenost, ki Je nama po trebna*. »Torej, hočete vsekakor ostati deležni nevarnosti, ki nama jo povzroča tale zadeva? Hočete nadaljevati s svojim delom pri listu?*. »Z zavestjo pijavke, prijatelj Windsor». »Dobro!* je vzkliknil Billy. Psmith ni imel navade, da bi hlinil svoj čut, ko ga je kakšna stvar ganila; toda zadeva o hišah v Fleasant Streetu ga je tako motno ganila, da bi se vsakdo, ki ne bi MALI OGLASI DOBRA ŠIVILJA se priporoča; ul, Ciamician 16-1. 52715,C Psmitha dodobra poznal, moral čuditi Mike bi ga prav gotovo razumel toda Billy Windflor ga je poznal šele malo časa. Psmith je bil človek, ki sprejme življenjske dogodke z vedro strpnostjo. Dotlej je bilo njegovo življenje la navadna igrica. Težave so mu bile skoraj neznane in ,z srečanj z vsakovrstnimi ljudmi se je vedno »izvlekel brez vsakega'strahu. Khdar je znia-gal, je bil sam s seboj zadovolj«11’ ker se je zavedal, da je imel pred' nost v duševnem boju; če je Pr°' padel, se je čutil le naveličane?*’ ker ni uspel doseči boljših toč?' Toda ta-le novinarska gonja je la popolnoma drugačna zadeva. da ga je rodila precej bogate?*’ toda ko je videl bedo, so mu ok° ščine odprle oči. Dobro se je zaj|^ dal, da mu pretijo nevarnosti. * ^ sede, ki jima je dejal mladenič hotelu «Astor» in še posebno godka, ki sta ju pozneje doživel* Bi)]yjem — srečanje s prijatelj«^ Billyjeve družine in rdeči taksi ^ sta ga prepričala, da se življenje popolnoma spreminja-ki sta ga začela z Billyjem, se moral končati s popolnim P°raZ' r enega izmed bojevnikov. Vseka ^ je bil pripravljen boriti se do ca. (Nadaljevanje prihodnji«